Posamezni izvod 1.30 šll„ mesečna naročnina 5 šilingov.
'
A
^ A
Ji
1
■£i
SLOVEflSl
v.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasomctergassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovcc-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
letnik XIV.
Celovec, petek, 1. maj 1959
Štev. 18 (885)
1. maj, volitve in mi
Blio je leta 1886, ko je ob spopadu med riovkajočlmi delavci ter stavkokazi in podijo v Chikagu prišlo do znane haymar-•tetske provokacije, ki je na obeh straneh zahtevala na desetine mrtvih in ranjenih. Cedila je silna gonja proti vsemu, kar je 'hfalo po delavskih organizacijah in medanski tisk je s pozivi „Obesite jih. Obe-5i,e jih najprej in šele potem sodite!" zahtevi najstrožjo obsodbo delavskih voditel-!ev- Sodišče Je v pristranski obravnavi de-,0njko izreklo smrtno obsodbo nad skupino ¥°diteljev delavskega gibanja, ki so 11. no-v®nibra 1887 kljub ostrim protestom iz vse-Sg sveta končali svoja življenja na vešalih. .°<ta zadnje besede enega izmed obso-tencev, ki je zaklical: „Naš molk v grobu bo Močnejši kakor glasovi, ki jih danes zada-vhe!" je delavstvo vsega sveta sprejelo kot *veto oporoko in leta 1889 — torej pred « leti — je prvi kongres II. Internacionale v Parizu v spomin na krvave chikaške do-9°dke proglasil 1. maj za vsakoletni delav-5ki Praznik.
takrat obhajamo po vsem svetu 1. maj .01 praznik mednarodne solidarnosti de-{Vr>e9a ljudstva, praznik prijateljstva in Razumevanja med narodi. V deželah, ti je delavstvo v desetletja dolgi bor-1 ie priborilo enakopravno mesto na vseh ^ročjih življenja, je to praznik zmage; g^od pa je 1. maj manifestacija borbene-in odločne volje vseh tistih, ki se še vedr? bojevati prot! izkoriščanju zo po ž*oveltu> Pr®*1 gospodarskemu Postavljanju in socialni odvisnosti, pa tudi
P'0||
narodnostnemu zatiranju. Prvi maj —
9i<
h*r
^narodni praznik dela — pomeni torej . Qjen klic po vsestranski svobodi in enostavnosti!
' nas v Avstriji obhajamo 1. maj že dru-v loku štirih let v posebnih razmerah. *0r leta 1956 stojimo tudi letos tik pred ‘'Vnozborskiml volitvami In bomo že do-Qdi ,Sclen P® prazniku dela z glasovnico N 3čal| o bodoči ureditvi državne politike, ^“enemu državljanu Avstrije ne more biti Rno, kako bo izgledalo predstavništvo y * države, ki ga bomo Izvolili 10. maja.
p posameznik — delavec, kmet, obrtnik ,Voi Hgen* se mora v P®*®! meri zavedati y f* soodgovornosti in mora tudi na dan le 'ev imeti pred očmi pomen, zlasti pa j Rodovino današnjega praznika, ki ni le ^ °dov|na hrupnih manifestacij in veselega l»tJUn°vanfa' ma,vež v PrvI wrs,i zgodovina *9a boja, nesebičnega dela. Pridobitve, oj ® danes uživa avstrijski delovni človek, J* ®amreč niso bile podarjene, zanje se je se h*1	skozi dolga desetletja in borili
d0°° moral tudi v bodoče, če ne bo hotel sBPus***l da bi mu jih jutri ali pojutrišnjem okrnili.
*e®a v'dika so tudi bližnje volitve bor-b6 .° odločitev, od katere bo odvisno, ali 0 Imeli delovni ljudje Avstrije tudi v O državnem vodstvu dovolj močno za-B0| v°. ali pa bo to vodstvo prešlo po-Rn0lt,a v ,°*te riste **ranke, katere pred-tj^|r,,e® je leta 1934 na upravičene zahteve t\V$,Va odgovorila s topovi ter z dikta-Htl6®6 I,,anke Pripravila pot še hujši dik-tfj — nacizmu. Avstrijsko ljudstvo je lo-!Rl°S,OV^eno pre<* UI°rin® alternativo: ali Ri °vanie ali P® absolutna zmaga in sa-Iju 0t*° meščanske tfVP. Ob tem vprašali0 odločitev gotovo ne bo težka, če se ^ i * ®m°' kaj bi pomenila zmaga stran-dg, z® malega odvisnega človeka še nlk-^ru pokazala razumevanja in bi v pri-**0|q Jan,ovlade le še bolj dosledno zasto-<ko(joSe*>^ne infere*© imovitih krogov — v j,y Pre*ežne večine prebivalstva. „Glav-Pouj ar ie sodelovanje!" je pred nedavnim ®H|(0 jlVezn* prezident dr. Schtirf, za po-* ve||k e*0vanla se i® ie vsa povojna leta tut||0 Vei'no odločalo avstrijsko ljudstvo Pri sedanjih volitvah bo v interesu
Kako bomo volili koroški Slovenci?
Po izkušnjah, ki smo jih doživeli v zvezi z reševanjem člena 7 državne pogodbe od strani avstrijskih strank, se koroški Slovenci iz narodnostnih vidikov ne moremo navdušiti za nobeno avstrijsko stranko.
Ob stopnjevani nacionalistični gonji, ki jo kljub krivičnim v škodo prizadete slovenske narodnostne skupine na Koroškem sklenjenim zakonom razvijata tudi v volilni borbi meščanski stranki OVP in FPtJ, pa koroški Slovenci ne moremo stati ob strani. Zlasti še, ker gre pri teh volitvah v prvi vrsti za splošno državno-polifično odločitev, ki bo usmerjala bodoči razvoj v državi.
Dva letaka meščanskih strank na Koroškem sta značilna za dejansko nastrojenost teh krogov. OVP svari pred Rennerjevo cesto, ki bi baje pomenila mejo ob Dravi, FPO pa vidi južno Koroško v nevarnosti zaradi manjšinskih zakonov, ki ju nazorno pri-
kazuje v obliki črnega škornja. Koroški Slovenci vemo, da je Stei-nacherjeva pot preko razbitja delavskih strank v Dollfussovem času vodila naravnost v nacizem, ki mu tudi meja na Karavankah ni več zadostovala in je njegov škorenj tlačil vse svobodoljubne narode. Za ti dve stranki koroški Slovenci ne bomo dali nobenega glasu!
Proti tema dvema strankama je potreben močan protiutež demokratičnih sil, ki jih je največ združenih v Socialistični stranki Avstrije. Te sile krepiti je dolžnost vsakega naprednega človeka in zato bomo tudi koroški Slovenci podprli to stranko!
Glas, ki ga damo majhnim volilnim skupinam, čeprav morda tudi naprednim, je v danih avstrijskih razmerah dejansko v korist po samovladi stremeči reakciji.
Pri volitvah 10. maja bomo koroški Slovenci torej glasovali za
LISTO 2 — SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE!
Ob odkritju spominske plošče pri Tavčmanu v Lobniku 1	!	v
„Ni važno, da živimo mi — važno je, da živi naš narod!"
Preko sio ljudi iz Podjune, Roža in Zilje se je preteklo nedeljo povzpelo visoko nad Železno Kaplo v zeleni in s spomladinskim cvetjem obdani Lobnik, kjer so prisostvovali svečanemu trenutku odkritja spominske plošče na Tavčmanovi domačiji v spomin na norodna junaka Jurija in narodnega heroja Franca-Lenarta Pasterka, ki sta žrtvovala svoja življenja za dobrobit slovenskega naroda.
Jurija Pasterka so SS-ovci aretirali leta 1942, ker je bil predsednik Slovenske kmetijske zadruge. 9. aprila 1943 je bil z 12 drugimi koroškimi Slovenci v Celovcu obsojen na smrt in 29. aprila istega leta obglavljen na Dunaju. Tudi Jurijeva žena in sestre so bile aretirane leta 1942 in zaprte.
Franc Pasterk je bil leta 1942 nasilno mobiliziran v nemško vojsko in še isto leto, ko je prišel na dopust, odšel v partizane. Kmalu je zaslovel kot odločen, zvest in junaški borec proti nacističnemu nasilju in terorju nad koroškimi Slovenci Izbral s> je partizansko ime Lenart. Njegova borbenost in odločnost je kmalu postala vzor drugim partizanskim borcem. Sredi najhujših bitk in sredi najhujšega odpora proti sovražniku je Franc-Lenart Pasterk omahnil zadet od rafala iz nacistične brzostrelke.
nadaljnjega razvoja države in utrditve demokracije glasovalo za tisto stranko, ki dosledno poudar|a potrebo sodelovanja — za SP0.
Odločitev za nas koroške Slovence sicer ni lahka, ker smo ravno v zadnjih mesecih doživeli huda razočaranja. Kljub temu pa moramo stremeti za tem, da se čim bol| vključimo v celoto države in aktivno sodelujemo pri nadaljnjem napredku domovine, zato tudi pri volitvah ne moremo stati ob strani. Če torej gledamo na problem s tega širšega splošnodržavnega vidika, moramo priznati, da je v socialistični stranki združenih največ naprednih sil v Avstriji, zato je tudi najboljše jamstvo za nadaljnji razvoj demokracije v državi. Ravno od tega razvoja pa je v veliki meri odvisno tudi reševanje narodnostnega, v naših razmerah hkrati socialnega vprašanja, ki bo rešeno tem bolj pravično, čim bolj se bodo okrepile napredne demokratične sile. Sicer ne smemo prezreti dejstva, da so trenutno tudi v socialistični stranki mnogi ljudje še zastrupljeni z nacionalističnim duhom, vendar
Padel je kot prvi komandant prvega Koroškega partizanskega bataljona.
V svojem svečanem nagovoru ob odkritju spominske plošče je predsednik Zveze koroških partizanov Karl Prušnik — Gašper nakazal vso težko pot, ki sta jo prehodila junaka v borbi za pravice svojega naroda, ki sta ga nad vse ljubila. Kot osebni prijatelj in tovariš obeh Tavčmanovih je vedel veliko povedati o njuni vnemi pri udejstvovanju v prosvetnih društvih in drugih skupnih slovenskih akcijah. Trdna sta ostala tu-
di v najtežjih dneh zgodovine koroških Slovencev, v dobi nacističnega nasilja in se uprla terorju ter za narod tudi žrtvovala svoja življenja. Govornik je poudaril:
„V nadaljnjem našem narodnem življenju naj nas vodi zavest, da naše prizadevanje za dosego naših pravic, za enakoprav-
pa je prav v tej stranki opaziti največ prizadevanja, da bi se osvobodili duševnih bremen preteklosti.
Zlasti pa odločitev za nas ne bo težka ob primerjavi z ostalimi strankami. 0VP In FP0, v katerih vrstah najdemo — to so dokazali tudi dogodki zadnjih mesecev — glavne predstavnike šovinističnega hu|skanja in netilce narodnostne mržnje, za nas nikakor ne prideta v poštev. Pa tudi za KP0 ne kaže oddajati glasov, ker v avstrijskih razmerah zaradi svoje vloge kot komlnformistlčne agenture nima Izgledov za razvoj in pomeni le razbijanje naprednih sil, kar velja tudi za volilno skupnost „ Zveze demokratičnih socialistov".
Zato se bomo pri volitvah 10. maja tudi koroški Slovenci odločili v smislu poslanstva 1. maja: V duhu mednarodne solidarnosti se bomo Izrekli za krepitev naprednih socialističnih sil, s tem pa za nadaljnjo demokratizacijo pri nas v Avstriji in v svetu sploh. Manifestirali bomo za enakopravnost vseh ljudi in narodov, za prijateljstvo med državami in za mir v svetu!
nosf med enakopravnimi ne škoduje nobenemu Avstrijcu. Demokracija v Avstriji, za katero smo dali prav koroški Slovenci veličasten delež krvi, ni deljiva. Kri, katero smo prelili v borbi proti fašizmu, je tekla tudi za osvoboditev Avstrije. Borba proti nemškemu fašizmu je bila obenem borba proti napadalcu na Avstrijo in zahtevamo, da to oblasti upoštevajo, kadar gre za
sklepanje znkonov v t-p-1 j Slavenr’ v
Avstriji..."
Ob zaključku je govornik dejal: »Vzidali smo na rojstno hišo narodnega heroja Lenarta in slovenskega mučenika Jurija to skromno marmornato ploščo v znak ljubezni in spoštovanja. Globoko v srcih slehernega Slovenca pa je izvedena tiha prisega, dc nikdar ne bomo pozabili'na vse to, kar so počeli z nami, nikdar pa tudf ne bomo dopustili, da bi se povrnili časi, ki so za
(Nadaljevanje na 8. strani)
Zadnje priprave za ženevsko konferenco
Kakor je bilo pričakovati, se je varšavska konferenca vzhodnih držav končala s soglasnostjo v vseh vprašanjih, o katerih bodo razpravljali na bližnji vzhodno-zahodni konferenci v Ženevi. Države-članice Varšavskega pakta so potrdile sovjetska stališča glede združitve Nemčije, Berlina in demilitarizirane cone v srednji Evropi ter tako dale sovjetski delegaciji na ženevski konferenci moralno hrbtenico.
Na Zahodu je bila ta soglasnost komentirana v tem smislu, da je Sovjetska zveza pač diktirala ostalim članicam Varšavske zveze in jim tako rekoč vsilila svoje mnenje. Hkrati pa na Zahodu priznavajo, da bo tudi ameriški zunanji minister Herter na trenutnem sestanku v Parizu zelo odločno govoril s svojimi kolegi iz Anglije, Francije in Zahodne Nemčije, med katerimi so še bistvene razlike v pogledih na glavne teme ženevske konference. Zlasti bo treba razpršiti številne pomisleke Nemcev, če bodo hoteli doseči soglasno stališče v nemškem in berlinskem vprašanju, v katerih posebno Angleži skušajo najti možnosti za sporazum s Sovjetsko zvezo.
Glede ženevske konference, ki se bo pričela 11. maja, je tudi iz Amerike slišati optimistične glasove. Tako je predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Fulbright izjavil, da bi konferenca predstavnikov Vzhoda in Zahoda lahko pripravila osnovo za medsebojno sporazumevanje in bi bilo potrebno, da bi imeli po tej konferenci še več sestankov na najvišji ravni. Po mnenju Fulbrighta bi takšne konference omogočile sporazumevanje, ki bi kasneje bistveno olajšalo delovanje Združenih narodov.

Bajka in resnica o „Kamitzevem šilingu44
Da si med volilno borbo posamezne stranke med seboj vržejo v obraz marsikakšno neprijetno resnico, ni nič posebnega. Gre pač za lov na glasove in je razumljivo, da se hoče vsaka stranka prikazati v čim lepši luči. Volivci so tega vajeni in jim je v zabavo, kako iznajdljivi postanejo strankarski preroki v času pred volitvami. Zato jim tudi marsikaj odpustijo in si pri tem mislijo: kar delajte vaš teater, volili bomo
Se-
sihehen
in
April 1959
® Am 12. April hielt der Slovvenische Kul-turverein .Edinost" (Eintracht) in Bleiburg seine Jahreshauptversammlung ab. Bei die-ser Gelegenheit vvurde des 50-jahrigen Be-standsjubilaums des Vereines gedacht und wurde beschlossen, im Laufe des Jahres eine besondere Jubilaumsfeier zu veranstal-ten. Der Slowenische Kulturverein in Bleiburg vvurde, wie verschiedene andere Ve-reine in Sudkdrnten, mit dem Ziele gegrun-det, der slovvenischen Bevolkerung und ins-besondere der Jugend Kenntnisse der slovvenischen Kultur und Sprache zu vermit-teln, da ihr dies in der Schule nicht in aus-reichendem Masse geboten vvurde.
pa tako, kot nam bo narekovala trezna presoja stvarnih dejstev, ne pa visoko doneče propagandne fraze.
Višek neslanosti in smešnosti v sedanji volilni borbi brez dvoma dosega DVP s slavospevi .Kamitzevemu šilingu", kateremu v tisku in na zborovanjih spleta vence nesmrtne slave. Finančni minister Kamitz in kancler Raab sta boje edina garanta za uspešen razvoj avstrijskega gospodarstva, katerega oplajata s čudežnim .Kamitzevim šilingom , ki je zmožen največjih čudežev. Bajke o teh čudežih se množijo iz dneva v dan; beremo o njih v OVP-jevskem tisku, vidimo jih na neštetih plakatih in kričijo jih nam v ušesa apostoli Raab-Kamitzevega kurza. Ta čudoviti .Kamitzev šiling" je zmožen vsega: plačuje rente in podporo za brezposelne, skrbi za razcvit industrije, gradi hiše in ceste ter nas osrečuje na vseh koncih in krajih. Tudi za razvoj južne Koroške je ta .Kamitzev šiling" tako zaskrbljen, da letos gradi elektrarno v Kazazah, prihodnje leto pa bo baje celo speljal podjunsko železnico.
Res, človeku bi moralo prekipeti srce od same hvaležnosti do Kamitza in .njegove-
je težko pridelane denarje, pogosto zadnji groš, da se je moralo odreči marsikateri nujni domači potrebi. Vendar se je od vseh davkov doslej zelo malo denarja vračalo v domači kraj in je zato tožba o gospodarsko zapostavljenem in nerazvitem ozemlju popolnoma upravičena, pri tem pa krivda ne pade na marljive delavce, kmete, obrtnike in trgovce, marveč na tiste, ki pri razdeljevanju javnih sredstev ne ravnajo vedno po pravilih pravičnosti.
Pa še druga resnica je znana o .Kamifze-vem šilingu”. Današnja finančna politika Avstrije (po OVP-jevskem mnenju neločljivo povezana z imenom Kamitz), za katero že več let odgovarja finančni minister Kamitz, vodi k temu, da so državni dolgovi vedno večji. Ob koncu leta 1958 so ti dolgovi na vsakega državljana Avstrije povprečno znašali 2300 šilingov, katerim je treba še prišteti zneske za obresti in vračanje posojil, ki zavzemajo vedno večji delež pri državnih izdatkih. Do leta 1960 se bodo ti izdatki zvišali že tako daleč, da bodo morali za plačilo posojilnih obrokov in obresti za državna posojila preskrbeti nad 1.500,000.000 šilingov, leta 1961 pa
ZVEZA KOROŠKIH PAR T I Z A N O V
obvešča, da bo imela svoj
redni občni zbor
v soboto, dne 2. maja 1959 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu.
Vabljeni delegati in gostje so naprošeni, da se zbora zanesljivo udeležijo.
Odbor
__________ ___________________________ %
........................... ii	ifimtfMaiTmimvnMHMSiiiABKifcUimaaBEa
® Am 15. April begann das Gastspiel des Slovvenischen Nationaltheafers aus Triest, vvelches in St. Michael ob Bleiburg, Sitters-dorf, Tratten bei Glainach und Latschach-Faakersee Jan de Hartogs .Reisegefahrten" zuf Auffiihrung brachte. Die in Ludmanns-dorf geplante Veranstaltung musste entfal-len, da das Landesarbeitsamt Karnten mit Bescheid GZ: II 5710 B vom 17. 4. 1959 diese Veransfaltungen verboten hatte. Ob-wohl dem Landesarbeitsamt bekannt war, dass es sich um ein Gastspiel handelt, vvurde das Verbot mit der Begrundung ausge-sprochen, dass eine Beschattigung auslan-disčher Arbeitnehmer ohne Beschaftigungs-genehmigung verboten sei und der Slovvenische Kulturverband als Veranstalter nicht die erforderliche Feststellung getroffen hatte, ob gleichvvertige inlandische Krafte vorhan-den sind.
® An 19. April vvurde anlasslich der Jahreshauptversammlung des Verbandes ausgesiedelter Slovvenen des schvversfen Verbrechens an den Karntner Slovvenen — der verbrecherischen Aussiedlung von rund 300 slovvenischen Familien in der Zeit der nazistischen Gevvaltherrschaft gedacht. Die versammelten Vertreter der ehemals vertrie-benen Familien gaben der Besorgnis Aus-druck, dass in Osterreich vviederum Krafte am Werk sind, vvelche die alten Ziele der slowenenfeindlichen Politik verfolgen und dass diesen Bestrebungen mit den neuen Minderheitengesetzen Tur und Tor geoffnet vvurden. Gleichzeitig vvurde festgestellt, dass die osterreichischen Behorden die slovvenischen Opfer des Faschismus bei allen Ent-schddigungsgesetzen als Staatsburger zvvei-ter Klasse behandelt haben und die slovvenischen Ausgesiedelten noch immer auf die ihnen zustehende Wiedergutmachung war-ten mussen.
Anschliessend vvurde vom Slovvenischen Nationaltheater aus Triest in Klagenfurt Do-stojevvski-Dardis Drama .Schuld und Suhne” aufgefuhrt. Der Veranstaltung im uberfullten Saal des Konzerthauses vvohnfen auch der Leiter des Kulturreferafes der Karntner Lan-desregierung Herr Hofrat Dr. Otmar Rudan und der jugoslavvische Generalkonsul in Klagenfurt Herr Boris Trampuž bei.
• Am 23. April solite die Gasttournee einer Gruppe slovvenischer Schriftsteller und Dichter in verschiedenen Orten Sudkarntens beginnen. Die Veranstalfungen, bei vvelchen die fiihrenden slovvenischen Literaten aus eigenen Werken lesen sollten, mussten je-doch abgesagt vverden, da das osterreichi-sche Generalkonsulat in Zagreb den Gasten aus Slovvenien die Einreisevisas nach Osterreich verv/eigert hatte. Es ist sehr bezeich-nend, dass die osterreichischen Behorden in einer so kurzen Zeit schon zvveimal die kul-turelle Betreuung der Karntner Slovvenen behindert und sogar verhindert haben. Trotzdem aber vvird von Grosszugigkeit
ga šilinga, če se ne bi zavedal, da ima vsaka stvar dve plati. Tako je tudi s „Ka-mitzevim šilingom" — eno je bajka, drugo pa resnica!
Resnica o „Kamitzevem šilingu" pa je bistveno drugačna, kot nam zagotavljajo OVP-jevski propagandisti. Čudno, se bo marsikdo vprašal, le od kod ima dobri stric Kamitz toliko denarja, da ga tako radodarno razsipa med srečno avstrijsko ljudstvo? Ga mar daje iz lastnega žepa, od svoje visoke neobdavčene plače, ali so viri drugod? Da, drugod je ta neusahljivi vir in vsakdo ve, da „Kamitzev šiling" ni Ka-mitzev šiling, temveč je to denar vseh tistih milijonov Avstrijcev, ki niso tako srečni, da bi bili — kot na primer minister Kamitz — oproščeni plačevanja davkov. Šiling s katerim razpolaga minister Kamitz, je iztisnjen iz znoja in dela vsega avstrijskega delovnega ljudstva in tudi prebivalstvo iz Podjune, kjer zdaj gradijo elektrarno v Kazazah, je donašalo v državno blagajno svo-
Ko smo koroški Slovenci vsa povojna leta vedno spet opozarjali na škodo, ki je bila krajem in ljudem južne Koroške prizadeta z desetletnim načrtnim zapostavljanjem tega ozemlja, so nas imenovali lažni-ke in hujskače. Danes se je to bistveno spremenilo, zdaj tudi uradna mesta v deželi in državi brez ovinkov priznavajo, da se je južnemu delu Koroške godila krivica in so ti kraji v primerjavi z ostalo Avstrijo vsestransko zaostali in ne morejo dohajati splošnega razvoja v državi.
Zadnji teden je o tem problemu spregovoril tudi zvezni prezident dr. Scharf, ki je prišel na Koroško, da požene v pogon novo elektrarno v Frajbahu. Ob tej priložnosti je najvišji predstavnik države nedvoumno poudaril, da je južna Koroška utrpela ve-
'Osterreichs gegenuber der slovvenischen Volksgruppe in Karnten gesprochen. Doch die Taten sprechen ihre eigene Sprache!
• Am 26. April wurde in Lobnig bei Eisenkappel in Anwesenheit zahlreicher Fest-gdste vom Verband der Karntner Partisa-nen eine Gedenktafel tur Franc Pasterk-Lenart, Kommandant des I. Karntner Parfl-sanenbataillons, und seinen Bruder Jurij Pa-sterk, vvelcher wegen seiner antifaschisti-schen Tatigkeit vom Volksgerichtshof zum Tode verurteilt und am 29. 4. 1943 hinge-richtet vvurde, feierlich enthullt.
celo že 2.400,000.000 šilingov. Nadaljevanje take finančne politike pomeni, da bodo v petih letih državni dolgovi presegli že skupne izdatke celega leta.
Vsekakor bridka resnica o „Kamitzevem šilingu", ki lahko spravi stabilnost šilinga v resno nevarnost. Toda ta stabilnost je bila za OVP in Kamitza v nevarnosti samo takrat, kadar se je delavstvo potegovalo zci izboljšanje svojega položaja in so zahteve zavračali z utemeljitvijo: šiling je v nevarnosti! (V takih primerih pa značilno nikdar ni bilo govora o „Kamifzevem šilingu.)
Avstrijsko delovno ljudstvo tudi danes ne jemlje resno smešnega in neokusnega sa-mohvalisanja QVP s „Kamitzevim šilingom". Zaveda se, da je najboljše jamstvo za stabilnost valute zaupanje v lastne sile, ker le avstrijsko ljudstvo |e tisto, ki je s svojim delom ustvarilo pogoje za stabilnost šilinge*. Zato bo to ljudstvo tudi na volišču znalo dobro razlikovati med bajkami in resnico!
liko škodo, ker je bila dolgo dobo zapostavljena, zato je dolžnost cele Avstrije, da napravi vse mogoče za pospešitev gospodarstva v tem delu dežele.
Njegove besede so jasna potrditev naših pritožb, hkrati pa pomenijo tudi obsodbo dosedanje politike dežele in države, ki sta z ozemljem, na katerem živi in dela tudi naš slovenski človek, mačehovsko ravnali že dolga desetletja. Ravno v dejstvu, da gre tukaj za slovensko in dvojezično ozemlje, pa je treba iskati tudi glavni vzrok za zapostavljanje teh krajev, čeprav danes nihče nima poguma, da bi to javno priznal. Zeto bi morali pri načrtih, ki jih delajo za odpravo nezdravih posledic, v prvi vrsti skrbeti za odpravo vzrokov, to se pravi, da bi morali končno tudi državljanom slovenske narodnosti priznati popolno enakopravnost na vseh področjih. Ta nam ni zagotovljena le s členom 7 državne pogodbe, marveč je enakost vseh državljanov zasidrana tudi v državni ustavi in je slabo spričevalo za našo državo, ko mora zdaj priznati, da je v odnosu do južne Koroške skozi desetletja zavestno kršila ustavna določila.
Dolžnost cele Avstrije je, da pomaga južni Koroški, je dejal zvezni prezident. Toda ta pomoč mora biti taka, da bo dejansko koristila domačemu prebivalstvu tega ozemlja, nikakor pa ne sme pomeniti novih virov potujčevanja slovenskega prebivalstva!
Zvezni prezident dr. Schdrf:
Dolžnost Avstrije je, da pomaga južni Koroški!
1. maj 1959
DUNAJ. — Kot smo že poročali, bo od 26. Jull|o ®* 4. avgusta na Dunaju VII. svetovni mladinski festival. Na mednarodni prireditvi bo sodelovalo okrog 20.®®® mladincev in mladink iz več kot sto evropskih in I*' venevropskih deiel. Na mladinskem festivalu bodo J°' delovali tudi predstavniki L|udske mladine Jugoslavll* in predstavniki Itudentskih organizacij Jugoslavije. C°* lotnl strofki za mednarodno mladinsko prireditev bo* do znašali okoli 4,5 milijona dolarjev.
HANOVER. — V nedeljo Je bil v Hanovru odpt* mednarodni Industrijski sejem, ki |e največji te vrši* v Zahodni Nemčiji. Minister za gospodarstvo Ludvifl Erhard je v svojem otvoritvenem nagovoru izrazil Pr0' pričanje, da bo zahodnonemfko gospodarstvo nap'0' dovalo tudi v prihodnosti ter opozoril, da mora Zn* hodna Nemčija nuditi pomoč nerazvitim deželam, <** bi le te tudi lahko zgradile svojo nerazvito industrij0,
V/ASHINGTON. — Predsednik zunanjepolitične konti' sije ameriškega senata Fulbriht |e predlagal, naj h* * prihodnjih petih letih dale ZDA posojila za gospod°r' skl razvoj v znesku 7 milijard 500 milijonov dolar)0*' Ta predlog predstavila popolno revizijo ameriške?* načrta za pomoč tujini. Fulbrlhtov predlog |e bil z *°® strani podprt. Poudarek je na gospodarski pomoči n°’ zadostno razvitim državam, namesto na vojaSki potno®''
PARIZ. — Predsednik komisije Evratoma Ellenne Hlrsel1 je izjavil, da mora Sest držav, ki so včlan|ene v evrop' sko skupnost za atomsko energi|o, nadaljevati delo P'1 razvijanju atomske energije, da bi bile med prvi«1' kar tiče njenega razvoja. Članice Evratoma so Fro"' ci|a. Zahodna Nemči|a. Italija, Belgija, Luksemburg 10 Nizozemska. Prvi načrt Evratoma, za katerega so I*' delali načrte že leta 1957, |e v tem, da bi do leta t®41 proizvedli milijon kilovatov električne cnergi|e, ki 1,1 |o dobili z izkoriščanjem atomske energije. Upanj0’ da doseže la cilj |o dvomljivo, ker ima|o v Zahod"1 Evropi presežke premoga.
MILAN. — Državni tajnik za zunanjo trgovino FLP* Ljubo Babič se jo sestal z Italijanskim ministrom »* zunanjo trgovino Dinom Del Bojem. Proučila sta p°r speklivc nadaljnje razširitve trgovinske izmenjave 1" gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Ug°' lovila sla ugoden razvoj dosedanjega sodelovanja 111 sla sklenila, da so razgovori o posebnih dobavah za®’ nejo sredi maja v Rimu.
LONDON. — V zahodnoevropskih političnih krogih l*‘ javljajo, da so zahodne države le zmerom daleč popolnega sporazuma. Na zasedan|u delovne skupi"* diplomatov ZDA, Velike Brilani|e, Francije in Zahod"* Nemčije v Londonu so zahodne države sicer doseg** soglasje glede Berlina in Nemčije, toda britanske id°l* se slej ko prej ne ujemajo z idejami drugih treh **' hodnih držav. Politiko Zahoda na bližnji ženevski ko"' lerenci bodo znova proučili zunan|i ministri ZDA, V0-like Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. V ta "*' men so se sestali v sredo v Parizu.
KAIRO. — Kairski list „AI Ahram" pile, da /e m Združeno arabsko republiko in bivSo suoSko družb® priSlo do nove krize v zvezi s kompenzacijo za naci®' nalizacijo prekopa. Po sporazumu o kompenzaciji, je bil dosežen lani, je ZAR obljubila, da bo druS*" plačevala letno po Štiri milijone funtov Slerlingov d" leta 1964. Predsednik bivie suoške družbe pa je zaMe' val, da mora ZAR zaradi osvoboditve iferlinskc rex®r ve plačati dva obroka. ZAR Je to zahtevo odklonih'
NEW DELHI. — Prvič odkar je prHlo do tlbetart*11* krize in poslablanja indijsko-kitajskih odnosov, sta tajski tisk in radio direktno napadla nekatere indij*^ predstavnike in vlado. Kitajci trdijo, da je znano, ^ so uporniki v Tibetu nasilno odpeljali dalaj lam0 1 Indijo, kjer so naleteli na neobičajno topel sprej*1*
BAGDAD. — IraSka vlada je sklenila poslati za*'''" alžirski vladi 750.000 iralkih dinarjev za osvobo^'l'° gibanje. To bo prvi obrok zneska dveh milijonov 1,0 ikih dinarjev, ki ga bo vlada v Bagdadu nakd*fl'* začasni alžirski vladi.
MILANO. — Med srečanjem v Cadenabiji sta 1^ jonski premier Segni in zahodnonemžki kancler nauor potrdila identičnost svofih staliič glede blUn,i" razgovorov vzhodnih in zahodnih predstavnikov. *** govori obeh državnikov so imeli neuradni značaj. ° državnika sta se sestala na željo Adenauerja.
BONN. — Zahodnonemiki Bundestag razpravlja o P° novnl uvedbi smrtne kazni v Zahodni Nemčiji. kazen so v Zahodni Nemčiji ukinili po koncu svetovne vojne. Na osnovi tega so Številne vojne 1,0 čince obsodili samo na zaporne kazni, čeprav so dokazali množične ubo|e v koncentracijskih tabori**1^ Poslanci so glede smrtne kazni različnih mnenj kaže, da ne bodo dobili potrebne večine za

ponovno uvedbo.

BEOGRAD. — Predstavnik generalne kontederOc ^ Argentine, ki je spremljal delo IV. kongresa , sindikatov Jugoslavije, je izjavil, da veže jugoslov<,l| ske in argentinske sindikate skupen cilj. In sicer & ba za življen|ske in delovne pogoje delavskega t*** da. Predstavnik Čila je izjavil, da so dani pogoj1 ^ iirie in tesnejSe sodelovanje sindikalnih organizacij 6
in Jugoslavije. Predstavnik sindikalne organizacije gvaja je dejal, da bo v kratkem priSlo do ustaneyl
-l»y<
enotne sindikalne zveze te države ter da sindik°^| organizacije Urugvaja težijo k mednarodni enot*1^^ vseh delavcev sveta. Pri tem imajo delavci Ju9°‘ vije in Urugvaja pomembno vlogo.
BONN. — Socialdemokratski poslanec je v Bund®*1*^, opozoril, da prodajajo v Zahodni Nemčiji gro*"0 (|fl| ske plolče z Hitlerjevimi, Gttringovimi in Gdbel*°v govori. Na plolčah je možno sliiati tudi nacisti*11* f(t. srni. Poslanec je dejal, da so ploiče iz ZDA. H«** hodnonemSki list je celo objavil reklamo za 9r° tonske ploSče z Hitlerjevim govorom.	}
JOHANNESBURG. — Pridati gibanja ca ne0'l''l£„<r Afrike so se sestali v Johannesburgu. Afrilki *oC listi so se ločili prod J meseci od zmernejle otga cije „Afriikega nacionalnega kongresa”, v kat«f®,lj^|||g delujejo belci in domačini in ki priporoča P° ^0-zmernosti in sodelovanja. Afrižki nacionalsti Pfl m g^-stavili za svoje gibanje geslo HAfriko Afričanom1 ^ verzitefni profesor Ersbukwe je izjavil, da Af'**° bodo pristopili k nobenemu bloku.
Posledice popuščanja nacionalističnim hujskačem:
Slovenski književniki ne smejo med koroške Slovence
Začetkom marca t. I. je Slovenska prometna zveza povabila Društvo slovenskih nj'ževnikov v Ljubljani na literarne veče-re> ki jih je nameravala prirediti na željo °skaterih včlanjenih prosvetnih društev. Društvo slovenskih književnikov je povabi-0 sprejelo in sporočilo, da bo v času od 23.
27. aprila poslalo na Koroško pisatelje |n Pesnike Miška Kranjca, Antona Ingoliča, Vana Minattija, Kajetana Koviča in Mitjo Mejaka. Na literarnih večerih naj bi imenovani brali iz svojih del in seznanili koro-
Slovence z razvojem sodobne slovenske književnosti.
Slovenska prosvetna zveza je literarne večere pripravila v St. Janžu v Rožu, v Kot-niari vasi, na Radišah, v Pliberku, v St. Primožu v Podjuni in v Celovcu ter jih prija-vila pristojnim oblastem ki jih niso prepovedale. Po vseh teh krajih, posebno pa v Jelovcu je bilo zanimanje za obisk sloven-m'n književnikov veliko. V Celovcu se je udeležbi na literarnem večeru prijavilo °k°!i 100 ljudi, radio Celovec pa je hotel njihova dela snemati na trak.
Namesto da bi na Koroškem pozdravila 5l°venske pisatelje in pesnike, je Slovenska m°svelna zveza na dan njihovega predvidnega prihoda sprejela v četrtek, dne
13.
aprila telegram, v katerem je Društvo
! ^venskih književnikov sporočilo, da avstrij-*k' konzulat v Zagrebu še ni izstavil viz za Potovanje njegovih članov na Koroško. Dan ||°vrh pa je društvo pismeno sporočilo, da iuh temu, da so Imenovani vložili prošnje *a avstrijske vize že 11. aprila t. I. in so 'Zs,avitev viz večkrat telefonično urgirali na °vstrljskem konzulatu v Zagrebu, le-teh do Cqa dne niso prejeli.
. ^°Venska prosvetna zveza, ki je morala j® Prvi literarni večer v St. Janžu preložiti, Po tem sporočilu z navedbo vzrokov od-j Vedala predvidene literarne večere in j *0f\ja našega ljudstva s slovenskimi knji-
6vMVl.
Tq prikrita prepoved slovenskim književ-K°m, da bi kot gostje osrednje kulturne 9Qnizacije koroških Slovencev posredo-• 1 našemu ljudstvu in koroški javnosti svo-dela ter njiju seznanili s sodobnim raz-. slovenske književnosti, ni osamljen b' ! ne slučajen akt. V zadnjih tednih smo 1 Priča tudi še drugim šikanam in prepo-ki so očiten dokaz kulturne diskri-'ncicije merodajnih krogov v naši državi ^proti koroškim Slovencem. Ko je pred dnevi gostovalo na Koroškem Slovensko |.Qr°dno geldališče iz Trsta in se našemu j dstvu na 5 prireditvah prvič predstavilo ,, delniško edinstveno dovršenimi pred-
Nmi
j® Urad za delo prepovedal predstave 'P s tem onemogočil prireditev v Bilčovsu 1 utemeljitvijo, da Slovenska prosvetna
zveza ni prej ugotovila, če za izvedbo predvidenih prireditev niso na razpolago enakovredni domači umetniki oz. avstrijska gledališča;
•	so nemški nacionalistični nestrpneži strgali večji del plakatov SPZ, ki so vabili na prireditev SNG Trst;
•	je v Žitari vasi službujoči orožnik kaznoval udeležence predstave, ker so ob pomanjkanju vsake oznake prepovedanega parkiranja po njegovem svoja vozila nepravilno parkirali;
•	v Ločah ni bilo nobenega orožnika, da bi preprečil žalilne izpade zakrknjenega nemškutarja na račun kulturnih prizadevanj koroških Slovencev in slovenskih umetnikov iz Trsta.
Ko je 19. marca parlament sklenil zakon o manjšinskem šolstvu, so nekateri poslanci zagotavljali, da je ta zakon odločilen doprinos za pomiritev na Koroškem. Zadnji dogodki v zvezi z že tradicionalno kulturno izmenjavo med Slovenci pa postavljajo vsa taka zagotovila na laž. Po ravnokar omenjenih šikanah in diskriminacijah lahko rečemo, da je zakon sprožil prav nasprotno, da je razmere na Koroškem zaostril.
Zakon o manjšinskem šolstvu kot sad popuščanja pred nacionalističnimi hujskači je pokopal dvojezično šolo in s tem vzgojo mladine obeh narodnosti v deželi k mirnemu sožitju, medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju, istočasno pa je temnim silam iz polpretekle dobe dal novo pobudo za njihovo poznano, vse prej kot kulturno početje. Zadnje prepovedi, šikane in diskriminacije nad nami niso nič drugega kot posledice njihove znane oholosti in nadutosti, ki se je
ne morejo otresti, ter sile, ki jo imajo v rokah spričo svojega položaja istočasno pa najvernejša slika njihove kulturne zakrne-losti. Takšne diskriminacije nad koroškimi Slovenci, podobne prepovedi slovenskih prireditev in motenje našega kulturnega izživljanja so bile v zgodovini zadnjih desetletij že enkrat pričetek konca kulture in demokracije v Avstriji, ko so pod znamenjem kljukastega križa na grmadah gorele knjige in umetnine, kulturni delavci in umetniki pa sedeli po zaporih ali pa životarili v izgnanstvu. Zato koroški Slovenci upravičeno svarimo demokratične sile in kulturno javnost naše države pred nevarnostjo take zlorabe demokracije. Koroški Slovenci smo v svojih prizadevanjih stremeli vedno le za kulturnim izoblikovanjem in napredkom človeka, tako hočemo tudi v bodoče aktivno graditi mostove od srca do srca, od človeka do človeka, od naroda do naroda, od kulture do kulture, ker vemo, da bomo edino v kulturnem svetu razumevanja in medsebojnega spoštovanja — kakor vse človeštvo — lepše živeli, kakor smo živeli doslej. Kdor nas pa v tem zavira in komur smo kot taki v napotje, ta bo moral — prej ali slej — stopiti na zagovor svojih dejanj pred kulturnim svetom in pred zgodovino!
Ob takem zadržanju avstrijskih oblasti pa bo tudi svetovna javnost v drugi luči gledala pritožbe Avstrije v zvezi z Južno Tirolsko, ko se na eni strani pritožuje, da italijanske oblasti visokim avstrijskim političnim funkcionarjem niso izstavile dovoljenj za potovanje na Južno Tirolsko, sama pa odreka taka dovoljenja celo kulturnim delavcem.
Ob 70-letnici Oscarja Maurusa Fontane
Znani avstrijski pisatelj O. M. Fontana je aprila praznoval na Dunaju 70-letnico rojstva. Fontana je preživel svojo mladost v Dalmaciji, študije pa je končal na Dunaju. 2e takoj po prvi svetovni vojni se je posvetil izključno pisateljevanju ter bil eden prvih ekspresionistov v Avstriji. Sprva je pisal predvsem dramska dela. Leta 1916 je izdal že prvo zbirko ekspresionističnih novel. Najbolj znana njegova romana sta »Prebujenje” in »Ujetniki zemlje". Leta 1929 je dobil prvo nagrado za literaturo, leto kasneje pa je dobil nagrado mesta Dunaja. Fontana deluje tudi kot eden najuspešnejših gledaliških kritikov na Dunaju in izdal je zbirko esejev o dunajskih gledaliških igralcih.
Po drugi svetovni vojni se je Fontana kot predsednik avstrijsko-jugoslovanskega društva uspešno zavzemal za navezovanje stikov med avstrijskimi in jugoslovanskimi kulturnimi delavci. Večkrat je obiskal že Ju-
Mladinska igra slovenske pisateljice igrana na Dunaju
Kristina Brenkova je že znana slovenska mladinska pisateljica, njeni mladinski spisi pa so znani tudi že naši mladini, saj od časa do časa tudi naš list prinese na mladinski strani njena dela. Pa tudi Mladi rod, list za šolsko mladino se rad posluži njenih prijetnih mladinskih spisov. Dela dr. Kristine Brenkove pa niso znana samo slovenski publiki, prevedena so namreč tudi v nemščino. 20. marca je bila v »Renesančnem gledališču” na Dunaju premiera njene mladinske igre »Najlepša roža”. V Sloveniji so to igro prvič izvajali pred dvema letoma v Mestnem gledališču v Ljubljani. Dunajsko predstavo je uprizoril »Das Theater dei Jugend”.
O uspešni uprizoritvi »Najlepše rože” na Dunaju so pisali tudi dunajski listi. »Arbei-ter Zeitung" je o tem dogodku pod naslovom »Najlepša roža mladine" med drugim zapisala: »Mladinsko gledališče igra v Renesančnem gledališču »Najlepšo rožo", ki jo je po stari korejski pravljici napisala Kristina Brenkova, iz slovenščine pa sta jo prevedla Joseph Kepold in Adolf Opel. Lahko jima brez kakršnega koli pridržka samo čestitamo: k izbiri čistega, dragocenega dela, k zgledni predstavi — k celemu, pomembnemu koraku naprej in kvišku, ki ga je s to predstavo napravilo mladinsko gledališče . . .”
»Najlepšo rožo" je prenašala 30. aprila tudi nemška televizija. Za televizijo je »Najlepšo rožo” prevedla in priredila znana prevajalka slovenskih mladinskih tekstov Else Byhanova. Vsekakor je to velik uspeh mlade slovenske mladinske pisateljice, katere dela se uspešno uveljavljajo tudi v prevodih v tuje jezike.
goslavijo, kjer je na številnih predavanjih o avstrijski literaturi osebno mnogo prispeval k zbliževanju obeh narodov in obeh kultur. Fontana se kot kulturni delavec in umetniški ustvarjalec zaveda, da je treba narode povezovati, jih seznanjati s kulturo drugih narodov in tako ustvarjati pogoje za mirno sožitje in priznavanje dostojanstva vsakogar. To je tudi temelj miru v svetu.
KULTURNE DROBTINE
£ 200-lofnico smrti Friedricha Htindla obhajajo v Ameriki s trimesečnim Handlovim glasbenim festivalom, na katerega so povabili 32 glasbenih skupin. V Zahodni Nemčiji bodo to obletnico slavili s festivalom v poletju in imajo v več mestih predvidene posebne slavnostne tedne, kjer bodo nastopali z deli Hondla.
D Letošnje slavnostne igre v Salzburgu bodo obsegale 44 koncertnih prireditev, na katerih bodo uprizarjali izključno samo dela Mozarta in Haydna. Poleg drugih bodo v Salzburgu nastopali dunajski filharmoniki, francoski radio-orkestor, Mozorleum-orkester in Camerafa Academica.
Jugoslovanski filmi se vsebolj uveljavljajo
Mlada jugoslovanska filmska produkcija jo doslej zabeležila že lepe uspehe. Pred lefi je dobil na festivalu v Benetkah prvo nagrado v vrsti mladinskih filmov slovenski film »Kekec”, ameriški črnski igralec Kitz-miller je na festivalu v Cannesu dobil prvo nagrado za najboljšo moško vlogo v slovenskem filmu »Dolina miru”, hrvatska risanka »Samec" pa je bila proglašena za
pravo filmsko odkritje na festivalu kratkih filmov v Cannesu. Na festivalu kratkih filmov v Benetkah pa so temu filmu podelili prvo nagrado. Letos se bo Jugoslavija udeležila filmskega festivala v Cannesu s filmom »Vlak brez voznega reda", ki obravnava preseljevanje ljudi iz revnih pokrajin kroškega sveta v rodovitne ravnine Bačke, Banata in Vojvodine.
Mirt zvvitter
Tirolska — manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
5^ °va oblika pomoči je letovanje avstrij-^ 'n nemške mladine v Južni Tirolski.
s U^no z južnotirolsko mladino prirejeni lirski tečaji, taborenja v hribih ter de-^1 1 sestanki utrjujejo samozavest med d'"o manjšine, ji širijo poglede in po-Qr>stva v matičnih državah, mladino iz in Avstrije pa približujejo vprašanj? Južne Tirolske in njenih prebivalcev.
Qsno pomeni letovanje za gorske vasi-n®redko tudi gmotno korist.
bolj izraža namen pomoči otvarjanje Juj^hkih in nemških mladinskih domov v nij Tlfolskl, ki ga je izvedlo že več orga-l<, ?,cii in ustanov iz obeh držav v raznih

Dežela Zgornja Avstrija je po svo-
s|V)j ^lelnem glavarju, ki je prišel v sprem-njQ Svilnih predstavnikov javnega življe-c6|0 6 dežele, dne 26. oktobra 1958 odprla hjfc P°seben »Mladinski dom dežele Zgor-nQ ^strije" v Castelfedru, sredi »ogrože-iezj^ Področja doline Adiže blizu južne oPre°Vne meje Nemcev. Dom je moderno ri zQ'11L*ena dvonadstropna stavba s prosto-b'vanje 40 ljudi.
^Sni kSn° moralno kulturno pomoč po-
J>ovovPOdellevanie odlikovanj in častnih na-v°dilnlm Južnim Tirolcem s strani
avstrijskih in nemških državnih, samoupravnih in znanstvenih ustanov. Tako je poleg 21 zaslužnih osebnosti javnega življenja, umetnosti, znanosti in gospodarstva podelil dne 20. februarja 1958 deželni glavar Tirolske »Časfno značko dežele Tirolske" fudi južnofirolskemu poslancu SVP v rimskem parlamenfu dr. Karlu Tinzlu iz Božena ter nekdanjemu generalnemu vikarju in sfolne-mu proštu brixenske škofije msgr. Alojziju Pompaninu. Ob priliki svečanosti 150. obletnice tirolskih borb leta 1809 pod vodstvom Andreja Hoferja pa je bila »Častna značka dežele Tirolske" podeljena 20. februarja 1959 južnofirolskima kmečkima vo-difeljama Franzu Innerhofer — Tanner in Jo-sefu Menz — Popp ter južnotirolski pesnici Veroniki Rubatscher med tridesetimi odlikovanci iz Tirolske.
Neredke so tudi podelitve častnih naslovov južnotirolskim javnim delavcem s strani innsbruške univerze, raznih ustanov, zbornic ter udruženj umetnikov.
Nedvomno je znamenje velikih razvojnih možnosti manjšine in naklonjenosti oblasti Italije, da imajo južnotirolski Nemci možnost iskati pomoč celo v obliki stalne zaposlitve strokovnjakov iz Avstrije in Nem-
čije v svojih ustanovah, organizacijah in podjetjih. To pomeni istočasno narodnostno, kulturno in gospodarsko pomoč, ker jača personalne pozicije Nemcev in jim nudi visoko kvalificirane moči brez velikih gmotnih žrtev, ki jih sicer zahteva vsposabljanje strokovnjakov. Istemu namenu strokovne pomoči, ki manjšini nadoknadi personalno in materialno šibkost, služijo tudi skupne ustanove, ki delujejo v glavnem mestu Tirolske v Innsbrucku tako za avstrijske predele Tirolske kakor tudi za Južno Tirolsko, na primer innsbruška univerza z njenimi znanstvenimi instituti, tirolski deželni muzej in arhiv v Innsbrucku, skupni zadružni institut tirolske in južnotlroske zadružne zveze v Innsbrucku, posebno pa še Radio Tlrol s posebno južnotirolsko oddajo200) vsako nedeljo popoldan.
Kulturna povezava med južnotirolskimi Nemci in matično Avstrijo ter Nemčijo je tako jaka, stalna in vsestransko neovirana, da o kakšni nevarnosti kulturne izolacije ali obrobnega odmiranja južnotirolske nemške manjšine ne more biti govora marveč nasprotno lahko ugotavljamo, da v sosednih avstrijskih deželah Tirolski in Koroški zda-
”200) Pripomba :	Južnofirolsko oddajo pod naslo-
vom »Heimaf an Efsch und Eisack' (»Domovina ob Adiži in Izarku") oddaja vsako nedeljo ob 17.40 uri drugi program avstrijsko radiofonije. Oddaje so pogosto silno ostre nasproti Italiji in Italijanom.
leka ni toliko splošne skrbi in javne podpore za kulturno, prosvetno in vzgojno delo med ljudstvom, kakor so ga od vseh strani deležni Nemci Južne Tirolske. Če primerjamo to razveseljivo stanje s položajem koroških Slovencev, moramo žal ugotoviti, da Avstrija v popolnem nasprotju z Italijo na vse mogoče načine zavira najbolj naravno kulturno izmenjavo in povezavo ljudstva istega jezika in kulture tu in onstran Karavank: Poznani so napadi nacionalnih prenapetežev na goste in skupine iz Slovenije, celo na sivolasega katoliškega duhovnika; poznano je vsestransko zaviranje in zavlačevanje izstavitve avstrijskih potnih dovoljenj posameznikom in kulturnim skupinam s sfrani avstrijskega konzulata v Zagrebu; izrazito sovražno in hujskaško pa je predvsem stališče raznih oblasti, institucij ter nemškega časopisja proti vsem pojavom kulturne izmenjave med koroškimi Slovenci in Slovenijo. Vseh teh pojavov Južni Tirolci ne poznajo. V njihovem časopisju, v javnih izjavah merodajnih kulturnih in političnih predstavnikov ni najti nikdar pritožb o kakem zivaranju medsebojnih kulturnih stikov, razen enega samega slučaja, ko so italijanske oblasti zaplenile filmski trak, ki ga je posnemala propagandna ikupina iz Nemčije jeseni 1958 in je bil izrazito naperjen proti Italiji.
(Se nadaljnje)

Lastne sile so nam najboljši porok
za uspehe v naši borbi za ohranitev slovenskega življa na Koroškem
Število volilnih upravičence* na Koroškem
V parlamentu je med razpravo o izvedbenih zakonih k členu 7 državne pogodbe OVP-jevski poslanec dr. Weissmann dokazoval širokogrudnost Avstrije do manjšin s tem, da je navajal naše zadruge, prosvetna društva, časopise, tiskarne in tudi kmetijske šole. Ni imel pa toliko poguma, da bi resnici na ljubo priznal, kako je dejansko s to širokogrudnostjo Avstrije. Kajti vse te ustanove so od prve do zadnje uspeh naše lastne borbe, so plod lastnih sil, dočim »širokogrudna" Avstrija ni prispevala niti šilinga za razvoj slovenske narodnostne skupine na Koroškem.
Koroški Slovenci se tega prav dobro za-
Slovenska prosvetna zveza naznanja: VABILO
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v St. Vidu v Podjuni vabi na igro
»Županova Micka"
ki bo četrtek, dne 7. maja 1959, ob pol 3. uri popoldne pri Voglu.
Igrali bodo udeleženci dramatskega tečaja Slovenske prosvetne zveze.
Vabljeni vsi k številni udeležbi!
vedamo in moremo tako ponašanje s tujimi uspehi razumeti le kot izraz slabe vesti. Slabo vest pa mora država ob takem odnosu do manjšine vsekakor imeti, saj je po zakonih in zlasti po členu 7 državne pogodbe mednarodno obvezana, da nudi manjšinam iste pogoje in enako soudeležbo na vseh javnih ustanovah, kot jih uživajo ostali avstrijski državljani. Že iz zgodovine pa vemo, da je Avstrija vedno ravnala z nami kot 'z državljani druge vrste in smo si morali vse, kar smo kdaj koli dosegli, ustvariti z lastnimi silami.
Tudi danes so nam lastne sile najboljši porok za uspehe v borbi za razvoj in ohranitev našega življa na Koroškem. Zato se trudimo, da bi kljub pomanjkanju sredstev, ki jih Avstrija daje nemškim sorodnim organizacijam in ustanovam v izdatni meri na razpolago, postavili naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje na trdne temelje, ker le tako bomo uspeli, da bo tudi naš pri vseh javnih podporah prikrajšani in skozi desetletja načrtno zapostavljeni človek sorazmerno s svojim sodeželanom, ki je bil in je deležen vsestranske pomoči de-
Bekštanj
Na Zgornjem Bregu v bekštanjski občini je italijanski državljan Gino Blasutto imel veliko žagarsko podjetje, ki pa zadnji čas ni obratovalo. V prostorih so samo še odlagali stroje za žagarske obrate in vrvi za žične vzpenjače. Odklopili so tudi električne vode in nihče ni več stanoval v prostorih. Zato je zelo čudno, kako je mogel nastati požar v objektu.
V četrtek minulega tedna so po polnočni uri zapazili, da so švigali visoki plameni iz velike hale žagarskega obrata. Hitro so alarmirali vrsto požarnih bramb, da bi preprečile še večjo škodo. Žagarskega poslopja niso mogli več rešiti, ker je bilo zgrajeno iz lesa. Trudili so se, da bi pred ognjem obvarovali vsaj veliko lesno skladišče tvrdke Katz in Klump, ki je bilo zelo ogroženo. To je gasilcem v napornem delu tudi uspelo.
Skoda, ki je nastala z uničenjem žagarskega podjetja, je ogromna. Cenijo jo na okoli 1 milijon šilingov. Ker je vzrok požara zagoneten, je orožništvo na delu, da zadevo razčisti.
Gradiče pri Suhi
V sredo preteklega tedna kmalu popoldne je pričelo goreti v gospodarskem poslopju pri kmetu Tomažu Kainbacherju v Gradičah pri Suhi. Poslopje je pogorelo do temeljnega zidovja. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Suhe, Potoč in Labota. Gasilcem se je posrečilo, da so pred ognjem obvarovali vsaj stanovanjsko poslopje, ki je od gospodarskega poslopja oddaljeno le kakih 10 metrov. Nastalo škodo cenijo na okoli 330.000 šilingov. Orožništvo je uvedlo preiskavo, da pojasni vzrok požara.
Hudo prizadeti družini bodo sosedje gotovo priskočili na pomoč, da bo lažje poslovila novo gospodarsko poslopje, kajti v primeru nesreče naj se najbolj in izdatno izkaže medsebojna sosedska povezava.
žele in države, kljuboval raznim težavam ter dohajal hitri razvoj v svetu.
Zadnjo nedeljo smo ponovno videli, da temu namenu zelo uspešno služijo tudi naša kmetijska šola in gospodinjski tečaji. Našim dekletom in fantom nudijo izvrstne pogoje, da si pridobijo vsestransko znanje, ki jim bo mnogo koristilo, ko se bodo kot mlade gospodinje in mladi gospodarji vključili v življenjski boj ter stremeli za cilji, ki so skupni vsemu našemu ljudstvu. V tem boju je strokovno znanje zlata vredno, je najboljša dota, ki jo starši morejo dati svojim otrokom.
To niso prazne besede, to je dejstvo, o katerem so se mogli prepričati vsi, ki so se odzvali povabilu tečajnic in v nedeljo prišli v Podravlje. Obisk se je izplačal v polni meri, ne samo za tiste, ki so prišli iz bližnje okolice, temveč prav tako tudi za one, ki so se pripeljali iz Zilje in celo iz Železne Kople ter Pliberka; vsi so izrazili mnenje, da so dekleta zelo dobro izkoristile zimske mesece na tečaju, ki ga je v Celovcu priredilo Slovensko šolsko društvo, vodila pa požrtvovalna učiteljica Ančka Kokotova.
O razstavi, ki so jo tečajnice priredile v kmetijski šoli, je težko govoriti, kajti bila je tako obsežna, da bi ji morali posvetiti poseben sestavek. Na dolgi mizi, ki je bila obložena z najrazličnejšim pecivom (človek bi moral biti strokovnjak, če bi hotel navesti imena vseh vrst in oblik), se je dolgo ustavljal pogled slehernega obiskovalca in niso bili samo otroci, ki so se le težko odtrgali od vabljive slike. Razstavljeni so bili okusno pripravljeni obloženi kruhi in mrzli narezki, ki so prav tako pričali o pridobljenem znanju kot pa pestra kolekcija najrazličnejših oblek za delavnik in
praznik. Posebno bogat je bil prikaz ročnih del in se je treba čuditi spretnosti, ki so si jo dekleta osvojila v razmeroma kratkem času.
Tečajnice so se očitno zavedale, da bo podroben ogled vseh neštetih razstavljenih izdelkov kuharske in šiviljske stroke utrudljiv, zato so že pri vhodu poskrbele za okrepčilo v obliki likerja, sladkega še toliko bolj, ker so ga nalivala sladko nasmejana dekleta. Nasmejanih obrazov pa so se predstavile tudi pri popoldanski prireditvi v dvorani pri Mačku, kjer so popoldanske ure po njihovi zaslugi kar prehitro minile. Na zelo tesnem odru se je odvijal pester spored pesmi, plesov in recitacij ter za zaključek veseloigra, v kateri so dekleta pokazale, da se tudi v hlačah prav dobro počutijo. Gotovo bi bil njihov nastop še mnogo boljši, če bi jih ne ovirala improvizirana tehnika, zlasti majave kulise pritlikavega odra, kajti kljub kratko odmerjenemu času za učenje so pokazale mnogo smisla za odrske nastope in bi samo želeli, da bi se čim bolj vključile v kulturno-pro-svetno delovanje krajevnih prosvetnih društev. Med sporedom so se dekletom pridružili tudi posamezni gojenci podraveljske kmetijske šole in se je marsikateri od gledalcev do solz nasmejal ob nastopu „Po-draveljskih planšarjev".
Treba je priznati, da so tečajnice mesece tečaja pridno izkoristile in se učiteljica ni trudila zaman. To je pokazala razstava, o tem je govorila prireditev. Osvojile so si mnogo koristnega znanja, ki jim bo omogočilo, da bodo postale dobre gospodinje, izurjene kuharice in šivilje. Kot take pa bodo lahko podpirale tri ogale pri hiši, saj znajo, če je potrebno, nositi tudi hlače!
Nonca vas — Bela — Št. Jakob
Božičev sin Poldej C v e I t iz Nonče vasi pri Pliberku si je izbral lep toda odgovoren poklic učitelja. Nekaj let že posveča svoje mlade moči in sposobnosti učenju in kar je najbolj važno, vzgoji mladine v koristne člane človeške družbe in občestva ter v plemenite dobre značaje. Učitelj Cvelf se z ljubeznijo in predanostjo posveča svoji lepi nalogi, ki zahteva naporno delo, zglede in dejanja. Služboval je v Železni Kapli, danes pa je šolski vodja v Beli. Učni uspehi, hvaležnost učeče se mladine in staršev so mu v veliko notranje zadoščenje in zadovoljstvo.
Poleg svojega poklicnega dela se učitelj Cvelf marljivo uveljavlja v ljudski prosveti, katere pomemben del je prav naša pesem. Z veseljem in ljubeznijo sodeluje v kapelskem pevskem zboru ter v združenih podjunskih zborih, s katerimi je večkrat nastopil na pevskih koncertih. Med pevskimi tovariši je zaradi svojega odkritega in lepega
odnosa priljubljen ter uživa ugled in spoštovanje.
Prišel je čas, ko si je učitelj Cvelf hotel ustanoviti družinsko življenje. In zares se je s svojo nevesto, danes že ženo, seznanil po lepem naključju. Mili Gabriel iz ugledne Strdenove družine v Lešah pri Št. Jakobu je sprelna in odlična igralka. Igrala je tudi v ljudski igri Miklova Zala in sicer glavno vlogo, namreč Zalo samo. Ansambel je gostoval v Podjuni. Ob tej priložnosti sta se Poldej in Mili seznanila, vzljubila in minulo nedeljo sklenila zakonsko zvezo.
Na predvečer poroke je pliberški pevski zbor zapel ženinu podoknico na njegovem rojstnem domu. Lepo je donela domača pesem v tihi pomladanski večer. Drugi dan pa je bilo pri ženinovih sorodnikih na Klopinju piisrčno poročno slavje.
Mladima novoporočencema, Miliji in Pol-deju, srčno čestitamo in želimo obilo družinske sreče!
Na seji volilne oblasti za okrožje 24, to je za Koroško, so ugotovili, da je v volil' nih imenikih vpisanih skupno 298.028 volil' nih upravičencev, stanje, ki se do volitev bistveno ne bo več spremenilo. Med teol' je 137.173 volivcev in 160.855 volivk. V okraju Celovec-mesto je vpisanih 19.838 volivcev in 26.420 volivk, skupno 46.288; Celovec — dežela 19.549 volivcev in 22.567 volivk, skupno 42.116; Beljak-mesto 9.537 volivcev in 12.330 volivk, skupno 21.867; Beljak — dežela 19.580 volivcev in 22.390 volivk, skupno 41.970; Velikovec 11.309 volivcev in 12.706 volivk, skupno 24.015; v okraju Šmohor pa 5.743 volivcev in 6.680 volivk, skupno 12.423. Pri volitvah zveznega prezidenta leta 1957 je bilo na Koroškem 133.619 moških in 156.887 ženskih volilnih upravičencev, skupno torej 290.506
Razne vesti iz Koroške
Grozotna prometna nesreča se je pripe' tila v Kanalski naselbini v Celovcu. šofer Franc Juričič je hotel s tovornim avtom z0" densko na dvorišče neke hiše. Trgovski nameščenec Karl Sibitz je prevzel nalogo, d° vozilo usmerja in vozača opozori na morebitne ovire. S šoferjem sta se domenila, d0 bo zažvižgal, če bi avto naletel na ovire' Sibitz pa ni žvižgal, zato šofer ni smatraj za potrebno, da bi vozilo ustavil, dokler nj naenkrat zadel na oviro. Pogledal je nazaj in videl, da je Sibitz zagvozden med ste' no in stranico avtomobila. Na glavi in pij®' čih hudo poškodovanega Sibitza so hotel' prepeljati v bolnišnico, toda je podlege' že med transportom smrtonosnim poškodbam. Pokojni je bil znan kot navdušef športnik ter je bil funkcionar društva KA^-Sodeloval je v Klubu nogometne zveze fer je bil med športnimi tovariši zelo priljubljen-
Na seji beljaškega mestnega sveta so p°'
ročali, da je ministrstvo za prosveto dovolilo 4 milijone šilingov za nameravano gradnjo poslopja trgovske šole in trgovske akademije. S tem prispevkom bodo z gradnj® pričeli že letos.
Na ovinku ceste pri Suhi je 77-letni rent' nik Anton Haler iz Plaznice zašel z mope' dom s ceste in strmoglavil v jarek. V nezavestnem stanju so rentnika prepeljali v bolnišnico v Celovec.
V Vrbi bodo letos priredili 11. srečanje pr°' minentnih zdravnikov. Prireditev organiz^® koroška zdravniška zbornica. Na spored1* so poročila o novih izkušnjah zdravstva f®r razstava farmacevskih aparatov, medici®' skih instrumentov in literature iz zdravost ja. Vrsta priznanih zdravniških stroko kov bo predavala o najnovejših spož®® njih medicine.
Proračunska razprava v obmejni občini
Libuče. — Pred nedavnim se je libuški občinski odbor sestal k seji, da je sklepal o proračunu za letošnje leto. Struktura v občini je zelo raznolika. Kar tiče kmetijstva, so brez dvoma v mnogo ugodnejšem položaju kmetje v ravnini, ki jo naseljujejo srednji in manjši kmetje, ker se lažje okoriščajo z napredki moderne tehnike, dočim tega ne morejo izkoristiti gorski kmetje do 1000 metrov nadmorske višine. Kmetovanje v hribovitih krajih je slej ko prej težavno, naporno in skromna zemlja le malo dona-ša. Ni čudno, da se marsikateri gorski kmet ukvarja z mislijo, da bi zapustil svojo hribovito kmetijo in se preselil v položnejše kraje. Nekateri so to namero že izvedli. Posebno mladi ljudje si radi iščejo zaslužka v drugih poklicih, ker sposobnosti, brihtnosti in marljivosti jim ne manjka, doma jih pa ne veseli, ker so v kraju gospodarske razmere v nerazvitem in zanemarjenem stanju in to brez krivde prebivalstva, temveč zaradi zapostavljanja pokrajine skozi desetletja.
V	precejšnjo korist občinskega gospodarstva so pivovarna Sorgendorf, opekarna in podjetje Glavvar v Libučah, ki zaposlujejo nekaj desetin delojemalcev. Podjetja dona-šcjo precejšnje prispevke v občinsko blagajno.
V	občini imajo nekatere vasi ugodnejše eksistenčne pogoje, druge pa skrajno neugodne. Pri zadnjih volitvah izvoljeni župan g. Kristan se nepristransko in odločno
prizadeva, da po možnosti izravnava razlike. Za stvarno prizadevanje uživa hvaležnost in priznanje številnih uvidevnih občanov, tu in tam pa naleti tudi na nerazumevanje ljudi, ki vidijo le svoje lastne koristi in prednosti.
V tem smislu je župan iniciativno sodeloval pri osnutku občinskega proračuna, ki zahteva od davkoplačevalcev precejšnje žrtve, kajti doklade bodo znašale kakor lani 400 odstotkov. Razumljivo pa je, da brez virov ni mogoče uresničevati načrtov in plačevati druge obveznosti.
Redni proračun z vsoto 630.800 šilingov je izravnan v prejemkih in izdatkih. Z izčrpanjem najvišje mere občinskih doklad bo občina prejela tudi večja sredstva iz finančne izravnave. Nekatere proračunske postavke izkazujejo naslednje izdatke: za napravo razsvetljave v vaseh Spodnje in Zgornje Libuče ter Drveša vas je predvidenih 45.000 šilingov; za izgradnjo podaljšane občinske poti iz šmarješke dolince na Šmar-jeto so določili 60.000 šilingov, vsoto, ki je predvidena v izrednem proračunu; poleg tega je za vzdrževanje občinskih cest in potov določenih 45.800 šilingov; visoki so izdatki za šole, namreč za osnovno in nadaljevalno šolo v Zgornjih Libučah 31.700 šilingov, za šolo v Šmarjeti 23.900 šilingov, prispevek za šolo v Pliberku 21.200 šilingov, za šolsko-gradbene fonde 22.200 šilingov in prispevek za občinsko šolsko zvezo Velikovec 19.300 šilingov. Občinski odbor je so-
glasno potrdil in sprejel proračun za le|° 1959 ter hkrati izrazil zahvalo in priznanj® županu in občinskemu predstojništvu.
Glede izvedbe načrta svetlobne skup*1® sfi Senčni kraj, ki obsega kraje Senčni kraj; del Borovij in Grablje, vasi v libuški obč'®j tik pred državno mejo, še vedno niso pr'5. do končnoveljavnega zaključka. Interesen''' mali kmetje in bajtarji, si slej ko prej 110 upajo prevzeti občutnih obveznosti, zd^® Ženih s stroški izgradnje in napeljave el® trike. Tvrdka Hollauf v Pliberku je v svoj®'1' proračunu precej popustila, podoben uk'®' pa prebivalstvo pričakuje tudi od podje® KELAG. Naj bi »Kamitzev šiling", ki seve® nikakor ni njegov, temveč denar davk°| plačevalcev tudi iz teh skrajnih vasi Prl* tudi v korist pomoči potrebnemu kraju, bi bilo tudi to prebivalstvo deležno Pre f nosti električne energije in razsvetljave, * bi ustrezalo sodobnemu času in razvoj®'

Petek, 1. maj: Praznik dela
Sobota, 2. maj: Atanazij Nedelja, 3. maj: Najd. k. Ponedeljek, 4. maj: Florijan Torek, 5. maj: Irenej Sreda, 6. maj: Janez Četrtek, 7. maj: Vnebohod
M I H C E V E GOSLI
(ČEŠKA PRAVLJICA)
Bila je mati, ki je imela sina Mihca. Ker s|a živela v pomanjkanju, je pregovorila 'ina, naj gre po svetu. Mihec bi bil rajši Ostal doma pri materi, toda moral je iti z doma. Na pot mu je dala tri groše in kos kruha.
Ko je Mihec korakal po cesti, je srečal berača. Berač ga je prosil za miloščino. Mihec mu je dal groš in si rekel: „Saj mi ostaneta še dva groša." Šel je naprej, pa i® srečal drugega berača. Tudi ta ga je pro-
za malenkostni dar, in Mihec mu je dal drugi groš. Ni še napravil nekaj korakov, ko mu je prišel naproti tretji berač, ki ga ie tudi prosil za miloščino. Mihec mu je dal *adnji groš. Pri tem pa si je mislil, za naj-^ujšo silo imam pri sebi še kruh.
Berač pa mu je rekel: „Torej vidiš, trikrat sem te prosil za miloščino, in ti si mi dal *odnji groš. Za nagrado si lahko izbereš *r' stvari." „Kaj bi to moglo biti?" je vprašal Mihec. »Predvsem bi hotel imeti tako denarnico, ki bi se nikdar ne posušila," in *e je imel v žepu vrečico, v kateri je ropoči denar; »potem bi hotel imeti puško, s katero bi zadel vse, na kar bi pomeril," 'n že je imel na ramenu puško; »kot tretjo slvar pa bi hotel imeti gosli, da bi vsakdo ^aplesal, kadar bi začel nanje igrati." In *e so mu visele na vrvici čez rame gosli. ®eraču se je zahvalil in se od njega poslovil.
Ko je Mihec korakal proti mestu, je pri-
šel do ribnika, po katerem so plavale divje race. Zgrabil je za puško, pomeril nanje, preden pa je ustrelil, je prišel mimo bogat in lakomen mlinar, ki se mu je začel rogati: »Tak nesramnež! Glejte ga, kako neumen je videti, pa bi hotel nekaj zadeti. No, če ustreliš raco, bom šel jaz ponjo in ti jo prinesel." Mihec je ustrelil, in že je zafrfotala na vodi raca. »Torej očka, kar ponjo!" je zaklical Mihec. Mlinar se je slekel, toda na bregu je bilo polno trnja in nikakor ni mogel naprej. Nenadoma pa je Mihec zgrabil za gosli in začel nanje brenkati. Mlinar pa je skakal nag s trnja na trnje, da je bil že ves opraskan. Toda skakati je moral kar naprej. Začel je tarnati, češ da je že vsega preveč in da da Mihcu sto zlatnikov, samo da preneha igrati.
Mihec je prenehal igrati, mlinar pa mu je moral dati sto zlatnikov. Nato se je mlinar oblekel, stekel v mesto na občino in kričal, da mu je neki lopov ukradel sto zlatnikov. Takoj so poslali tja dva stražnika, ki sta Mihca pregledala in našla pri njem sto zlatnikov. V tem mestu je bila stara navada, da so vsakega tatu takoj obesili. Mihcu sta denar pobrala, drugi dan pa so ga odvedli pod vislice. Tu se je nabralo polno ljudi, med katerimi je bil tudi mlinar.
Mihec je prosil, naj bi mu h koncu dovolili, da sme zaigrati na gosli ter naj mu jih dajo pod vešala. Mlinar je kričal: »Ne dajte mu nič! Če mu jih boste dali, se bo-
E. S E T O N :
Voluharjev muzej
Gozdni voluhar je majhna, drobna žilica. Podoben je podgani. Ima pa zelo ?Miko dlako in kocinast rep. Oči ima žive, j. ^eče. Živi kakor druge gozdne živalce. °Q(3 ima neko hudo strast. Zelo rad zbira Enovrstne predmete.
že ko dela gnezdo, nanese nanj bodeče *Qkfuse in trnje. Toda to mu ni dovolj. Še Qr naprej nanaša, tako da nastane iz ^ezda velik kup, od trideset do sto dvaj-Se‘ centimetrov visok in do dva metra ši-Mnogo njegovih zbirk sem že videl, ostavljene so okrog debele nizkih drevesc, 1 rastejo v skupinah. Sestoje iz majhnega, °Plega in mehkega gnezdeca, ki meri po-Cez kakih petindvajset centimetrov. Okrog Siezda in nad njim so položene razne ve-,ICe in trnje. Med temi je ozek vhod, zavohan s kaktusovimi bodicami. Na vrhu ku-pa je zbirka. Voluharjev muzej!
Tam so naložene polžje hišice, šiške, [obči peska, kosti in koščice, koščki pa-^lrja, delci pločevine, lobanje živali itd.
Vsemu temu voluhar doda še kakšen medeninast tulec, gumb, bakreno zakovico — in takrat je najbolj srečen.
Pa še eno lastnost ima gozdni voluhar. Kadar kaj ukrade, ga peče vest. Zato dostikrat pusti tam, od koder je kaj odnesel, kakšno drugo stvarco. Če vam na primer iz skodelice zmanjka žlička, boste v skodelici našli dolg vijak ali žebelj namesto žličke. Včasih odnese tudi hrano. Takrat pa tam pusti kaj drugega. Pravili so mi, da je s krožnika odnesel prepečenec, krožnik pa je napolnil s svojimi kroglicami. Temu njegovemu izločku pravijo tam »jelenje sledi". Tako gozdni voluhar pokaže, da je za pošteno kupčijo. Ti meni — jaz tebi! Noče biti tat. Rajši zamenja. Zato mu tudi pravijo ponekod »trgovska podgana".
Vse to dela zato, da ves srečen lahko gleda zbirko v svojem muzeju. In kar solzice mu zalijejo črne očke, ko sedi ob svojem stanovanju in strmi v svoje bogastvo.
ste naskakali!” Mihec pa je zopet prosil: »Le dajte mi jih za trenutek!" Ker pa je treba na smrt obsojenim zadnji trenutek izpolniti že(jo, so se ljudje obregnili ob mlinarja: »Kaj nam boste razlagali!" In Mihcu so dali gosli. Začel je nanje takoj igrati in vsi, tudi krvnik in sodniki, vsi so morali skakati. Ko so se naskakali, da so že onemogli, so začeli Mihcu obljubljati, da mu bodo dali prostost, samo da preneha igrati. In res so ga potem izpustili, mlinar pa mu je moral dati sto zlatnikov. Mihec se je vrnil domov, kjer je potem z materjo dobro živel. Kdo ve, če ima še tiste gosli?
(Prevedel M. Lipužič)
MILE KLOPČIČ :
Tri otrokove želje
Mo] oče Ima na roki žulje tri.
Moje srce si treh čudes želi:
Da bi prvi žulj postal cekin, da bi vrt kupili zanj, da moj oče vsak večer hodil bi počivat vanj.
Da bi drugi žulj postal cvetlica, da bi v vrtu nam cvetela, da začudil bi se oče, kadar bi se vrnil z dela.
Da bi tretji žulj postal nasmeh, da bi ga očetu dal.
Rad bi videl vsaj enkrat, da bi oče se smehljal.
Puštalska juha
V soseščini Škofje Loke stoji puštalski grad. V tem gradu je živel graščak, ki je bil šaljivec, da mu enakega ni bilo ne v Pušfalu ne v Loki. A da bi brezdelnega graščaka ne požrl dolgčas, je obiskoval svoje tlačane in preizkušal njihovo pamet.
Nekoč je obiskal kmetico, ki je domovala v leseni bajti, prislonjeni ob reber Hrib-ca. Bil je čas kosila, zato je graščak dejal:
»Hej, soseda, poldne je, jaz pa sem lačen, da mi kruli v želodcu! Na lovu sem bil, nič nisem ulovil, zlakotil pa sem se že tako, da me obhajajo slabine. Povabi me za mizo, bogato te bom nagradil, ko se bom lakote iznebil!"
Kmetica pa, vesela, da jo je obiskal graščak, je rekla:
»Oj, gospod graščak, vi kar recite, kaj želite, pri meni lahko vse dobite! Če hočete, vam skuham žgance, zabeljene s tropinami. Ako pa vam žganci niso všeč, bom oskubla pišče ter ga potisnila v peč!"
»Žgancev ne maram, piščancev sem sit!"
se je pričel sprenevedati graščak. »Rajši bi jedel mastno juho. In pomni: kolikor cin-kov bo plavalo na njej, toliko zlatnikov boš dobila zanjo."
Ženska se je zavrtela in — en, dva, tri! — je juha zavrela. Graščak je vedel, da je kmetica takšna zdrgnjenka, cia si še žgancev ne zabeli, zato se je začudil, ko je pograbila največjo žlico in zajela iz de-žo toliko masti, da bi je sedem ljudi ne pojedlo sedem dni, in vrgla mast v juho. Potlej je juho izlila iz čadastega lonca v skledo, je postavila na mizo in dejala:
»Glejte, juha je že skuhana. Zdaj pa le jejte!"
Toda joj in prejoj! Ker je bila juha premastna, je na njej plaval en sam cink, ki je prekrival skledo od roba do roba.
»Kolikor cinkov, toliko cvenkov!" se je zakrohotal šaljivi graščak, posrebal juho in vrgel na mizo en sam zlatnik, nato pa odšel v puštalski grad.
Lojze Zupanc
ZORO ZORIN
Dež ali sonce
Že nekaj dni lije dež v curkih, da je zemlja že vsa napeta, vse kotanje in jarki pa so polni vode. V mlaki sedi na listu lokvanje žaba, zadovoljno mežika z majhnimi očmi in zdaj pa zdaj, ko njeno ugodje doseže višek, leno zareglja.
»Rega, rega. Kako imenitno je vendar to! Dež je najbolj prijetna stvar na svetu. Nič drugega si ne želim, samo večno deževno vreme, nikoli skaljeno z gorkoto sonca. Rega, rega.”
Nekoliko vstran od mlake tiči v zapuščeni krtovi luknjici muren, veseli godec poletnih dni. Ves premražen in presfradan je, po glavi pa se mu sprehajajo vse prej kot
vesele, svatovske misli kot svoje dni. Krčevito se oklepa slamice, kajti voda pod njim v rovu vse bolj narašča, od zgoraj pa neprestano kaplja, tako da je res v škripcih.
»Oh, ubožec jaz," žalostno vzdihne, »le kaj bo z mano, če ne neha ta vražji dež, ki pada že celo večnost. Ves čas nisem pojedel niti trohice, gosli so se mi čisto razmočile, da res ne vem, če bodo še sploh kdaj za rabo. Da bi vendar že posijalo sonce in posušilo to zoprno vodo! Samo po soncu hrepenim!"
Tako je v krtovi luknji tarnal premočeni muren, v mlaki pa je veselo regljala žaba.
,	; ■ a9illFi:"
K/c ste,
..."Han
1
Mamulovi?
Anton Ingolič
rit:;;..	pii!.-.. .lijiH-S!!
-ihi!iiiiiii!ii.iiiii!iniiii:,..tmimii!iSi
loščenje ni bilo nič posebnega: sveča-maša, bogato obložene stojnice, ljudi blizu in daleč, moški v temnih oblekah,
*Sriske v belih ali živo pisanih, čeprav bo-.5 morale že naslednji dan dati obleke v Milnico, perilo pa v žehfo. Zvečer so ple-^ 1 v vsaki kavarni in krčmi. Z Gaspardom njegovo nevesto, visokim in zares čed-111 dekletom, smo ves popoldan pohajali stojnicami, zvečer pa zavili k »Pečeni S?C|", od koder je bilo slišati najbolj po-®čno godbo.
j am sem spoznal Floro, Henrietto, Brigitto j Črnolask°. ^ njimi je bilo tudi nekaj fan-j^V| a zanje se nisem zmenil. Plesali smo j bili. Ker domov nisem več pošiljal svo-denarja, sem imel več v denarnicah g , 0stali fantje, ki so bili, kolikor sem mo-r'lki ^resod'bi trgovski ali obrtniški pomoč-ker'• samo zaradi denarja, tudi zato, jjji ,e Gaspard silil mene v ospredje, sem ^ [* *6b°te in nevede poleg Gasparda in ,e y središču precej velike in silno glasih ruzbe. Znal sem že nekaj nemških in c°skih pesmi, zato sem tudi pel. Bil je
večer, kakršnega še nisem doživel. Dekleta se niso branila, če sem jih med plesom stiskal, najrajši sem seveda privil k sebi prsato Brigitto. Tudi za mizo sem lahko obje! dekle, ki je pač sedelo ob meni, in če je nisem jaz, mi je ono položilo toplo in mehko roko okoli vratu. Gaspard mi je ves čas spodbudno mežikal in Adela se mi je zadovoljno nasmihala. Opazil pa sem, da so me fantje gledali manj in manj ljubeznivo in da so se začeli med seboj nekaj meniti. A tako, fantiči, ni vam prav, da so dekleta z menoj ljubezniva? Ej, ne veste še, kaj je rudarska pest!
»Kakšne mišice imate!" se je začudila črnolaska, ko sem zaradi vročine slekel suknjič.
»Rudarske!” sem dejal.
»Delavske, proletarske!" se je namrdnil eden od fantov.
»Kaj potem, če so delavske, proletarske?"
»Kaj potem?" se je tisti prezirljivo nasmejal. »Poceni so, po nekaj frankov na dan. Tale roka," stegnil je svojo suhljato roko, »zasluži več, čeprav ne dela toliko, kajti namesto nje dela glava!" Pokazal je na svoje nizko čelo. »Tam," je nadaljeval in z glavo mignil proti meni, »pa dela samo roka, glava pa ..."
Ni dokončal, kajti prej sem skočil k njemu in mu prislonil takšno klofuto, da je počilo, kot bi bobnar lopnil po bobnu. Razume se, da so fantje planili name, da so dekleta zavreščala, da so postali tudi pri so-
sednjih mizah pozorni, da sta Gaspard in Adela mirila. Kot nalašč sem imel zavihane rokave in imel sem ga toliko v glavi, da se nisem prav nič menil za okolico. Ne vem, ali so planili vame samo tisti štirje, ki so bili v naši družbi, ali so jim pozneje priskočili na pomoč od sosednjih miz, vem samo to, da je, ko je bilo vsega konec, ležalo na tleh pet fantov, trije ali štirje pa so se prestrašeni umikali pred menoj. Toliko časa je še bilo, da sem videl, kako so Bri-gifti oble prsi podrhtavale, kako se je Flora smehljala na vsa usta, črnolaska pa mi je prikimavala, a tudi Gaspard je bil zadovoljen in celo Adela je bila ponosna na prijatelja svojega ženina. Potem je pristopil orožnik in me odpeljal.
Od te nedelje dalje sem vse večere prebil s temi štirimi dekleti. Seveda ne z vsemi hkrati, a tudi nikoli z eno samo, navadno sta bili z menoj dve, včasih tudi tri. Vodil sem jih v kino, v kavarno in slaščičarno, ob sobotah pa na ples.
Z očetom sva že tretjič pisala domov in prepričevala mater, da je najbolje, če pride s Štefko in Pepčkom za nama. Teta Jera, ki sva ji ponudila hišo na Strmcu za tako dolgo v najem, dokler se ne vrnemo, se je vsa srečna zahvalila za ponudbo, zagotavljajoč, da bo pazila na hišo, kot da bi bila njena, najemnino pa plačevala kot vsakemu drugemu. Stric se je slednjič vdal. »Gremo torej nazaj," je pripisal k tetinemu pismu, »da bo Jera imela bliže moj
grob." Toda mati se še vedno ni odločila. »Zvečer rečejo da," je pisala Štefka v zadnjem pismu, »zjutraj pa nočejo o tem niti slišati. ,Dve leti smo že sami,' pravijo, ,pa bomo še dve leti, potem pa prideta. Kako njivico bosta že prislužila, več nam ni treba!' Ne bom več čakala, sama pridem!" je Štefka zaključila. Pisal sem teti Jeri, naj kratko malo odide s stricem domov, dedkova kamra je vendar prazna; obe s Štefko bosta laže pripravili mater, da se odloči.
Medtem ko sva z očetom čakala na tetin odgovor, se je Klambos poročil z Mo-lanko, ki je z Marfico in Nejčkom odšla k njemu kmalu potem, ko sva z očetom napisala prvo pismo. Njeno stanovanje je dobila neka italijanska družina, oče pa je ostal v svoji sobi. Klambos je prosil za zamenjavo stanovanja; ko mu je bilo čez kak mesec dovolj čakanja, je odpovedal in si našel delo v Arnoldu, dobro uro od Merlewalda.
»To je najin zadnji šiht," mi je dejal dan pred odhodom.
»Kako?" sem se prestrašil, misleč, da sem dodeljen h kaki drugi trojki.
»Selimo se v Arnold. Že jutri.” In čez čas. »Bolje je tako, Marko! Posebno še, če pride tvoja mati."
Kot da sva si enaka po delu in letih, sem mu segel v roko.
»Klambos, hvala ti."
»Tebi hvala!"
Prav, sem si dejal, zdaj se torej urejajo

1. maj 1959
Pomladanska sprememba hrane
Pomlad je sicer prijetna, vendar prinese marsikomu s seboj fežave. Ufrujenost, nerazpoloženost, težke noge, pomanjkanje teka in slične težave občuti večina ljudi v prvih pomladanskih dneh. Vzrok je v enolični prehrani, ki ni dala organizmu dovolj potrebnih snovi in je kri obremenjena z raznimi škodljivimi snovmi in kislinami. Zato moramo s pravilno prehrano preskrbeti, da obnovimo kri in izženemo te škodljive snovi iz telesa. Za čiščenje krvi so priporočljivi razni zdravilni čaji, ki jih dobimo v lekarnah ali na trgu. Najbolj priporočljivi v ta namen so čaji iz tavžen-frož in mladih kopriv, dalje iz encijana in iz melise. Te čaje pijemo zjutraj na tešče. V pomladanskem času spremenimo našo prehrano, ogibajmo se mesnih jedil, alkohola in nikotina.
Sprememba naše hrane naj bo v tem. da
Neki ugledni strokovnjak nam pove, po čem je moč presoditi starost človeka. Takole pravi:
»Mladost ni doba življenja, marveč stanje duha. Za mladost niso bistvena trda lica, rdeče ustnice in gibčna kolena, marveč volja, domišljija in bujno duhovno življenje. Biti mlad, pomeni biti pogumen in hrepeneti po doživetjih. Vse to pa lahko čuti človek tudi po 50. letu. Nihče ne postane star zato, ker leze v leta. Človek se postara, ko izgubi ideale. Leta lahko zgubajo kožo, ne morejo pa ubiti navdušenja. Skrbi, negotovost in strah, to je krivo, da se zde leta človeku neskončno dolga.
Ne glede na to, ali je star človek 16 ali 60 let, mu lahko zaigra srce od občudovanja in navdušenja, lahko je radoveden, kaj
Prišel je čas, ko so nam odveč topli krzneni plašči in jopice, katere smo raje zamenjale z lahkimi spomladanskimi. S tem pa ni rečeno, da moramo nanje pozabiti, temveč jim moramo posvetiti vso skrb in nego, da bomo prihodnjo zimo z veseljem oblekle lepo shranjeno jopico ali plašč. Vedeti moramo, da tudi krzno lahko postane kljub veliki trpežnosti kmalu zanemarjeno, če mu ne polagamo nobene pozornosti in ga ne negujemo kot je potrebno. Dolgodlako krzno skrtačimo proti dlaki s suho ščetko, da z njo odstranimo ves prah nato pa še z vlažno ščetko. Tudi počešemo lahko krzno, vendar pazimo pri tem, da ga ne poškodujemo in storimo to z zelo redkim glavnikom.
Krzno s kratko dlako pa prav nalahno iztepemo s palico. Krznen plašč nikoli ne
užijemo čim več zelišč. Juhe pripravljamo iz različnih vrst zelenjav. Če kuhamo zdrobovo, riževo ali krompirjevo juho, dodajamo vedno različne vrste zelenjave. Dobro pomladansko juho pripravimo iz regrata, kopriv, špinače ali kislice. Meso nadomestimo z raznimi narastki, pudingi, omleti ali krompirjem, ki jih pripravljamo na najrazličnejše načine in katere naj vedno dopolni zelenjadna jed, bodisi zabeljena, v omaki ali kot solata. Priporočljiva je tudi surova zelenjava, ki jo dobro sesekljamo, zabelimo s surovim maslom ali pripravimo kot solato. Iz surove zelenjave lahko pripravimo za večerjo zelenjadne kruhke iz najrazličnejših vrst sesekljane zelenjave, dodamo surovo maslo in okrasimo s trdokuhanimi jajčki.
Naš trg je založen z zelenjavo, ki jo v tem času koristno uporabimo. Največjo
bo še doživel, lahko se še veseli življenja. Človek se počuti toliko mladega, kolikor je v njem vere, in toliko starega, kolikor ga navdajajo dvomi, mlad je toliko, kolikor je v njem samozaupanja, star pa toliko, kolikor ga je strah, mlad toliko, kolikor ima moči, star pa toliko, kolikor je razočaran.
Starost presojamo tudi po sposobnosti za opravljanje določenega dela. Tako mnogi strokovnjaki menijo, da je atlet »star" s 30 leti, policaj v Ameriki s 50, član ameriškega Kongresa pa šele z 80 leti. V neki razpravi o ljudeh med 40. in 70. letom je bilo malo razlike med enimi in drugimi. Razlika je bila najbolj očitna pri delavcih in ljudeh, ki jim sreča v življenju ni bila naklonjena.
sušimo blizu peči, ker se dlake poškodujejo, ampak ga zbrišemo s krpo, ki dobro vpija vlago. Krzno bo imelo tudi lep sijaj, če potegnemo po dlaki s krpo, ki smo jo ovlažile v terpentinovem olju. Krzno posušimo na zraku, nato pa potresemo s smukcem, ki ga nato dobro iztresemo.
Tako očiščen krznen plašč obesimo in zavijemo v polivinilasto vrečo, ki jo lahko zlepimo same, ali pa kupimo v trgovini z izdelki iz plastičnih mas. Vmes položimo šopke sivke, ki je moljem neprijetna, a ima vendar lep vonj. Če nimamo primernega prostora za shranjevanje krzna, le-to raje odnesimo h krznarju, kjer bo prezimilo. Če je krznen plašč potreben popravila, storimo to pred zimo in ne, ko ga bomo morale ob prvem mrazu obleči.
vrednost ima špinača zaradi železa in ostalih rudninskih soli. Tudi koprive in regrat pri tem ne zaostajajo mnogo. Precej vitaminov nam daje korenje in koleraba. Za slabokrvne je zelo priporočljiva rdeča pesa, ki jo pripravimo lahko tudi kot juho, prikuho ali solato. Zelena nam uravnava delovanje mehurja in ledvic ter pomirja živce. Vsako kosilo v prvih pomladanskih dneh pa zaključimo s presnim sadjem, od katerega so najboljše pomaranče in oslad-kane limone, ki jih bomo včasih ponudili družini namesto jabolk, ki v tem času že zgubljajo svojo vitaminsko vrednost.
Krčne žile —
Velika nadloga žensk prav tako pa tudi moških so krčne žile, ki so posledica preobremenitve zlasti v letih med 18. in 30. letom. V tem obdobju se namreč žilni sistem docela stabilizira ali pa se nekoliko deformira ali celo degenerira. Če se v teh letih krčne žile ne pojavijo, potem žilni sistem opravlja normalno svojo funkcijo naprej. Pri deformaciji pa nastanejo v žilnem sistemu občufne spremembe in pojavijo se krčne žile manjšega obsega. Pri degeneraciji nekaterih delov ožilja pa je stvar mnogo bolj kritična. Na prizadetem delu se pojavijo krčne žile, ki se razvijajo do močno razširjenih serpenfinastih ven — izbočenih krčnih žil, ki se pogosto vnamejo ali povzroče razne motnje pri hoji, stoji itd. Degeneracija ožilja lahko nastane tudi v roki ali celo v glavi, v našem primeru pa bomo obrovnavali krčne žile na nogah.
Kakor vemo, opravlja venski sistem težavno nalogo, dovaja namreč kri iz krajnih periferij k srcu. V ožilju venskega sistema so na razvejevju ali odcepih vrečaste zaklopke, ki preprečujejo, da bi kri tekla nazaj; tako prihaja kri iz niže ležečega prekata v drugi višji prekat vse do srca. Zaklopke nemoteno delujejo le pri normalni širini žile. Le-fe so nekakšne elastične cevi, ki so v normalnih razmerah v stanju obdržati svoj obseg. Včasih pa je tkivo žil napadeno s prekomernim delom ali kako poškodbo in ne more obdržati svojega obsega. Takrat popusti in žila se razširi tudi v področju zaklopke. Zaklopka ostane enake velikosti in ne more več zapirati vdor krvi navzdol. Tako nastala pritiska: normalni pritisk navzgor ter pritisk krvi navzdol izrivata stene žil in tako nastajajo serpen-tinaste debele žile takoimenovane krčne žile. To dogajanje v ožilju se začne, če smo močno preobremenjeni. Zato moramo takoj, ko občutimo, da imamo težke noge, k počitku. Če te prve okvare smotrno ne
Zdravilni liker
15 dekagramov lepega svežega in sočnega dolgolistnatega trpotca operemo in malo osušimo liste, nato jih drobno sesekljamo. (Ne zmleti). Polijemo jih z litrom prekuhane in mlačne vode. Pustimo, da stoji eno uro in pol, da voda izvleče ves sok iz trpotca, nakar ga odcedimo in skuhamo z 1 kilogramom sladkorja. Ohlajenemu dodamo deciliter alkohola.
Prav tako ga napravimo kot sirup brez alkohola. V tem primeru dodamo nekoliko več sladkorja in ga nalijemo v male stekleničke do višine treh četrtin, dobro zamašimo in segrevamo v sopari do 96 odstotkov. Ohlajene steklenice zamašimo še s pečatnim voskom.
velika nadloga
pozdravimo s primernim počitkom in če se utrujenost tkiva nadaljuje ali pogosto ponavlja, bi prišlo do kroničnega razširjenja žil — krčnih žil. Le-teh pa ne moremo več ozdraviti — skrčiti na normalni obseg. Stanje se lahko samo še slabša: krčne žile se vnamejo, v njih pa se zaradi slabega preto- ' ka krvi začno pojavljati kepice strnjene krvi — trombozi, ki se najprej lepijo na žilno steno. Zaradi izjemnega navalo krvi pri razburjenju ali naporu, pa se lahko ti trombozi odtrgajo in plavajo po krvi. To pa lahko povzroči delno kap ali celo smrt.
Da do takšnih okvar v žilnem sistemu ne pride, je treba telo negovati, kar je mnogo ceneje, kot ga zdraviti. Predvsem ne sme biti mlad organizem preveč obremenjen. Mlad človek je lahko hiter, toda le kratek čas. Zdrav, odrasel človek pa postane nekoliko počasnejši, toda je vztrajnejši in več vzdrži. Že zgoraj sem omenili da zapazimo največ okvar v razdobju med 18. in 30. letom. Zato mora mlad človek vedeti, kako si ohrani zdravo ožilje.
Če občutimo utrujenost v nogah, ne smemo več stati, hoditi ali podobno, temveč moramo noge umiti in jih skrbno masirati'
Z umivanjem in masažo pospešimo krvni obtok in s tem hitreje razbremenimo celičje navlak (žlindre ali toksinov-sfrupov), ki s o se nabrale med dolgotrajnim delom. Tako staničje očistimo ter ga okrepimo, da je sposobno brez škode premostiti izjemne napore, ki pa seveda ne smejo biti predolgi' niti ne prepogosti.
Če ne znamo masirati nog, potem se vi®' žemo vznak na posteljo, dvignemo najprei eno nogo, jo lepo gladimo od stopah proti zgornjemu koncu stegna približno en0 do tri minute, potem pa še drugo. S teC zmanjšamo napetost v ožilju, eventuelne stiupe pa organizem hitreje absorbira in 5 tem pomagamo, da se hitreje in boljše od' počijemo.	J. S.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kaj vpliva na staranje
Krzno spravimo pravilno
stvari brez mene. Bilo pa mi je žal, da bom izgubil takega učitelja. Klambos je napravil iz mene kopača, ne tisti tečaj, ki ga bom kmalu dokončal.
»Kdo bo prišel za prvega?" sem vprašal.
Tega Klambos ni vedel. Po šihtu je mene in Berta povabil na pivo. Govorili smo o tem, kako smo se razumeli, o posebnih težavah, ki smo jih premagali, o nevarnostih, ki so nam grozile, o vsem, o čemer se pač pogovarjajo rudarji, kadar sede v krčmi in imajo pred seboj vrček, z mislimi pa še vedno tiče v jami.
»Martiči ni prav, da se selimo," mi je dejal Klambos, preden smo se razšli. »Povedala mi je, da si ji med stavko prinesel češenj."
Kje so tisti časi, ko sem natrgal češenj za hišo in jih odnesel dol v Podlog, medtem ko je v kamri umiral dedek!
»Ali naj jo pozdravim?"
»Pozdravi jo, seveda jo pozdravi!"
Precej časa je minilo, preden sva se z Bertom navadila na novega prvega, ki je bil domačin, po imenu Damm, mlajši človek in, kot sem sprevidel že po prvem šihtu, navajen bolj ukazovati ko delati. Pozneje sem izvedel, da je za prvega samo začasno, postal bo paznik. Pazniki so bili namreč skoraj sami domačini, kot seveda tudi inženirji in uradniki, med navadnimi kopači pa so bili domačini bele vrane, bilo pa jih je mnogo po delavnicah in opravljali
so tudi razna zunanja dela. Ne bi bil vsega mirno požrl, da mi ni Gaspard svetoval, naj se z Dammom ne prepiram, če hočem prej aji slej priti do prvega kopača. Kljub temu bi se bila spopadla, da ni bilo mojih deklet. Zanje sem namreč potreboval denarja, vedno več denarja. Dekleta so bila sladkosnedna, v kavarni se niso zadovoljila samo s čašico likerja ali vrčkom piva in v kinu so hotela sedeti na dražjih sedežih.
»No, katero si boš izbral?" me je Gaspard že večkrat vprašal.
Nisem mu znal odgovoriti. Če sem se odločil recimo za Floro, pa se je naslednji dan pritisnila k meni Brigitta, sem že menil, da je ona prava, toda še isti večer sem se zagledal v lesk črnolaskinih las. In kot zakleto, nikoli nisem dobil samo ene; kot da so se dogovorile. To mi je jelo najprej presedati. Tudi zaradi denarja me je začelo skrbeti. Moral bi si vendar kupiti novo srajco, tudi čevlji so bili že pošvedrani in obleka, čeprav sem še tako pazil nanjo, je bila že oguljena in tesna, rokavi so mi bili prekratki in tudi hlačnice niso bile več dovolj dolge. Zadnji čas, da si kupim novo obleko. A kako? Iz stiske mi je pomagal Gaspard; priskrbel mi je popoldansko delo v svoji delavnici. Tako sem najprej opravil svoj šiht v jami, se najedel, in namesto da bi malo legel, sem šel za štiri ure v mehanično delavnico. Najprej sem čistil in mazal stroje, pozneje so me posfavili k stružnici. Prvi teden me je zdelovalo, potem je
šlo kar dobro. Zvečer nisem prav nič čutil, da sem delal dvanajst ur. In konec meseca sem se pokazal dekletom v novi obleki. To je bilo meseca februarja, ko smo plesali vsak drugi večer, ob sobofah kar do jutra. Včasih sem spal samo tri ali štiri ure, vendar sem opravil več kot Damm in, ne da bi se hvalil, celo več kot Berto.
Neki dan mi je rekel Damm: »Ko bom paznik, te bom predlagal za drugega kopača."
V jami sem torej napredoval. Pri dekletih pa se ni premaknilo dalje. Še tistih nekaj ur, kolikor mi je ostalo za spanje, nisem spal. Tako živo sem razmišljal o tem ali onem dekletu, da sem ga čutil ob sebi, neredko pa so kar vse štiri ležale pri meni. Po vrsti sem imel drugo za drugo, kakor sem slišal, da si je ta ali oni rudar enkrat na mesec privoščil dekleta v tisti hiši onstran postaje, kjer je v veži čez noč gorela rdeča lučka. Floro sem na lepem objel, črnolasko kar na ulici pobožal po laseh, Hen-rietto stisnil za laket, Brigitti pa v kinu, brž ko so ugasnile luči, celo segel v nedra. Niso mi zamerile, smejale so se in za vsako mojo predrznost zahtevale čašico likerja ali tablico čokolade. Na hipe se mi je zazdelo, da sem dekletom dober le zato, ker jih vodim v kino, slaščičarno in kavarno, kamor same ne morejo; bile so namreč vajenke, doma pa tudi niso bili premožni, Florini in Henriettini starši so imeli branja-
rijo, Brigitta je imela samo mater, ki je bil® šivilja, za črnolaskine starše pa nisem m°' gel dognati, kaj so in s čim se preživljajo' Seveda sem spoznal že precej naših ljudi* ki so imeli odrasla dekleta, toda naša d®' kleta se mi niso zdela tako privlačna, bil0 so preveč tiha, preveč mirna in skromna, i*1' tako se mi je zdelo, slajša bo ljubezen z eno izmed teh domačink. Toda s katero? Če bom še dalje zaljubljen v vse štiri, ser” spoznaval, ne bom nikoli nobene imel. Bolj ko sem razmišljal, bolj sem se ustavljal P(' Brigitti. In zgodilo se je, sam ne vem kdo)' da sem vse svoje misli strnil okoli Brigit*®' Začel sem ji izkazovati posebno pozorno**' kar ji je očitno prijalo.
Slednjič se mi je le posrečilo, da sern odšel samo z Brigitlo v kino in potem v kavarno. Tisti večer je bil zame nekaj P°' sebnega, čeprav me je ves čas prehaj0^0 tesnoba in sem manj govoril kot navado0' Brigitta mi je celo rekla, da sem pust 1 dolgočasen. Naslednjo nedeljo sem jo Pr’ pravil do tega, da sva šla na spreho Hodila sva po gozgovih okoli Merlewald°; Seveda to niso bili Podmenikovi gozd°v z mogočnimi smrekami in mehkim mah° pod njimi. Toliko pa sva le bila sama* sem se končno le opogumil.
»Rad te imam, Brigitta," sem zaiecj*f^ jo stisnil k sebi in začel brezumno po*iu Fjati.
(Se nadaljuje)


‘-'•'ejc Koprivnik se je tolkel skozi revno Oljenje podobno kakor večina ljudi v ti-predmestni ulici, kjer je stanoval. Pozi-ko je mraz zaprl gradbeno sezono, je Šlo Drejcu in njegovi družini najbrže huje za nohte kot komu drugemu v ulici. Toda Drejc tega ni obešal na veliki zvon in tudi na ženo je bil hud, če je tarnala pred sose-ker si od tega ni obetal nikake koristi. p°č pa je pozimi redno vsako jutro navse-z9odaj hodil na borzo dela in se vračal do-m°v šele popoldne. S tem je sam sebi Ustvarjal videz, da je z nečim vendarle za-Poslen. Ženi je tu pa tam celo rekel, da ?° mu obljubili za nekaj dni dela. Vendar i6 bila to preveč preprosta in prepogosta laž, da bi ji žena verjela. Kdaj pa kdaj, *° je pomanjkanje prikipelo do vrha, je [^d njima izbruhnil prepir, pri katerem pa l'e Drejc prvi odnehal, kot bi se čutil krive-9a, da družina strada. Ob taki priliki je na-vadno pobegnil v drvarnico. Tam je začel izbijati tramiče in deske, ki se jih je drža-1° malta in izdajala, da jih je Drejc čez le-*° skrivaj nanosil s stavb. Sekanje drv je Brejca nekoliko pomirilo. Samo da je imel kak opravek, ki mu je vsaj za nekaj časa Pregnal ubijajoči občutek, da ni nikjer poseben. Sicer pa ni hotel razmišljati o ničemer več, kar ga je morilo. Ženi je pre-Pestil skrb za družino. Naj se znajde, ka-*01 ve in zna, on ne more pomagati. Ob *6žavah je otopel. Tolažil se je, da je življenje pač takšno, kakršno je in mu ni moč nesprotovati.
5	čudovito, skoraj nedoumljivo umetnost-i° je družini uspevalo, da je končno venele vselej dočakala pomlad, ko je dru-zmski poglavar spet začel delati na stavbi. Penarja je sicer še potem hudo manjkalo, *6r je bilo treba plačevati zimske dolgo-
toda vsaj malce se je preokrenilo na b°ljše.
Tiste pomladi pa se je Drejcu zazdelo, bci se vendarle hoče življenje tudi njemu nekoliko nasmehniti.
Slišal je, da skladiščnik namerava pustiti *v°jo službo in se preseliti. Ta služba je *pQj Drejcu na moč zadišala, da je noč in <jlr' tuhtal, kako bi prišel do nje: boljša 'Ha, stanovanje, stalna služba, nič zim-
6	brezposelnosti! Zbral je vso svojo ko-.r.0IŽO in stopil k stavbeniku. Ta ni nič ob-tobil, a tudi odbil ni. .Bomo še videli!" je Ogovoril. Toda, ali ni Drejc že dolga leta pr' firmi, da lahko upa? Ženi ni pač nič 0menil. Sitna, kakršna je, bi ga vedno pri-9Qnjala, naj še in še prosi. Drejc pa se ni U9al biti siten. Zena ni bila po službah in ne razume teh reči.
. Tako je na tihem pestoval svojo željico n s' z njo sladil življenje. Potem pa je ne-^doma vsekalo vmes nekaj, pri čemer je ponižna željica zaigrala pomembno vlogo. *
^a stavbi so začeli govoriti o praznovali0 1. maja. Menili so se o tem pred pridom dela v kratkih opoldanskih odmo-l1' kadar ni bilo v bližini polirja. To so , 'iQ bolj tipanja, kaj mislijo drugi. Toda °ij, ko se je bližal ta dan, bolj odločno Sg o tem govorili, kar je dalo slutiti, da je V°čina delavcev na stavbi enakih misli.
p®kovski pomočnik, ki je vsako jutro ro-.,Qi od gradbišča do gradbišča in proda-kruh, ki ga je nosil v košu na hrbtu, je Vinjega aprila prinesel vest, da so na ^°9'h stavbah pripravljeni. Kmalu po pe-°Vem odhodu je završčalo po stavbi od n’°ža do moža.
»Ste slišali? Tudi mi ne pridemo jutri.” »Kdor pride delat, ni vreden, da sam Ssb' pljune v obraz!"
"Take bi bilo treba z odra krekucniti." •psst! Polir gre.”
^polir je čutil, kaj se dogaja, toda raje e i® delal, kakor da ni nič opazil. Nerod-le),rnU k''0	re^*‘ ^ *em'	je pred
še skupaj delal, bil njim enak in z nji-vred klel stavbenika. Toda temu se tu-<j ni hotel zameriti. Stavbeniku še manj kot ^avcem.
) reicu je Jaka, s katerim sta nosila mal-rk°, zamrmral:
„ "Nihče pa ne pomisli, da bomo zgubili ^ ai kovačev, ki jih ne moreš kar tako cj| Mešati. Kdor hoče, naj ostane doma, U9e pa naj puste v miru." ni|Sc rnu ni ne oporekal ne pritrdil, vzdih-
•ov' . r' s*a mu siregla Drejc in njegov ie imel malte za nekaj časa dovolj. čev'r je odšel na drugi konec stavbe. Drej-*6Pa°Var'* *e P°'s^ai svo) suknjič, vzel iz s*eklenico kave in jo naglo spil ne-
PREIZKUŠNJA
(BELEŽKA IZ PREDVOJNIH DNI)
kaj požirkov. Drejc se je za nekaj trenutkov zamislil.
Zastrmel se je v svoje dlani, kot bi tam iskal odgovora. Te dlani, ki so vso zimo počivale v prisiljenem brezdelju, so se zdaj že utrdile in niso bile več tako krvavo odrte od opeke in razjedene od malte. Bile so trde kakor usnje. Naj jim jutri privošči odpočitek? Toda ... služba v skladišču.
Saj tudi Jaka, če ga prav razume, ne misli ostati doma.
Vendar pa.. . če res ne bi prav nihče prišel na delo, ali bi mu stavbenik mogel potem zameriti?
*
Doma je ženi rekel:
»Pravijo, da jutri ne bodo prišli na stavbo."
„Pa ti?"
»Se ne vem."
»Zaradi mene, kakor veš in znaš; da se ne boš potem name izgovarjal. Meni je vseeno, samo če bodo v trgovini čakali. Obljubila sem, da bom zdaj dala nekaj več na dolg. Zdaj mi bodo ravno tisti kovači manjkali. Otroci pa kažejo nage zadnjice. Ti si brez perila in brez obleke. O sebi niti ne govorim, jaz sem tako in tako le dekla tebi in pamžem, nič drugega kot dekla. Še manj! Dekla dobi vsaj plačo, jaz pa še priznanja ne za svoje delo."
Drejc je zarohnel nazaj:
»Jaz sem pa gospod, kajne! Nikdar nočeš razumeti človeka."
Zaloputnil je vrata za seboj in odšel v svoj kotiček v drvarnici.
Čez nekaj minut pa se je nepričakovano vrnil v kuhinjo, se molče oblekel suknjič in spet odšel, ne da bi rekel eno samo besedo.
Dolgo je kolovratil po mestu, ne da bi
vedel, kam hoče. Včasih je polglasno zamrmral in zamahnil z roko, da so ga mimoidoči začudeno pogledovali.
Sam ni vedel, kdaj je potrkal pri Jaku. Ko je zaslišal glas, ki mu je velel, naj vstopi, ga je prijelo, da bi se zasukal in odšel. Toda to ni bilo več mogoče, ker je od znotraj že nekdo pritisnil na kljuko in odprl vrata.
*
Na delo so prišli trije delavci in vsi vajenci.
»Kaj čem samo z vami, ko ni nobenega zidarja" je godrnjal polir. Potem jih je posla! sejat pesek in zlagat opeko.
Tudi sami so čutili, da je to delo samo toliko, da je ime, in zato niso imeli nobene volje. Kot bi s tem delom sami sebi nasprotovali.
Opoldne je eden izmed delavcev vrgel lopato iz rok.
»Popoldne jaz ne bom delal."
Drejc in Jaka sta še ostala. Popoldne je prišel stavbenik. Ko ga je Drejc od daleč zagledal, je bolj poprijel za delo in pomislil:
Zdajle bo prava prilika, da ga ponovno spomnim za službo."
Toda stavbenik je bil mrk in je komaj vidno odzdravil, ne da bi se ustavil pri delavcih in ne da bi jima pokazal vsaj trohico hvaležnosti, ker nista z drugimi vred ostala doma. Drejc in Jaka sta ga slišala, kako je zadirčno rekel polirju:
»Vajence je treba bolj trdo prijeti. Dva se tamle samo igrata z orodjem. Tako se ne bodo nikdar dobro navadili dela."
Stari se hi dolgo mudil na stavbi. Drejc je potlačene volje, ves razočaran, gledal za njim, ko je odhajal. Minila ga je prav
MIHA KLINAR:
RDEČA PESEM
Vi pojete . . .
Pojete petem življenja in sreče. — Prepevajte!
Praznik je . . . praznik življenja!
Pel z vami bom pesem, ki iz trpljenja vodila ČLOVEŠTVO bo v dneve blesteče, pesem,
rdečo pesem hrepenenja.
Težko je ubrati na strune tega stoletja, razklanega v dvoje.
Težko je zapeti o miru in sreči in v strahu živeti, viseti
med atomi atom
brez zavetja in v duli razbit hrepeneti.
In vendar bom peli
Saj v vas se pretaka kri ista kot v meni in danes kot vi sem močan!
Začutil sem v krvi:
ČAS Z NAMI KORAKA! — in v meni ... v meni je dan!
Odmev sem z barikad Komune. Odmev Oktobra.
Pest
revolucije na!ih let trgam stremuhom račune.
Vaf sem!
Samo val!
Zato
bom pel z vami, tako kot tedaj, ko z ramo ob rami, skpz smrt in skoz glad utirali pot smo V NAŠ VELIKI MAJ!
O bratje,
ie pomnite tisto pomlad!
O bratje,
ie pomnite Veliki maj!
Kot svatje
smo ili na svatbeni raj in v srcih nam pel je SVOBODE SMEHLJAJ.
O bratje,
ie pomnite tisto pomlad!
Kdo mislil takrat je, da svet bo igrača v pohlepnih rokah! Kdo mislil je, bratje, da ljudstva zajel bo preplah! —
O bratje, in zdaj se zrcali v očeh ljudi
vseh kontinentov strah.
Težko je ubirati strune srodi stoletja, razklanega v dvoje.
Težko je zapeti o miru in sreči in v strahu živeti, viseti
med atomi atom
brez zavetja in v duii razbit hrepeneti.
O bratje,
o delavci vsega svetal Naj nas razbijajo kakor atome, naj nas drobč,
ŠE VEDNO SMO SILA,
KI SVET BO ZDROBILA IN PRERODILA; ic vedno smo pest!
O bratje,
o delavci svega sveta!
Kot iarž se izlijmo iz plavža gorja, plamena martinovk ne bojmo se:
LE V OGNJU,
LE V OGNJU NAM POT SE ODPRE V RDEČI SVET — K SREČI!
Le v ognju martinovk se jeklo rodi, le jeklo zvonko pod udarci zveni, čisto
kot naie srce brez laži.
O bratje,
o delavci vsega sveta!
Struna jeklena je moje srci; naj vale roke, polne spoznanj, me v drhtenju sprostč, da zaigram — brez lažnih utvar, brez praznih sanj — pesem,
RDEČO PESEM ŽIVLJENJA.
O, saj
le v pesmi tej se Veliki maj čez vso zemljo razproste in tedaj se naia pest v ljubečo dlan odpre.
O bratje,
o delavci vsega sveta!
TAKRAT BOMO PELI O RDEČI LJUBEZNI srca . . .
vsa volja za delo. Čez pol ure je ludi on vrgel lopafo iz rok:
»Naj gre k vragu vse skupaj."
Jaka ni hofel ostati sam in se mu je pridružil.
Ko so prišli mimo prve gostilne, je Jaka vabil:
»Za pol litra dam."
Drejc ni imel navade, da bi hodil v gostilno. Preveč se mu je zdelo škoda denarja. Toda razočaranje, ki mu je začelo zalivati dušo, je hlepelo po čemerkoli, kar bi vsaj za hip ohladilo razgrete misli.
V	gostilni sta našla tudi delavca, ki je že opoldne pustil delo. Bil je že okajen.
»Jutri nas bodo žrli" je rekel Jaka.
»Jaz zase, drugi pa zase. Kdo mi more ukazovati!" je zarohnel tisti, ki je pil že od opoldne.
Spili so še liter vina. Tedaj sta vstopila v lokal policaja. Pogledala sta po sobi in eden je stopil k mizi.
»Razidite se! Danes ni dovoljeno sestajanje v javnih lokalih."
»Saj mi smo delali" je rekel Jaka, toda Drejc ga je tako čudno pogledal, da je raje umolknil.
»Vseeno. Ukaz je ukaz. Ponovno vam svetujem, da greste" je vztrajal policaj.
Gostilničarka je zaskrbljeno gledala iz-zo točilne mize. Na obrazu ji je bilo moč brati razdvojenost. Gostov ne bi rada me-tola ven, sitnosti pa tudi ne bi hotela imeti. Ko so se delavci vzdignili in odšli, je olajšujoče vzdihnila.
Jaka je odšel domov, kjer je stanoval na tem koncu, Drejc in Jože pa sta ostala skupaj. Drejc je čutil, da mu gre vino v glavo. Spil ga je komaj štiri kozarce, toda na prazen želodec je tudi to že nekaj. Postal je bolj korajžen. Ko je Jože pred naslednjo gostilno sitnaril, naj gresta še na dva deci, se je vdal.
Ostala sta v gostilni, dokler ni začela natakarica zlagati stole na mizo. Jožeta je morala zbuditi, ker mu je glava že zdavnaj omahnila na mizo.
Spila sta prvi liter. Za drugega je dal Drejc. Potem je Jožetu omahnila glava na mizo. Drejc ga je nekaj časa dramil, potem pa ga pustil in obsedel pri mizi brez občutka za čas, dokler ni natakarica začela zlagati stole na mizo.
Ko je bil na cesti, se je vse zibalo pred njim. Zdaj je bil na cesti, zdaj na pločniku, zdaj se je odbil od zidu. Vendar je pot dc doma nekam hitro minila. Pred hišo sta se vnjem spet za hip oglasili ponižnost in previdnost:
»Hišni go — gospodar me ne sme slišati."
Skušal je za silo prepoditi vinske meglice, da bi kolikor mogoče potihem prišel v stanovanje. Čudno se mu je zdelo, da ga žena ni pričakala z zmerjanjem. Toda žena je mirno ležala na postelji.
»Saj ne bi bila takšna, če bi bilo življenje drugačno" jo je opravičeval v pijanski dobrosrčnosti, ko je pogledal v njen speči obraz.
Toda, ali ni zdajle z enim očesom pogledala? Menda se samo dela, da spi in samo zato ne rogovili, ker se boji hišnega lastnika. O saj jo pozna, kakšen hudič je. Toda ne bo se ji več pustil, ne njej, ne nikomur drugemu več ne!
Nov oblak vinskih meglic je pokril misli in Drejc je omahnil na posteljo.
Spanje pa ni bilo usmiljeno, ker je poslalo hude sanje.
Drejc je na stavbi. Delavci ga jezno pogledujejo. Glej! nadenj gredo. Drejc skuša ubežati, toda ne more premakniti nog. Ljudje se vržejo nanj in trgajo z njega obleko. Nekdo mu seže v žep, potegne ven tri kovače in mu jih tlači v usta. Drejc skuša dopovedati ljudem, da mu ta denar ni teknil, saj ga je zapravil, toda nič ne pomaga. Delavci ga vzdignejo in nekam neso. Joj! Ali niso rekli, da bodo take vrgli z odra? Drejc jim nekaj moleduje o svojih otrocih, toda delavci ga kljub temu zavihte. V obupu zbere vse svoje moči, brcne in — se zbudi.
Tiplje za odejo, toda ta leži na tleh.
V	sobo se plazi jutranji somrak in počasi leze tudi v Drejčev spomin. Toda Drejc bi se najraje ničesar ne spominjal, najmanj pa včerajšnjega dne. Misli pa so neusmiljene in zbadajo:
»Dan za dnem kolneš svoje pasje življenje, upreti se mu pa ne upaš, ker nimaš v sebi toliko človeškega ponosa kot drugi. Zato si postal izvržek."
»Revščina in skrb za družino sta me prisilili" skuša Drejc obrniti želo drugam.
Vendar čuti, da s takim opravičilom niti sam ni zadovoljen.	M.
S LOVE n sp

Stran 8
Nekaj navodil za volitve
Celovec, petek, 1. maj 1959
Štev. 18 (885)
„Ni važno, da živimo mi — važno je, da živi naš narod!”
(Nadaljevanje s 1. strani)
nami. Vendar pa bomo živeli in delali po načelih, ki jih je v svoji Zdravljici nakazal France Prešeren:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakal dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak."
Mučni vtis, ki ga je pri vseh navzočih zapustil grobi spodrsljaj predsednika Enotnosti dr. Luke Sienčnika, ki je zlorabljal ši-rokogrudnost prireditelja, da je lahko govoril, brez sleherne pietete nesramno zamenjal svečanost v spomin narodnih junakov z volilnim zborovanjem in neotesano propagiral za svoje osebne poklicne in politične interese, je popravil v zaključnih besedah ‘predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter. Le-ta je poudaril, da nam živim ob tej slovesnosti v spomin narodnih junakov ne pri-stojajo visokodoneče besede in politične ocene, marveč nam le prisloja, da se v globoki hvaležnosti poklonimo najvišji, življenjski žrtvi junakov, katerim v spomin smo odkrili ploščo.
„Ob tej svečanosti je na mestu samo eno," je dejal dr. Franci Zv/itter, „da vsi
Ludska univerza v Mariboru za ohranitev slovenske besede na Koroškem
Pred nedavnim je bilo v Ljudski univerzi v Mariboru predavanje o slovenski besedi na Koroškem. Za uvod je bil lep kulturni spored z nastopom 50-članskega pevskega zbora gojencev Žlš, ki je med drugimi zapel tudi več koroških pesmi. Dekle v koroški narodni noši je prebralo odlomek iz knjige Karla Prušnika .Gamsi na plazu", druga je predvajala pesem Fr. Brandnerja .Pozdrav", tretja pa je recitirala iz Grudnovega cikla .Slovenska zemlja".
Dr. Maks Pohar je predaval o ogroženi slovenski besedi na Koroškem in obrisal zgodovino žilave borbe koroških Slovencev za ohranitev slovenske besede v stoletjih do današnjih dni, ko z vso pravico zahtevajo pravično izvedbo člena 7 državne pogodbe. Obsodil je, da so v dunajskem parlamentu z neustrezajočima zakonoma o dvojezičnem šolstvu in uradnem jeziku pogodbo izmaličili ter so odgovorni predstavniki avstrijskega ljudstva klonili pod pritiskom na-cionalno-šovinističnih organizacij na Koroškem, ki bi morale biti po § 5 člena 7 državne pogodbe prepovedane. Spet so na ste-žaj odprta vrata raznarodovanju slovenske narodne manjšine na Koroškem. Jugoslovanski narodi pa, kot podaniki države sopodpisnice državne pogodbe, bodo storili vse, da se ohrani slovenska beseda na Koroškem.
Ob koncu se je predsednik Kluba koroških Slovencev Anton Brandner zahvalil prirediteljem za lepo manitestacijo Ljudske univerze v Mariboru za ohranitev slovenske besede na Koroškem.
Oborožena tolpa na Dunaju — več oseb aretiranih
obljubimo in zaprisežemo, da hočemo slediti njunemu vzvišenemu zgledu, kadar gre za pravice in obstoj našega ljudstva. Posebno nas partizanov dolžnost je, da se priznavamo k idealom naše borbe vsepovsod In vslkdar, ne samo ob svečanostih, marveč tudi v vsakdanjem življenju — zlasti tedaj, kadar nas in našo borbo napadajo in blatijo v javnosti in po raznih ,malih časopisih'
Nato se je v imenu vseh Slovencev iz Zilje, Roža in Podjune, katerih zastopniki so položili vence ob plošči, poklonil spominu junakov in obljubil, da hočemo v vsem življenju in dejanju slediti zadnji oporoki narodnega heroja Franca Pasterka - Lenarta, ki je dejal: „Ni važno, da živimo mi — važno je, da živi naš slovenski narodi"
Ob spominski plošči so položili vence tudi generalni konzul Boris Trampuž, v imenu Glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Slovenije pa tovariš Marijan Bertoncelj, Dolf Hohkraut in Tone Poljanšek, ki so ob tej svečani priliki prišli v Lobnik.
Združena zbora iz Št. Vida in Železne Kaple sta svečanosti dala lep okvir z vrsto ubrano zapetih pesmi, Žalika Prušnik pa je recitirala simbolično Kajuhovo pesem .Kralj Matjaž’.
Ko so se udeleženci poslavljali od Tavč-manovih in Lobnika, so se še enkrat ozrli na spominsko ploščo, ki so jo krasili številni venci s trakovi, njihov pozdrav pa se je glasil:
Slava junakoma, ki sta žrtvovala življenje za svoj narodi
Pri volitvah 10. moja bomo prvič volili z uradnimi glasovnicami, ki jih predpisuje novi volilni zakon. Za te volitve glasovnic ne bodo več razdeljevale in dostavljale na domove stranke, kakor so jih doslej, ko so jih same izgotavljale in razpečavale. Tudi časopisi jih ne bodo natisnili, kakor so to doslej običajno storili. Vsak volivec bo dobil uradno glasovnico šele v volilnem lokalu od vodje volilne komisije.
Na uradnem listu bodo po vrstnem redu navedene stranke, ki kandidirajo v posameznih volilnih okrožjih. Kakor znano, kandidira na Koroškem pet strank, ki bodo na glasovnici razvrščene po naslednjem redu: 1 Dsterreichische Volkspartei, 2. Soziali-stische Partei Osterreichs, 3. Freiheitliche Partei Osterreichs, 4. Kommunisten und Linkssozialisten, 5. Bund demokratischer So-zialisten.
:>
Ko volivec prejme uradno glasovnico in se poda v volilno celico, mu ni treba storiti drugega kakor, da v krog pri številki stranke, katero hoče voliti, zaznamuje križec, vse ostale kroge pa ne zaznamuje, ker bi
v tem primeru bila glasovnica neveljavna' Nc glasovnici niso dopustne nobene spremembe.
Če bi se kakšnemu volivcu primerilo, da bi pomotoma s križcem zaznamoval krog liste, ki je noče voliti, lahko zahteva Pr' vodji volilne komisije drugo glasovnico, ki jo potem lahko izpolni po svojem prepri* Čanju. Svinčnik za zaznambe bo na razpolago v volilni celici. Pohabljene in slepe volivce smejo v volilno celico spremiti zaupne osebe, ki po potrebi zanje lahko napravijo tudi križec v zaželjeni krog.
Pri volilni komisiji se je treba tudi legitimirati. Kot izkaznice veljajo razni osebni dokumenti, kakor rojstni-, krstni- in poročni list: ter izvlečki iz domovinskega seznama, ne veljajo pa prijavni listi in stare identitel-ske izkaznice.
Koroški Slovenci, ki bomo glasovali socialistično stranko, bomo torej na uradnem volilnem listu, ki ga dobimo od vodje volilne komisije, zaznamovali križec samo v krog za številko 2 v vrsti, kjer je napisan naslov stranke: Sozlalistische Partei Osfer-reichs.
Brezsrčno mučenje živali
Neverjetno mučenje živali je zagrešil kmet Feliks Pirker blizu St. Leonharda v Labotski dolini. Na verigi je imel privezanega psa. Namesto podloge je psa utvegel z golo verigo ter jo z žico utesnil zelo trdo. Tako je pustil ubogo žival na verigi in se ni zanimal za njeno strahotno trpljenje. Mladi pes je rasel, vedno privezan, tako dolgo, da se mu je veriga dobesedno zarasla v vrat in meso. Pes je moral prenašati največje muke, dokler pred nedavnim mučnega stanja ni odkril zastopnik zavarovalnice, ki je imel opravka pri kmetu. Ta je trpljenje opazil in je odkritje prijavil orožnikom. Orožniki so se prepričali, da so bile navedbe točne. Odluščenje verige, za-
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 2. maj:
I.	program: 8.00	Lepo	obnašanje in	popevke	—
8.45	Sirni pisani svet —	9.00	Od pesmi do	pesmi —	od
srca	do srca (slov.) —	14.00	Pozdrav nale	— 15.00	Za
samotne in bolne — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za vas — 16.30 Mladinska oddaja — 17.10 Nekega dne pomladi — 19.00 Zabavno — 20.15 Kabaret — 22.10 Plesna glasba po naročilu.
II.	program: 8.20 Za vesel konec tedna — 9.15 Dopoldanska glasba — 11.00 Maj je prišel — 13.40 Poznani umetniki — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Za glasbeno zabavo —- 17.10 Lepa pesem — 18.10 Delopust zate in zame — 19.40 Operni koncert — 20.15 Usodno vprašanje Azija — 21.00 Pravljična dežela operete.
za žene — 16.30 Igra v zvokih — 17.55 Zabavni koncert
—	19.30 Dobra ura — 20.00 Zgodbe iz Dunajskega gozda
—	21.00 Štirje proti štirim.
Sreda, 6. maj:
I.	program: 8.00 Pesmi in zgodbe o Koroški — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Za vesel popoldan — 17.10 Popoldanski koncert —- 17.55 Urno zaigrano — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 2ivljenje polno glasbe: Franz Waxmann — 21.00 Srečanje s kritiki — 21.20 Vroče železo.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 12.03 Z glasbo na potovanju — 13.30 Za operne ljubitelje — 14.40 Znanje in izobrazba v današnjem času — 15.30 Mali ansambli — 16.00 Na obisku pri tujih narodih — 16.30 Dunajske melodije — 19.35 „Schuldendieb”, komedija.
Četrtek, 7. maj:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 Voščila (slov.) — 8.15 Iz temnih globin k sončnim višavam — 9.00 Moderna zabavna glasba — 11.00 Zabavna glasba — 11.30 O, lepi maj — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Ansambel zagrebških solistov — 17.05 Plesna glasba — 18.25 Zdaj bo veselo — 19.00 Športna poročila — 20.10 Iz Berlina — za vsakogar.
II- program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Zveneče malenkosti — 9.00 Operni koncert — 11.00 Orkestralni koncert — 12.30 Muzikalične slike — 15.00 pisan spored operetne glasbe — 16.00 Visoko v kurzu — 18.00 Popevke — 19.10 Glasba za zabavo — 20.30 Operni koncert — 21.15 Od .Adaboia” do .Umurk-no".
Nedelja, 3. maj:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Veselo nedeljsko dopoldne — 12.00 Muzikalična nedeljska promenada — 13.00 Operni koncert — 13.45 100. lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 17.45 Zveneči globus — 19.00 športna poročila — 20.10 Kriminalna uganka: Kdo je storilec? — 21.10 Zabavni koncert.
II.	program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 11.15 Pomlad, kako si lepa — 12.00 Orkestralni koncert — 13.15 Muzikalični desert — 15.00 Operetni zvoki — 16.00 Samo za plesalce — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 20.10 Mesec potuje čez goro.
Po poročilih dunajske policijske direkcije so na Dunaju odkrili oboroženo tolpo, ki je kradla orožje pri avstrijski vojski ter ga delila med svoje pripadnike. V zvezi s tem odkritjem je bilo doslej aretiranih že devet oseb starih od 17 do 30 let. Med aretiranimi so med drugimi vodnik avstrijske vojske Woltgang Mussner, nameščenec Julius Pom-per, ki je bil pripadnik neonacističnega društva .Volkstreuer Kampfbund", katerega je notranje ministrstvo pred kratkim prepovedalo in odgovorni urednik neonacističnega mladinskega lista „Angrift' Gustav Etzelt. Kakor je razvidno iz tiska, gre v tem primeru za neonacistično celico v zvezni vojski ter za vezi med FPO in neonacistični stranki blizu stoječe mladinske organizacije, predvsem za zloglasni .Bund Heimat-treuer Jugend".
Ponedeljok, 4. moj:
I.	program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objavo. Za našo vas (slov.)
—	16.00 Za ljubitelje popevk — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Poje mešani zbor iz Škofič (slov.) — 18.30 Mladina in film — 20.15 Fatty Georges s svojimi solisti
—	20.45 Vsakodnevni problemi — 21.00 Vindobona, ti čudovito mesto.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku —
13.30	Iz oper — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti —
15.30	Dunajske melodije — 16.30 Za dobro voljo — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Zabavni spored — 19.30 Haydnu v spomin.
Torek, 5. maj:
I.	program: 8.00 Koroški koledar — 8.45 Domači zdravnik — 14.00 Poročila, objave. Narodnogospodarski pomenek (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 15.45 O notranji lepoti — 16.00 Godba na pihala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 V maju — 20.15 Orkestralni koncert — 21.45 Zveneča pravljična dežela.
II.	program: 8.20 Zabavni spored — 9.35 Dela velikih mojstrov — 13.30 Znameniti orkestri — 16.00 Oddaja
VABILO
Mrzlo vreme povzročilo škodo
Petek, 8. maj:
I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Radijska beležnica — 14.00 Poročila, objave. Dežela gora, dežela pesmi: Nižja Avstrija (slov.) — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Zabavni koncert — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15 Življenjska slika Alexandra Gieseja.
•I- program: 8.20 Lahka glasba — 13.30 Za operne ljubitelje — 15.30 Srečanje popoldan — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Plešoče note pozno popoldne — 18.25 Kompozicije Viktorja Hrubyja — 19.35 Ljudska glasba — 19.45 Za ljubitelje gora — 20.00 Ljubezen osvetljuje ves svet — 20.45 Halo, teenagerji — 21.00 Lope melodije, lopi glasovi.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki je tudi vsak dan po končani zadnji oddaji televizijskega programa.
Sobota, 2. J.: 14.45 F. A. Cup-finala — Eurovizija .'z Wembleya - 19.30 Kaj je videti novega - 20.20 Idealni zakonski par — prenos iz Nemčije — 21.24 športni kalejdoskop.
Nedelja, 3. J.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Oddaja za družino 17.40 Za mladino — 20.00 »Jajce”, igra v dveh dejanjih.
Ponedeljek, 4. J.: 19.30 Krožno potovanje po Avstriji
—	20.15 Aktualni šport — 21.00 Salzburška stolna cerkev
—	21.25 Velika ljubezen.
Sreda, 6. J.: 17.00 Za otroke — 17.30 Boj za obstanek v naravi — 19.30 Varovalci zdravja — 20.15 In morje ni bilo več — 20.45 Zrcalo pred obrazom.
Četrtek, 7. J.: 17.00 Dežela tisočerih jezer — film iz Finske — 19.30 Oknar — 20.45 Direktni prenos iz dunajskega gledališča.
Petek, 8. $.: 19.30 Oče jo najboljši — 20.15 »Don Juan”
—	operni film — 21.45 Vsi ptički so že tu.
Jabolčna in hruševa drevesca ter vinske trte oddaja drevesnica ing. Marko P o I z e r na Vazah, pošta št. Vid v P. — S*. Veit i. J.
raščene v meso, je bilo nemogoče, ker bi pes tega ne prestal. Uradni živinozdravnic je rešil psa nadaljnjega trpljenja s tem, do mu je vbrizgnil količino evipana. V pol minuti je bil brez trpljenja rešen bolečin.
Proti brezsrčnemu lastniku psa so napravili prijavo na okrajno glavarstvo. Žal p° avstrijsko kazensko pravo še danes nima zakonov, po katerih bi lahko zaslužena kaznovali brutalno mučenje živali. Za mučitelje živali veljajo še vedno določila, ki jih obsegajo upravni kazenski predpisi. Z a brezsrčne ljudi, ki brez čuta in usmiljenja trpinčijo živali, ki bolečino prav tako občutijo kakor človek, bi morale biti v kazenskem zakoniku predvidene eksemplarične kazni.
na redni letni občni zbor Hranilnice in P°‘ sojilnice št. Janž v Rožu, ki bo v nedeljo, dne 3. maja 1959, ob 3. uri popoldne v Zadružnem domu.
Dnevni red:	1. Otvpritev, pozdrav
in ugotovitev sklepčnosti; 2. izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev; 3. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 4. poročilo upravnega odbora; 6. odobritev računskega zaključka za leto 1958; 7. razreš' niča upravnemu in nadzornemu odboru; volitev nadzornega odbora; 9. slučajnosti' Opomba: V slučaju nesklepčnosti se v teku 8 dni skliče nov občni zbor, ki bo skl«' pal ob vsakem številu zastopanih članov-K obilni udeležbi vabi
upravni odbor
Kdor si želi poznanstvo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Južni Ameriki ali Avstraliji
z namenom ženitovan|a In poroke,
naj se s polnim zaupanjem obrne p° informacije na naslov:
.EVA" AGENCIJA
10253-95 St., Edmonton, Alberta, Canada.
Pismu priložite 20 šilingov in sliko!
,
Nizka temperatura je zadnji teden povzročila občutno škodo na cvetu nežnejši!1 sadnih kultur. V vsej Avstriji zaznamujejo veliko škodo v vinorodnih krajih. V pokrO' jini Schonberg je pričakovana vinska leti' na uničena do 80 odstotkov, na Nižjem Avstrijskem pa do 25 odstotkov. Veliko škode je mraz napravil tudi drugod. Posebno občutno škodo je povzročil v Južnem Tirolu' V vinogradih od Neumarkta do Salurna ie škoda stoodstotna.