PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO-THM ltola J»|M9 ViS CHICAGO U UJL. PETEK. It. JUNIJA (JUNE 11). IS44 H« Toortr STEV—NUMBER II« Acx*ptAr.oe for ot special rolo of ter te 11«*. Act ol Odi ItlT. oa J um < ltl* Ogromne ameriške leteče trdnjave metale bombe na japonsko celino! kmbki zagotavljajo lojal-inost hitlerju Ameriške čete odbile napade nemških oklopnih kolon in obnovile ofenzivo na južni strani Ca-rentana. Sest ameriških divizij v akciji na fronti ▼ Normandiji. Novi bombni napadi na nemška i&esta in industrijska središča.—Zavezniške kolone v Italiji prodirajo proti Flo-renci.—Finsko poveljstvo zagnalo sveže čete v bitke proti Rusom na Karelijski ožini.— Ameriške bojne ladje bombardirale japonske baze na Marijanskih in Kurilskih otokih WASHINGTON. D. C- 15. Junija.—Ogromne ameriško letočo trdnjavo in bombniki novega modela oo danes bombardirali japonsko celino, kar Jo po lajati generala Marahalla. šefa generalnega štaba, uvod v ofonsivo noro vrste peott JaponskL Bombni napad na Japonsko celino Jo naznanil vojni depertnent v kratkem poeofcUn. To pravi da ao bombniki uprisorili napad n« Japonsko s baz Kilajska-Burma-Indija. Mornariini de-partmont Je danes nsinsnil. da to so ameriško fcete izkrcale na otoku Salpanu v Marijanaki grupi 1449 milj lužnovabodno od Tokiia. London. 15. jun.—Ameriške čete so odbile napade nemških oklopnih l$olon na svoje pozicije in obnovile ofenzivo na južni strani Carentana. Ljute bitke divjajo v sektorju Caen-Tilly in pri Suellesu. Nemško poveljstvo je zagnalo 500 do 600 tankov od štirih oklopnih divizij v bitke. Zavezniški glavni stan je priznal, da so Nemci reokupirali tri mesta, Ta so Montebourg, 14 milj južno od Cherbourga, Tro-arn, šest milj vzhodno od Caena, in Camnont, 13 milj južno od Bayeuxa Kanadske brigade prodirajo proti Caenu. Dobile ao kontrolo nad delom proge železnice Troarn-Bayeux in zdaj naska-kujejo tri naselbine v dolini. Britske in ameriške bojne ladje bombardirajo Caen. Britske kolone naskakujejo nemške postojanke na južni strani Caena. Ljute bitke divjajo tudi na za-padni strani Pont 1'Abbeja in na "ozemlju med Carentanom in Montebourgom. Ameriške in britske čete prodirajo proti St. Lu, ki je v plamenih. Čez dva tisoč ameriških lete-nh trdnjav in bombnikov je metalo bombe na vojaške objekte v ozadju nemške bojne črte, ki o |»vzročile ogromno škodo. Kadio Berlin poroča, da enote britske in ameriške bojne mornarice obstreljujejo Havre, pristaniščno mesto ob izlivu reke Sene v morje. Zdaj je bUe uradno razkrito, da je šest ameriških divizij v akciji proti nemški sili v Normandiji. Poveljnik teh divizij je general Omar N. Bradley. ; Ameriški in britski letalci so '/Vršili nove napade na nemška mesta in industrijska središčs tfr nacijska oporišča v Franciji, Jiti, 55 milj južnozapadno od 'Mimpešte ln Osijeku, Jugosla-v ia. Xi milj južno od Zagreba. Rim. 15. jun-Oddelki pete 'riike armade so okupirali (>' U tello, center odpora nem-kv ''borožene sile. in zasegle Msdišča živil. Prej so Ameriko /assdli Orvieto in Bagno • g»o. Orvieto je važno železni- ško in cestno križišče v bližini Bolsanskega jezera. Zavezniške čete prodirajo naprej v smeri Florence. Uradni komunike pravi, da so dospele do točke, ki je oddaljena samo 80 milj od tega mesta. Loodon* 15. jun.—Moskva poroča, da so bile nove finske čete zagnane v bitke proti Rusom na Karelijski ožini. Pozorišče teh je na ozemlju 25 milj južno od Viipurija, važne luke in drugega največjega finskega mesta. Enote ruske armade, kateri poveljuje general Leonid A. Govorov, so ubile 3000 sovražnikov, razbile 30 topov, 80 strojnic in zaplenile 70 topov. Finsko vojno poročilo trdi, da so bili ruski napadi na pozicije finskega vojaštva pri Kuterselki in Jarvi odbiti. % Sovjetski letalci so metali bombe na nemška letališča pri Brest-Litovaku, Bijelostoku, Pin-sku, Bobruisku, Oršiju in Min-sku, ki so razbile več, naprav in zanetile požare. Rusi ao v napadih na letališča izgubili samo osem letan"* rl Hfrbor. Havaji. 15. jun. vriske bojne la'dje so bom- Kooperacija med Ameriko in Rusi jo Podpredsednik Wal-lace v Novosibirsku Moskva. 15. junija —Ameriški podpredsednik Henrv A. Wallace je v svojem govoru pred veliko množico v Novosibirsku poudarjal potrebo kooperacije med Ameriko in Rusijo. Ta ae izvaja v vojnem času in bi se lahko tudi v mifnem času v korist obema državama. Wallace jc govoril v ruskem jeziku. "Ljudje v severozapad-nih ameriških državah imajo mnogo stvari skupnih s ljudmi v Sibiriji," je dejal. ' Predvsem se zavedajo potrebe industrializacije. Na ameriškem severo-zapadu smo dosegli velike uspehe v poljedelstvu, toda vi ste izvršili perfektno delo v industrijah in poljedelstvu " To je bil že drugi Wallacejev govor v Sibirtii, kjer se je ustavil na poti v Čungking. kjer bo imel važne razgovore z generalom Kaiškom in drugimi kitajskimi voditelji. Z ave umika Francije alarmirala Mi Poostritev ofenzive A Pearl —Amerike bojne "la*dje bardirale japonske baze na Marijanskih in Kurilskih otokih, poroča glavni stan admirala Ches-terja W. Nimitza. Izstrelki so zanetili velike požare v Tanapagu, Garapi in Ca-rankaju, lukah otokov Saipan, Tinian in Pagan. Ameriški letalci so izvršili napade na japonske baze na Paramuširu in Štt mušu. Prvi otok je oddaljen 2000 milj od Toki j a, drugi pa 1500 milj. Avtna unija prekliče stavko Sporazum o reševanju pritožb Dstroit. Mick.. 15. jun.—'Thomas Stanley, predsednik krajevne unije avtnih delavcev, je naznanil, da bo stavka proti Gra-ham-Paige Motor Corp. preklicana Stavka je ustavila produkcijo tankov za armado. Stanley je rekel, da se je okrog 60 odstotkov članov unije izreklo za vr nitev na ddo. V stavki je za-vojevanih okrog 4000 delavcev. Stanley je naznanil sklenitev sporazuma s korporscijo glede reševanja pritožb. Ursdniki kor-poracije so dali zagotovilo, da ne bo disciplinarne akcije proti članom unije, ki so se udeležili stavke. ladij v invazijskem brodovju s Obtoki Chtcago—C lavni urad SNPJ in uredništvo Prosvete so obiskali Joseph Podbov, NVaukegan. IB.; Pfc. Ravmond Podboy. Camp Croorder, Mo.; Pvt. John Zupec. I nvazi jafTbrt Bragg N C. m Joe Meglic. Draper. Wis. NAPETOST V NEM-C1J1 NARAŠČA WaakiagtoaL IX C—(CEN)— Zagotovila o lojnimi Hitlerju s strani lutkarskih vlad v deželah pod okupacijo nemške oborožene sile so prišla v Berlin po zavezniški invaziji severne Francije. Ta zagotovi« je po radiu razširila Goebbelsova propagandna mašina. , Po poročilu, ki ga je prejel urad za vojne informacije (OWI) v Washingtonu, Je Anton Mus-sert, holandski kvizling. poslal telegram Hitlerja, ki pravi, "da vsi holandski narodni socialisti so na vaši strani v trdni zvezi, združeni v življenju in smrti.** Zloglasni major Vtdkun Quis-ling, predsednik lutkarske norveške vlade, je ponovil nacijsko doktrino. Mda Nemčija brani Evropo pred boljševizmom. Slehernemu mora biti jasno, kaj je na tehtnici v sedanji odločilni borbi" Milan Nedič, Srbski kvizling. je zagotovil Hitlerja, "da zavel-mika invazija Francije ni spre-menila našega sUlišča. Postavi-li smo se na stran Nemčije in aa Hitlerju tudi haiftškt kvizling Paveiič, slovaški kvizling Bela Tuka in Ferenc Rfcjnlss. urednik Domače vesti Is Clevelanda Cleveland. O—Po petmesečni bolezni je umrl J acob Tisovec. star SO let Doma je bil is Straže pri Novem mestu, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti Zapušča štiri sinove (enega pri vojakih) m eno hčer, v Detroitu, Mich. pa polbrata. Nov grob e Minnoooti Duluth, Minn—V bolnišnici St. Mary je po mučni bolesni umrl Geo. Bresoval Rojen je bil nekje na Hrvaškem Vojak pogret« n Hutchinson, Pa.—Valentin Lazar in njegova žena sta dobila poročilo od vojnegs departmen-ta. da se njun sin WUliam pogreta od 21. maja On je bil ra dijaki opefctor na letalih. Bil Je v Angliji od julija I. 1942 lista EsU Ujsag, glasila ogrskih nicij Odbor za politično akcijo CIO objavil vsoto stroškov New Vorli, 15 Jun.—Odbor za politično akcijo Kongress industrijskih orgsnizacij je rszkril, ds je potrošil samo 120.725 za politične sktivnosti in publiciteto Sidnev Hillman. načelnik odbora. je zavrnil očitke, ds so bile ogromne vsote potrošene v kam psnjah za poraz nekaterih kon grešnikov. Unije CIO ao v sklad odbora piispevsle $666.754 zadnjih mesecih. IX C. 15. )un.~ Mornarični tajnik James Forre-stal je napovedal poostritev vojnih operacij proti japonski sili ns Pacifiku na morju, kopnem in v zraku, zaeno pa je razkril, da je bilo 1300 ameriških bojnih ladij in transportov v brodovju, ki je omogočilo invazijo sever ne Francije po ameriških in britskih četah. Invazijsko brodovje je štelo čez 4000 bojnih ladij, transportov in parnikov. Poveljnik ameriške pomorske sile je bil podad-miral Alan G. Kirk. For res tal je dejal, da ae pritisk na japonsko silo ne bo zmanjšal, pač pa povečal, čeprav ima Amerika veliko brodovje v evropskih vodah. Udarci po japonskih bazah na Guamu, Salpanu. Tinianu, Roti in drugih otokih so povezani z veliko ofenzivo, ki se pripravlja For-restal je izrazil začudenje, ker nI nemško poveljstvo izkoristilo prilike In odredilo bombnih ns-psdov ns ameriško-britsko brodovje, ko se Je zbirslo v sngle-iklh vodah in potem, ko je od-plulo proti Frsnciji. Žrtve eksplozij v Pearl Harborju Pearl Harbor. Hsvsji, 15. jun —Momarične svtoritete so rsz-krile, ds je bilo 27 ljudi ubitih m 380 ranjenih pri dveh eksplozijah municije, kl sta se pripetili 21. maja. Okrog 100 oseb ae še pogreša Nsdsljnjs eksplozija ae Je pripetila zadnjo nedeljo. Tri osebe ao bile ubite, aedem pa ranjenih. rijev. i Kljub zagotovilom o lojalnosti Hitlerju je očitno, da je zavezniška invazija Francije alarmirala lutkarske vlade Te že vidijo pisanje na steni, ds je obračun blizu." švicarski list La Suisse piše. da so potniki, ki so prišli v Švico iz Nemčije, povedali, da se Je nspetost v Nemčiji povečala po zavezniški invaziji Francije Goebbelsovo priznanje, da se nemška letalska sila rte more kosati z zavezniško, je poparilo Nemce. Oni a«) bili popolnoma uverjeni, da zavezniki ne bodo nikdar invadirali zapadne Evro pe Vozniki tovornih avtov pred stavko Protest proti odloku vladnega odbora Veliko število ženskih oolilk Mnogo vojakov ne bo moglo voliti predsedniških volitvah važnejšo vlogo kot kdaj prej v zgodovini dežele Cenrusnt "biro Je namreč razkril, da je število volilk aa sl^oro 600,000 večje,nego volil- ctfv. Milijoni ameriških vojakov, ki • nahajajo onstran morja, se ne bodo mogli udeležiti volitev, kar pomeni, da bodo šenake od ločile izid volitev. Obe atar stranki, demokratska in republi kanska. bosta Iskali pri ženskah podporo. Potencislno število volilnih uprsvičencev v tem letu znaša čez 88.600.000. osem milijonov več nego pred štirimi leti Okrog 7.860.000 moških V starosti 21 In več let je v uniformah. V ameriški oboroženi sili alull tudi skoro tri milijone fantov pod starostjo 21 let. Cenzuani biro ni hotel oceniti števila vSjakov, ki ae bodo udeležili volitev Pri predsedniških volitvah I. 1040 je bilo v Ameriki 79,863,451 volilnih upravičencev, državljanov atarih 21 ln več let. Od tega števila ae je volitev udeležilo 49.815J12 oaeb, 62 odstotkov. Anglija poslala protest Turčiji London, 15 jun —Zunanji mi niater An t h on y Eden je informi rsl parlament, da je poslsl oster protest turški vladi, ker dovoljuje prehode nemškim parni kom akozi Dsrdanele. Dejal je, ds JS več nemških ladij m par. nikov, ki so se nahsjsll ns Cr-nem morju, dobilo dovoljenje zs prehod skozi Dsrdanele Chicago. 15. Jun.—Okrog 26.000 voznikov tovornih avtov v dva-nsjstih srednjih m zspadnth dr žavsh bo morda zastavkalo v znak protesta proti odloku voj negs delavskega odbora Sled nji je odbil zahtevo za zvišanje plače. Dester L. Lewls, predsednik sveta vozniških unij, je dejsl, da ae Je veČina voznikov pri glasovanju izrekla za oklic stavke Člsni »veta bodo na svoji seji določili dstum atavke Unije so včlsnjene v medna rodni bratovščini voznikov, ki apada k Ameriški delavski fede raciji. Čez sto kompsnlj, ki ao v organizaciji Mldwest Opers-tors Asan., bo prizadetih, če atav-ka izbruhne. Vozniki zahtevajo zvišanje plače za 3 7 centa za1 vaako prevoženo miljo. Daniel J. Tobin. predaednik mednarodne bratovščine, je de jal. ds vosniki v lllmouu. Indis-nl, Muhiganu in Ohiu dobivajo Haupt obsojen v dosmrtno ječo Sodnik zavrnil apel za novo obravnavo de gaulle do- . spel na fran-c0si0 fronto Ckkaga 15. Jun,—Hans MLjudstvo demonstriralo Haupt. oče Herberta Hansa' llaupta. kl je ditapel v Ameriko na nemški pudnHtrnici. da vodi sabotažt« m ipneuiio, a Je bil ujet, obsojen v smrt in ekseku* tiran na električnem stolu v WashtngUmu, Je bil obsojen v dosmrtno Ječo in plači lev kasni $10.000 Obsodbo je urekel federalni sodnik John P. Barnes lojalnost generalu POLITIČNI RAZGOVORI V LONDONU laigny. FrancUa. 15. jun.—General Charles de Gaulle, predsednik francoskega narodnega . 0 . A I od b»»ra in vodja bi>rbenih Fran- Odvetnik IHiul^ Warnhol«s. ^ vKt ko ^ zagtmtrmk obtoženca. Je apeh- n|| u ^ v Atvgl^eje ral m obravnavna sod- vrna v ^ domo^ v^Vraj nik je apel zavrnil lUrW ki p^^ ima dva siWa v armadi, e na ^^ mu .....^ nki od 1 IS22 in je postal dr- \ Gt neral * *,vt>W Lvtjan l U Je Ul UnatnVn^ v spnnut v u ameriške vo- nacij," je rekel ^nik t)n ^ | J^ H*cije koraka po rs^leja- prostovoljno m a vesoljem irt- (nl ^ t ^T ^ T voval svojega edinka sina «* »nu franc^ki o ptAKmili nacijsko »tvar Ne verjamem, da ^am je imel kratek go- bi ae kdaj spm>brnil On je in x'0^, v k*lrrvm i® »voj« bo ustalnacl] ! trpljenja franeo- .. . .. , . skega ljudstva v tej vojni, obe- Hana Mai Haupt. star 54 let ^ , „mIssiI. da bile lQ nemški vojni veteran, je bil Xrvhcn prupevek k osvo- na prvi c»brsvnsvi pmi poldru-: Mkwi rr ameriške ladjedelnice zgradile 155 pat ni- obravnavo, ki Je bila včeraj ia> ključena. Na prvi obravnavi sta bila oboojens v smrt tudi Wslter Otto Froehltng in Otto Kichatd Wergtn, Hauptova soobtošenca Poljska p zanaša na ameniko pothoi Premier MikoUJcsyk •e vrne t London ' i H.l Wssklagton. D. C~ 15. jun.— Stanislav Mikolsjcsyk, predaeoijakih |iodtal- belgijskega kralja nlh grup l^ondon, 15. jun - Radio !W»r -■- ..........| lin je naznanil, da Je bil belgij- Hullova izjava o bazah *ki *"«1J miveden is f a9 L.'L \ Hiuslj« v Nemčijo v interesu v latinskih republikah j (^^ t ^^ varnosti, ds « g. Wa»hmgton, II. C., 15 jun,- m picd zavezniškimi bomb-Držsvni tajnik Cordell llull Je riirtil napodi. Val člsni njegovs izjsvil, ds je »Mijszen gMe dr ^tuj,Mt? |,,|t ,Mt|)eljsnl v Nem-/anja l»o*, katere je Amerika £jju u mih razlogov, zgradila v zadnjih letih v latin-| ---_ | »klh i epu bitkah, bre« (»Mllage "Ako ae odloči po vojni, da Ame nka obdrži mornančne in letal-hke Uze v Istinakih republikah V interesu obrambe /apndiu he-mi»fere budo vai dogovori v bo- ški letalci vrnil ** dočnoeti, kakor v pr«»šloalt. »for- gslnih ln razatrelllnih bomb na jeni * vidika akupne in vzajem Nemčijo in okupirsne svropake ne pom«JČI,N je dejal "Amerika države od začetka vojne, Samo Je za popolno kooperacijo s la- ns nemška mests in Industrijska tinakimi republikami v vseh osi- »redišča so vrgli 275,000 ton ' nh " i1*™6- Angleii vrgli 400.000 ton bomb v napadih London, 15 jun -Letalski mi« niste« je naznanil, da so sngle- y* » • * m ma fc&afc hm PROSVETA THE ENLIGHTENMEMT GLASILO W LASTNIMA »LOVENSKE NARODNE PODI J£DNOTE 9t aad poblfcbed br Sleveae Natkmal Glasovi iz IUO aa pol leta. I1.M m četrt leta; M Coek Co.. ril M colo loto. » « P* »etai «• ^ for th« Unllad Stale« (eacept Odcefo) rMi, Chicago aad Cook Couatr V** P1 in okolico dogovoru*—RokopUl deplee« 1« iUnko^M m vračalo. RokopUl lllararaa vsebine (trtica. peunl Itd.) sevrnajo pošiljatelju lo v slučaju, čo Je peileiil Adver tišine rataa on egreemeaL—Meauacriple ol and unseltfltert articles wUl not bareturaed. Othar i rim. pUf. poema. ^ wlll bo letaraed 1» tpeaied by •elf-eddreaeed aad stampod eavelope. Naslov na vsa. kar ima stik s llatomi PROSVETA 2857-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 29, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (June 30, 1944), poleg vaiefa imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Peter se skuša rešiti naselbin Istih. Torej kaj nam ostane? Dopisi, seveda dopisi, ki so zanimi-| vi. Ali naše naselbine več ne eksistirajo, da se bi kaj pisalo o njih? Frank Barblč. B ARBIČEV A KOLONA : Ali je to ponižanje za mo- CIovoIajmL O.—Že precej časa' /ikega, ali za žensko, to je I collinwoodaki komu-1 vprašanje. Po mojem ni to no-1 ^^ ^ ^ ^^ [bil prvič kot društveni zastop- me znani S POTA V zadnjem dopisu sem omenil sejo federacije SNPJ in pa njen zapisnik. Seja ae je vršila nist izziva, a prizanašal sem mu (beno ponižanje za nikogar Vsak napredno usmerjen Jugoslovan bo pozdravil odstavitev Konstantina Fotiča kot ministra Jugoslavije. Brco bi bil moral dobiti že zdavnaj, kajti Jugoslaviji ni delal nobene časti, marveč le škodo.' Škodo je delal tudi Ameriki, ker je s svojimi intrigami le sejal razdor med ameriškimi Jugoslovani, posebno med Srbi in Hrvati. Fotič je delal Jugoslaviji politično ali moralno in materialno škodo. Materialno škodo ji je delal z razsipanjem denarja za svojo velesrbsko propagando in pri tem gotovo ni pozabil niti svojih lastnih ekonomskih interesov. Ta denar je bil last revnega jugoslovanskega ljudstva, iz katerega je belgrajska čaršijska vlada piešala težke davke, tudi do zadnjega novaca, čestokrat do zadnjega prašička ali kravice in do zadnje pedi zemlje. In ta krvavi denarje potem Fotič z ostalo čaršijsko vlado vred rabil proti ljudskim interesom. Moralno ali politično škodo pa je Fotič delal Jugoslaviji s tem, ker ni bil nikdar pristaš jugoslovanske misli, marveč pristaš veli-kosrbske hegemonije. Tej velesrbski propagandi v Ameriki je služil ves Fotičcv aparat, za katerega je trošil lepe denarje. S tem, da je mladi kralj Peter dal Fotlču zasluženo brco, je le pokazal, da si skuša rešiti svoj zelo omajani tron. V isti namen je pred par tedni odslovil Puričevo "vlado" s sedežem v Kairu in odstavil generala Mihajloviča kot vojnega ministra. To je edini in prvi pametni korak kralja Petra, odkar se s svojo ubežno vlado nahaja v zamejstvu. Do zadnjega časa je bil le oi Od je dtakreditiranlh jugoslovanskih politikov, predvsem pa orodje velikosrbsklh hegemonistov. Vse njegove zamejne vlade, pet po številu, so ae v inozemstvu popolnoma diskreditirale, med kri-žanim ljudstvom v Jugoslaviji pa so bile naravnost osovražene. Te Petrove "vlade" so poka/ale vso svojo bankrotiranost. Sta-rokopitni arbski in drugi jugoslovanski politiki so tudi pokazali, v zamejatvu kot v Jugoslaviji, da se iz te velike tragedije niso ničesar naučili. In ker se niso nič naučili, zato tudi nišo producirali ene same zdrave misli in načrta glede nove Jugoslavije. Sanjali so le o vzpostavitvi starega režima z velesrbsko dominacijo, čar šijako korupcijo in vaekrižnim izkoriščanjem ljudskih mas po domačih pijavkah in tujih kapitalističnih krvosesih. In dasi v Londonu ubežni politikaši niso mogli priti do nobene zdrave ideje, na kateri naj b* zraatla nova Jugoslavija, so to solu cijo hitro našli voditelji in pristaši Osvobodilne fronte. Našli so jo v istih idejah, katere je med zadnjo vojno v Ameriki piopagiralo Jugoslovansko republičansko združenje in katere tudi danes propagirata SANS in Združeni odbor jugoslovanskih Amc ti kancev. • Ampak oni, ki so pred 25 in več leti kovali novo jugoslovansko dižavo na liakanu, niao hoteli nič slišati o idejah našega Rcpubli-čanskega združenja, kakor tudi nečejo nič slišati velesrbski hege-rnoniati danes o idejah Osvobodilne fronte. Pa so skovali državo, ki je sicer dobila idejni odmev meti jugoslovanskim ljudstvom, ne pa take dar žavnot voinc uredbe, v kateri bi mogli Jugoslovani složno živeti. Na drugi strani, kot že rečeno, Je Osvobodilna fronta že postavila temelj res Novi Jugimlaviji. Predstavniki Srbov, Hrvatov, Slo-vencev ln drugih manjših narodnostnih skupin ao se lanskega novt itilii a na zborovanju v Bihaču v Bosni hitro sporazumeli, kaktno novo Jugoslavijo hočejo. Soglasno »o zaključili, da hočejo demokratično federalno upubliko, v kateri bo vsak narod imel svojo avtonomijo; tudi Mactdonci, ki *o bili po zadnji vojni zbrisani z zemljevida. Ta ideja in pa velika borba proti okupatorjem in domačim kviz-Itngom je tudi zadavila strupeni nacionaliatičnl boj in sovraštvo med Hrvati in Srbi. V skupni borbi za resnično Novo Jugoslavijo je bila pokopana največja rak-rana, ki je po zaslugi hrvaških in srbskih šovinistov razdejala mlado Jugoslavijo in ji kopala grob Nuj m nihče ne moti, ampak dejstvo je, da broa Osvobodilne fronte, bres nlanega epekega boja bi po tel volni niti po porasu oeiščnlh ali nth/o na morrel vspoet»vltl Jugoel-vlJe. kajti okupatorji *o meti Srbi in Hrvat* zaaetali še vet je nacionalistično aovraštvo » tem. da m> peveličovci morili Srbe. nettičevcl pa Hrvate na debelo ln dokler nurno v Ameriki izvedeli o Osvobodilni fronti fino hilt tudi tukai mnogi mnenja, tla Je bda Jugoslavija z nacijsko in fašistično invazijo za nedog ledno bodočnost položena v grob Tako ita računala tud* Hitler in MusmiIiiu in takti'je računala tudi jugoslovanska—-v reanict velearbska—/amejna vlada v Londonu Zato je .skuhala tudi z vsemi »redstvi ubiti Osvobodilno ftonlo, proti katen je v ta namen tudi usmerila Mihajlovičeve četnike Vm Petrove zamejne vlade ao sanjale in kovale načrte, ne /a novo, niti /a obnovljeno Jugoslavijo, marveč za Veloarbijo. Ta naj hi uključevala le del Hrvatov, toliko, da bi Jih velearbi lahkii. ptuilriu asimilirali," -stali del Hrvatske in Slovenija pa naj !>n its kamor hočeta To je bil načrt velesrbov v lx>ndonu in j tudi fottčeveev v Ameriki Ampak mladi Peter |e zadnie ea*e po»tal "realist." seveda pod | pntiskoin angleške zunanje politike Zda) m- skuša sprijazniti sj Titovo uevobodilno fronto in al s tem ie4iti prestol. O tem spregovorimo še prihodnjič zaradi ljubega miru, še bolj pa zato, da me ne bo spet kdo vprašal, če tudr jaz koga imenujem za komunista v dopisih kar tako tjavendan. To vprašanje je prišlo od višjih, ki sede nad nami s fiksno idejo, da se moram pokoriti vsemu, kar. oni rečejo. Moj takratni odgovor je bil, da imenujem za komuniste tiste, ki so sami ponujali svoj komunizem in se nazivali, da so ali da so bili komunisti. Enega teh se bom dotaknil; če Se urednik lahko dotakne čifa Browderja, se tudi jaz lahko dotaknem izzivača. Želim, da ženske prečitajo, kar mi je zalučil dotičnik na neki seji, ko je rekel, da imam žensko delo, ali po domače "babje" delo. Zakaj? Zato, ker so. tudi tukaj kakor povsod drugod upo-slene ženske, saj so celo v našem gl. odboru tudi že več let. Kaj je bil njegov namen? Ponižati žunske ali moške? Razume se, da je imel posebno piko name. Kaj pa je on, me boste vprašali. Zidar je, ampak ne Andreje Božič, ki se navadno tako označi, da se ne zamenja s kovačem. To je tisti zidar, ki je nekoč Andrejcu podrl zid, kadar so gradili tisto znano kegljišče. Seveda se mu je Andreje postavil^po robu, da ne bo višji zidar podiral tistega, kar Andreje, doma iz lepe Vipave, zgradi v Collinwoodu. Tisti človek je bil tudi propa-gator sovjetske Rusije in se je včasih tako našopiril, da bi človek, ki ga ne pozna, mislil, da so bili Lenin, Trocki in Stalin prave ničle napram njemu. V resnici pa je tako nazaj s kartami, da ne pozna Rusije ne njenega ženstva, pa tudi ne ve, da imajo v Rusiji ženske za zidarje! Seveda, rusofili bodo zahtevali dokazov. Pojdite v \ kino Tele-news, kjer so pred par tedni kazali, kako v Ukrajini gradijo porušena poslopja, j>a boste izve deli, da so tudi ženske zidale nova poslopja. Ena teh se mi je dokaj dopadla, ker »e je tako le po nasmejala, ko je polagala malto in opeko na zid. Ampak danes to ni nič novega, saj tudi Ameriki sedaj opravljajo ženske domala vsa dela, kjer jih potrebujejo. V kinu sem videl še več. Ruske žene opravljajo razna dela in so dobra opora moškim pri njihovem silnem boju, da stare jo Hitlerjevo peklensko mašino Ruska žena se je s svojim delom proslavila za vse čase. Veste, mi ne čitamo samo knjig ki so jih spisali o Rusiji Davies in drugi pisci; mi radi pogledamo tudi v notranjost dežele, da bomo vedeli kakšna je Rusija četudi to vidimo le na platnu kinu. Nekateri obožujejo moderno Rusijo kot so v starodavnih časih oboževali zlato tele i Egiptu. Videl sem ženske vin kovodinje, videl sem jih voditi tramvaje v Leningradu in nekem ukrajinskem mestu. naj dotičnik "«ovar'a I nik n« feder.cijski mjl tf. sejo sem se peljal iz Elyja z drugimi se ženskami, ki opravljajo dela, katera neka tem iki smatrajo, da so "babja dela." Njegovo ;:idanje je v resnici podiranje. Če gremo z duhom časa naprej, z narodnega stališča in s stališča SNPJ, kdaj je on še kaj storil tem oziru? Rojaki v naselbini to dobro vedo. Dotičnl je imel prijatelja, s katerim sta postavljala Rusijo na noge in potem na glavo. Njegov prijatelj je celo odjadral v Rusijo, pa se spet vrnil. Zgodilo se je, da je /bolel, kar se pač ahko vsakomur pripeti, pa je vprašal zdravnike, če bi smel v Horido, kjer ga bi zdravil naravni zdravnik dr. Solnce. Zdravniki so rekli, da nimajo zanj zdravil, če pa mu floridska toplota pomaga, je vse okej. Sel je in se vrnil, ra ta naša pravila, saj veste, kako se lahko kršijo. Kršil je siromak bolnik pravila dveh organizacij, potem so stvar nekje izravnali in ga povabili na sejo. TPrišel je, pa je spet pozabil, da imamo pravila in je šel salun pozno ponoči in je spet kršil pravila. Ali mislite, da ga je naznanil kak|en hudoben socialist? Ne, ampak, kakor pravi sveto pismo, da je Judež prodal Kristusa za trideset srebrnikov, njegov prijatelj, nekdanji komunist, je hotel vedeli, če je še na podpori, ker da je kršil pravila. Zidarjeva dolžnost je vsekakor bila. da naznani bolrfi-ka, ki je bil pismeno pozvan na sejo in potem izvabljen v salun. Tako po komunistično delajo nekateri "človekiM. Ali je že kdaj kaj storil za Rusijo? Nam ni ničesar znanega, niti ne vemo, če je že kaj storil za SANS, kajti izjavil se je, da to je le delovanje za dolar. Vedeti pa moramo, da brez dolar jev ne more biti nobenega gibanja. Sedaj pa vi, ki ste tako navdušeni za Rusijo in za Tita, vprašajte sami sebe: Koliko sem že prispeval, sem že kaj nakolek-tal, se udeležujem Sansovih sej, sem že kaj napisal v prid onih, ki delajo za SANS? Kadar boste to delali, potem pridite na dan z vašimi kritikami med nar. Dopis, ki je bil poslan iz Trau-nika, Mich., je pomenil, ako smo prav razumeli, tole: Da je danes Prosveta napolnjena z gradivom o Titu, partizanih in o Rusiji. Ali se je zmotil? Zdi se mi, da se ni. Dobro je, da se piše partizanih in o drugih, ki se borijo proti našemu skupnemu sovražniku, ampak če je v listu po šest kolon o Titu in Vidmarju, dve do štiri kolone zapisnika Sunsa, pa če sem že prečital lokalni list, nato pa vse to ponovno spet iste stori je v tem listu, je to pač preveč ponavljanja ene in iste robe. Zato bi bilo umestno, da je še kaj drugega. Tisti naročniki imajo prav. Poleg tega pa še povesti in novice, ki smo jih že čitali v angleških li- zastopniki. V Evelethu imajo lepo dvorano, ki je last društev SNPJ. Zadnjič sem priporočal, da se bi v zapisniku omenile društvene številke, ne pa le nekatera imena, kakor se je zgodilo v zadnjem zapisniku. To je moje blagohotno priporočilo. Pred dobrim tednom sem videl dojtis iz IfcKinleyja, Minn., ki ga je napisal rojak John Gerze-tič, prijatelj starega naseljenca, 6 katerem se še sedaj mnogo piše v tem listu, kajti s svojim zanimivim spisom je stari naseljenec upravičeno zaslužil, da se o njem piše. Gerzetič med drugim omenja tudi mene, da sem ga že videl in da me pozna, jaz pa nisem vedel, kdo je. Da, stari ilaseljenec ima sorodnike tudi na Elyju in kot se spominjam, sem izvedel za njegovo ime Še prej, predno ga je sam priobčil. Da bi stari naseljenec le še kaj pisal, kajti ljuidje se zelo zanimajo za njegove dopise. Z menoj ja tako, da tudi jaz mnogo stvari hranim zase. Zato ima John Gerzetič prav, ko omenja neko žensko, ki se je norčevala iz starega naseljenca. Če-mu človeka napadati, ki je toliko gorja prestal v svojem življenju! Ampak nekateri ljudje radi napadajo. Spominjam se, kako so ipene začeli napadati pred kakimi tridesetimi leti. To so delali zato, ker so bili hudobni in pa nevedni. Če sami nič ne skusijo, potem ne morejo verjeti, da se je komu drugemu kaj pripetilo-. Mene so pa celo obdolžili, da sem si prilastil neke rokopise, namreč Smrekarjeve rokopise, ki da so baje zmanjkali. Na to sem pa bdi prepozno opozorjen, da bi jim mogel stopiti na prste. Potem so kričali, da oni imajo do sto Smrekarje-vih rokopisov, ampak oni da hočejo moje izrezke. To je bilo v Clevelandu. Izrezke sem nabiral od leta 1893, ko sem bil pri Buhu na Towerju, Minn., kjer se je tiskal A. S., prej pa v Jo-lietu. Proti meni so takrat- uprizori li pravcato gonjo, ki je bazirala na lažeh. Vse to sem povedal Buhu, ki je rekel, naj pustim te zgagarje, naj le rohnijo/Oni pa niso mirovali, temveč so me še naprej bombardirali s pismi in mi grozili. Ce|o iz Ljubljane sem dobil taka pisma, ki so vsebovala napade. Podtikali so mi razne nečedne stvari, ki pa so bile le gole laži. Že večkrat sem v Prosveti omenil, da imam veliko zbirko zgodovinskih stvari. Nekaj tega sem že oddal raznim osebam, ki se zanimajo za take predmete, nekaj sem poslal muzeju Sloven skega doma v Cleveland, nekaj takega, ki je izključno cerkve nega značaja, sem poslal v Bu-hov muzej v Duluth, dočim imam še lepo zbirko v raznih shram- Ameriški general Mark W. Clark, na čelu svojih čet v Rimu. bah, kf bo tudi ha razpolago javnim ustanovam. Zadnje čase sem poskrbel, da sem večino teh stvari skupaj dobil. To delam po svojih najboljših močeh, kajti na grbi imam že 77 let, poleg tega pa me muči bolezen. Dobro pa je to, da sem dobil miren kotiček pri drugorodcih in po-malem nadaljujem s svojo zbirko. Čitatelje prosim, da mi opro-ste, ker že spet omenjam stare grehe. Enkrat sem videl v nekem listu dopis Toneta Grdine, v katerem je pisal, če ni nikogar v Minnesoti, da bi škofu naznanil nekatere stvari. Poslal sem mu škofov naslov, pozneje pa je spet bilo nekaj v listu, oe pridem v Cleveland, da mi bo vroče. No, bil sem v Clevelandu več dni, tako tudi v cerkvi, pa ne v tisti, ki jo je nekoč A. G. zabijal, pač pa v novi, pa mi ni bilo prav nič vroče, še celo zeblo me je, da me je kar stresalo. , . Naj zaključim ta dopis s pripombo, da vsi laži-frazaQi se vselej končno razgalijo sami. Mojega poštenega imena mi ni so mogli nikdar vzeti. Čim več blata so metali vame, tem v večjem blatu so ostali. To z veseljem zapišem sedaj iz mojega mirnega katička v Duluthu, Minn., kjer imam poleg sebe tudi svojo zgodovinsko zbirko. Baš sedaj skupaj skladam stvari, ki so namenjene muzeju Slovenskega doma v Clevelandu. Potem se bom podal na daljše potovanje, da zberem skupaj še ostale starine. Prihodnjič, če mi bo čas do-pušcaljin če bom zdrav, bom na kratici^omenil nekaj zgodovine KSKJT ki letos praznuje svojo 50-letnico. Letos slavi svojo 45-letnico ABZ (prej JSKJ) in svojo 40-letnico naša SNPJ. Matija Pogorele. Aaaortške fate ne tadll v angleški lukl pred v Francijo. PARTIZANI SE BORIJO . . . Bellaire. O.—Čitanje Prosvete, Proletarca in raznih Jtnjig Prosvetne matice mi je prava duševna hrana, kajti pri čitanju pozabim na bolezen, ki me še vedno zadržuje od dela. Če bi bil pisatelj ali pa izučen čevljar, bi že šlo, ker bi sedel na suhem in si služil vsakdanji kruh, ker pa tega ni, se moram ravnati po zdravnikovih navodilih. Čas je že, da se obrne v eno ali dugo stran, vendar pa bi rad živel toliko časa, da izvem, kakšno vlado bo po vojni dofcil naš od pam-tiveka zatirani narod v Jugoslaviji. Moja želja je, da enkrat za vselej pomete jo s kraljem v Jugoslaviji, da odpravijo kraljevino in z njo vso reakcijo. Ljudstvo naj samo izvoli svoje vladne uradnike, ki bodo delali za koristi jugoslovanskih narodov. Izgledi so dobri, da se jim to posreči, kajti partizanske sile v osvobodilni fronti so pokazale dovolj moči in volje, da se v Jugoslavijo nikdar več ne vrne reakcija. kraljevi paraziti in druga izkoriščevalska drhal. V prvi svetovni vojni so Slovani ovrgli avstrijskega cesarja njegovo monarhijo, sedaj, v tej drugi vojni, ni nobenega vzroka. zakaj ae m* bi otresli tudi jugoslovanskega kralja in njegove dinastije Če na atotine milijonov ljudi drugih narodov lahko živi bret kraljevskih trotov, ni nobe- nega vzroka, zakaj ne bi okrog 20 milijonov Jugoslovanov (uključivši Bolgare) moglo živeti brez monarha in njegove monarhije. Sedaj je prišel čas, da se vsi jugoslovanski narodi osvobodijo, da bodo živeli svobodno ter da bodo uživali enake pravice v svobodni, demokratični in federalizirani Jugoslaviji. Ameriški Jugoslovani smo lahko ponosni, da imamo organizacijo SANS in pa organizacijo ZOJSA, ki obe pomagata, da se uresničijo želje jugoslovanskih narodov po svobodi in enakosti/ Tu ne pridejo v poštev razni nasprotniki, kvizlingi in petokolon-ci, četudi si resno prizadevajo, da s podlo hitlerjansko propagando uničijo partizanski vpliv in njihovo gibanje v starem kraju in tukaj. Osvobodilna fronta Jugoslavije gre smotreno naprej in pridobiva na vplivu z vsakim dnem, kar tudi po vsej pravici zasluži. Tu ne gre za vprašanje vere, kajti partizani se ne borijo proti nobeni veri, temveč proti domačim in tu[im zatiralcem, proti vsem izkoriščevalcem in trinogom. V -partizanskih vrstah se borijo katoliki in pravoslavni, muslimani in pripadniki drugih ver, vsi skupaj zahtevajo svobodo, enakopravnost in pa demokratično vlado. Zadnjič sem poročal, da smo se tukaj nekoliko "poboljšali", ampak to je veljalo za nekoliko časa. Dne 26. marca okrog dveh popolnoči je namreč 42-letni Italijan Donald Mirio s čevljarskim nožem zaklal svojo bivšo razpo-ročeno ženo in njenega ljubimca, ko sta sedela v avtu. Vsakega svojih žrtev je zabodel osemkrat, oba v srce, vrhu tega pa je ljubimcu prerezal vrat. Seveda sta bila oba na mestu mrtva. Za ta umor je bil Donald po poroti v St. Clairsbillu, O., obsojen v dosmrtno ječo brez pravice do pomiloščenja. Pri nas v Bellairu policija aretira povprečno okrog 60 oseb na mesec, največ pijancev in dru gih kršilcev postave. Tukaj so življenske potrebšci ne dvakrat dražje kot so bile pred par leti. Poceni so edino še vžigalice, sol, zobotrebci in pisalni papir. Upam, da je pi^'' ni papir tudi v drugih naseli* nah pt>ccni, vendar pa ni v tem listu videti tol«ko dopisov od primorskih rojakov kot pred leti Nekateri so se menda jezili, kc sem svoiečasno omenil primorsko narečje, ampak v resnici sem imel v mislih le narečje, ki se rabi v Kastvu, torej kostav ščino, nobene druge okqlice i Istri. Pred par leti sem bil predstavljen neki rojakinji iz Girardi! Ohio, ki je rekla, da aem sti, ki se ne upa pisati "primorsko". Ampak moja obljuba drži: priailjen sem čakati, da * mojih kastavskih ožjih rojak'* in rojakinj, ki an naročniki ^ dnevnik Prosveto. oglasi, n*k»r ae bom tudi jaz oglasil 11 / lahko piše v Proaveti sloven*«0 hrvaško, angk-ško in celo ribiško narečje, st Isstim pravu izpolnim svojo obljubo, da ^ pišem nekaj tudi v mojem 1**' nem kastavskem narečju . Louie PevHak*■ Ali ete naročeni aa ' ~Pro*rofte~T Podpira I le evol da Naša narodno-osvobodilna borba in federativna ureditev (Naslednji članek je izšel v partizanskem časopisu Nova Ju-Llavija 20. aprila 1944. Avtor t Rad« Prlbi&evič. član začasne vlade Jugoslavije.) Nacionalno vprašanje in njegova rešitev je povezano najtes-peje z borbo vse protihitlerjev-ske koalicije po eni strani in z borbo naših narodov samih po drugi strani. Hitlerjev pangermanizem in imperializem, osnovan na teoriji rasne superiornosti nordijske, ali bolje rečeno—germanske rase, ie imel za cilj, da nemški narod" kot vladajoči, podjarmi vso Evropo in preko nje ves svet. Ponižanje podjarmljenih narodov na stopnjo kolonialnih sužnjev, katerih dolžnost bi bila, da dajo surovine in delavsko moč nemški industriji in nemški trgovini sploh; koloniziran je naj-rodovitnejših pokrajin v Evropi, v prvi vrsti Ukrajine, in iztrebljenje njihovega prebivalstva; zatiranje vsake svobode (misli, prepričanja itd.) in vseh kulturnih vrednosti; ječe in vešala, strupeni plini in katinske šume -to je bila temna perspektiva Hitlerjeve vlade in njegovega "novega evropskega reda." Opogumljen z lahkimi zmagami v Evropi, je Hitler z napadom na SSSR naletel na krepko verigo svobodnih in srečnih narodov. Krepki odpor Sovjetske unije je bil temelj ustvarjanja in okrepitve protihitlerjev-ske koalicije med Anglijo, Ameriko in SSSR, ki je navdala zasužnjene narode z vero v svobodo in boljšo bodočnost. Veliki uspehi zaveznikov, uspehi rdeče armade, katere ogromne zmage pomenijo pre-okret v vsej tej vojni, so doved-li do velikih politično-diplomat-skih odločitev, ki so dosegle višek na konferencah v Moskvi in Teheranu. Na teh konferencah ni bil samo določen rok in obseg operacij zaveznikov z vzhoda, juga in zapada, ni bilo samo odločeno, da se kaznujejo vsi vojni zločinci, temveč so bile podčrtane in poudarjene prejšnje izjave, da bodo narodi sami odločevali o svoji usodi in da bodo sami urejevali svoje notranje zaoeve, kakor hitro bodo razbite nade fašističnih osvajalcev v možnost razdvojitve ali celo razpada zveze svobodoljubnih narodov. Zaključki moskovske in teheranske konference so našli močan odmev v srcih vseh podjarmljenih narodov, velikih in malih, ki so padli v Hitlerjevo robstvo po izdaji upravnikov in petokoloncev. Naši narodi, ki so se skozi tri leta nadčloveških naporov in trpljenja zedinili in ustvarili nepremagljivo vojsko in sami osvobodili večji del svoje domovine, so te zaključke pozdravili posebno toplo. Oni nam jamčijo, da bodo plodove te "^romne borbe in zmage uživali samo naši narodi in nikdo dru-fii. Zato v naši narodno-osvobo- 'iili\i borbi ne gre samo za uni- nje fašizma. Ono je osnova za "•Mučno osvobojenje, za enakopravnost in srečno življenje na-'"dov v Jugoslaviji. narodov v isti državi mo-1 fi .samo s silo ali pa po svobodni volji. Stara Jugoslavija je bila pri-rr'u nasilnega združevanja na-" dov. Akoravno so naši narodi <0/1 mnoga leta, bolj ali manj poskušali, da se združijo " državo, vendar niti eden h ^ "iti srbski, na katerega je '■''fcosrbska hegemonistična kli-1 ' >t» la odložiti odgovornost '1 ' >'< ionalno in socialno ugnje-,inJ«'. ni hotel take države, ka-' ' 1(1 bila stara Jugoslavija, ■'da ie bila centralistična in ''zem znači v državi z več 1 nasilno vlado. Ako vla-"arod in se v njegovem ''' vrsi ugnetevsnje drugih, 'udi "gospodujoči" narod "hi svobodo, po znanem da narod, ki gazi druge, " biti svoboden. Vrh te-! " nas. v imenu srbskega 1 'b po lažni postavki tro-' naroda, a pomočjo raz-•keionarnih strank, stran-reakcionarnih pomagačev 'h narodov, vellkoarbski -nisti brezobzirno ustvar- jali svoje ozke in sebične interese tako, da so se naši narodi skoraj izenačili v sužnosti in utonili v mraku tiranstva in brezpravnosti kraljevske vojne diktature. Upravniki in petokolonci stare Jugoslavije so široko odprli vrata fašističnim eksponentom in 25. marca 1941 pristopili k trojnemu paktu, ker so v fašizmu in mednarodni reakciji videli prirodnega zaveznika proti svojim rodnim narodom. Zato je logično (kot nadaljevanje 20-letne protinarodne politike), da v tej triletni titanski borbi naših narodov za življenje in svobodo, niso stali n« strani naroda, nego na strani okupatorja, in sicer preko obeh svojih predstavnikov—Nediča in Mihajlovi-ča. Dvajsetsedmi marec 1941 je izraz narodnega ogorčenja in borbenosti in znači usodno odločnost naših narodov, da gredo v končni veliki boj za svobodo in nedvisnost. Borbeni zalet naših narodov, izpodjedan v dvajsetletni tiraniji, je bil uničen vsled panike in neodgovornosti vlade in izdaje generalov, in tako je naša domovina padla v nekoliko dneh, ne premagana, temveč izdana in prevarana. Vodeni od komunistične stranke, se naši narodi rešijo pred iztrebljenjem z uporom; ta upor je rešitev tudi za Srbe v Paveli-čevem pašaliku, ker bi bili sicer uničeni do poslednjega. Naši narodi ustvarjajo novo armado, nov tip vojske, zgrajene na principu prostovoljne mobilizacije in opreme, na principu oboroževanja s plenom, vzetim sovražniku. Zgodovina bo zabeležila junaštva in trpljenje naše vojske kot eno najsilnejših izrazov ljudskega duha in ljudske volje ne samo v naši, temveč v svetovni zgodovini. Največji uspeh naše borbe ni^ so toliko razsežna osvobojena področja, kakor borbeno bratstvo in edinstvo naših narodov kot osnova nove Jugoslavije. Prevedena v politični jezik, so ta ustvarjanja našla izraz v zgodovinskih odločbah drugega zasedanja AVNOJA o tvorbi demokratske in federativne Jugoslavije. To je naš največji politični uspeh in novo silno orožje v borbi do popolnega osvobojenja. Življenje več narodov v eni državni enoti, na temelju svobodnega združenja, je mogoče samo na federativni podlagi, ker v taki enoti vsak narod odločuje o svojih posebnih zadevah in interesih v svoji ožji edinici, a vsi skupaj skrbijo in pomagajo reševati skupne zadeve. Vsak narod v svoji edinici je svoboden in more urejevati svoje zadeve sam, v kolikor ne presežejo delokroga celote; kot del celote pa se mora podrediti njej, ker je interes celote važnejši od interesa posebne edinice in ker, koncem koncev, interes celine pomeni tudi interes dela. Z druge strani, blagostanje enote omogoča svoboden razvoj in interes vseh delov skupaj. Zato predstavlja federacija ravnotežje med svobodo in sigurnostjo. Prav za prav ona ne pomeni samo idenUčnostl interesa poedinega naroda in njegove federativne edinice, nego identičnost interesa vseh narodov skupaj In cele zvezne državne enote. Federativno načelo predstavlja naiboli demokratično načelo, ker ima vsak narod posebne organe zskonodajne in izvršne oblasti za svoja posebna vprašanja, a skupne organe za sph»š-ne zadeve enote. Pri tem je izključeno majoriziranje in ugnje-tevanje. Z veliko oktobrsko revolucijo je zmagalo v bivši Rusiji federativno načelo in ustvarjena je bila SSSR Bilo je proglašeno načelo samouprave do odceplje-nja, a nihče se ni odcepil, temveč žive vsi v svobodni enoti, ki Jo čuvsjo kot punčico svojega oče-sa. dsjsjoč sijajen vzgled vsemu avetu. ksko more 200 na rodov živeti v eni državi kakor v družini. } led tem. ko je bila caraks Rusija ječa. ki )e ratidarjala po kamnu in plesnobi, je &SSK ve- WHERE THE FUEL GOES AN ARMY TRANSPORT bnras 99,000 gaUon* of fuel ofl a daj. lika in lepa hiša, polna zraka in luči, v kateri ima vsakdo svoj dom in vsi so pod isto streho. Pri Anglosaksih je izvedeno načelo federativne organizacije držav in načelo samouprave sicer na drugačni osnovi, vendar pa se imajo večinoma tej zahvaliti za svoja velika kulturno-politična ustvarjanja. Po federativni ureditvi bi prišli Srbi na Hrvatskem v hrvatsko federativno edinico. Vprašanje nastane, kakšen bo njihov položaj. Ni dvoma, da bodo enakopravni. Delo upora in osvobodilne borbe je skupno delo Srbov, Hrvatov in vseh naših narodov. Drug brez drugega ne bi bili mogli doseči ničesar, a vsi skupaj so ustvarili čuda. Skupna borba, dragocena prelita kri in svetli grobovi te svete vojne za domovino so preželi naše narode z globokim prepričanjem, da jih je rešilo samo edinstvo in da jih bo ono vzdržalo. Demokratično-federativne institucije federativne Jugoslavije bodo dale enakopravnost tudi neslovanskim manjšinam, kako ne bi torej zagotovile enakih pravic Srbu na Hrvatskem ali pa Hrvatu-Bunjevcu v Vojvodini. Nad vsemi federativnimi edi-nicami bo čul duh enote, a ona bo, kakor dobra mati, budno pazila, da bodo vsi njeni narodi živel! v ljubezni, pazili drug na drugega in si pomagali, ker je to pogoj sreče in napredka cele enote. Naposled bodo naši narodi stopili na široko pot znanja in blagostanja in baklja prosvete bo žarko obsijala tudi temne kote, v katerih bi se še mogle skrivati sence preteklosti in nerazumevanja. . Naša narodno-osvobodilna borba je rešila naše narode od Mmxv-ti, prekalila in zjekiila je njihov duh, zlila vse rečice v korito močne reke, na katere gladki gladini, razsvetljena z žarki sonca plove slavna galeja naših narodov—proti zmagi, bodočnosti in sreči. Če ne bi bilo nnrodno-osvol*}-di'ne borbe, nas bi okupator s pomočjo naših izdajalcev uničil in bi mi sedaj iztrebljavali drug druga, v največje zadovoljstvo hitlerjevskih osvajačev, in bi ne mogli pokazati svetu ničesar drugega. To bi bilo strašno, in tudi naša usoda ne bi nikogar ganila. Ali po zaslugi naše narodnoosvobodilne borbe in nase vojske, so naši narodi kakor simbol ju-nnštva in kreativne volje. Ne samo da oni branijo in gradijo svoj dom, ampak tudi prinašajo svoj dar na oltar svobode in srečo človečanstva. In veličina na-joda ne stremi samo /.a tem, kolikor so naredili za sebe, ampak kolikor so doprinesli za svobodo in napredek človečanstva. - ZOJSA V FOR FIVE AND V FOR VICTORV Slovenska Narodna Podporna Jednota t»—»MUf D. R. Fitapatrlrk—-Jf. Umit FoU.Dhp*lUk Razdor med Nemci na Poljskem Stockholm. (ONA). — Nemški krajevni tisk poroča o nesoglasju med nemškimi evakuirane! od Črnega morja in temi, ki so bili naseljeni na Poljskem po Invaziji Poljske. Nesoglasje je bilo pripisano dejstvu, da so črnomorski eva-kuiranci "nezadostno poučeni o nacional-socializnni in zvestobi do Hitlerja." Dne 3. junija so poročali, da so vas Tusznovv, ki je bila urejena za nemške evakuirancc iz liesa-rabije, požgali partizani. O argentinski revoluciji Montevideo, Urugvaj. (ONA). Samo trije člani revolucionarne vlade so še na višku ob prvi obletnici argentinske revolucije, vsi drugi so bili vrženi po palae-nih revolucijah. Možje, ki imajo še oblast, sti predsednik general Edelmlro Farrell, vojni minister poročnik Juan Peron in minister za agrikulturo general Diego Mason. Ti so bolj usidrani kot kdaj-koli, ker so očividno pridobili zaupanje in zvestobo čet v okolici Buenos A i resa. A javno mnenje jo bilo bolj razdraženo in politično zavedno kot prej in opozicija proti režimu bolj združena. Moramo priznati, du je vlada pridobila velike dele prebivaIstva zase z gospodarskimi ukrepi in z zasego nekaterih nepriljubljenih inozemskih tvrdk. Vojaška administracija gre po poti predvojne Nemčije. Očividno je politični program na drugem mestu, dokler ne bodo gospodarski in socialni problemi rešeni. Kar se tiče zunanje politike, je namen administracije vplivati na sosednje de/ele Hi priprave za narodno obrambo. V koliko je f a š i z e m vplival na oblasti se vidi iz gesel, ki so razstavljena v vseh šolah v čast revolucijski obletnici. Zelo so podubna ta gesla onim, ki so bila po vsej fašistični Italiji. Priredba za obletnico zelo spominja na fašistične slavnosti v Italiji. ' Iz Alzira Alšir. (ONA).—Poluradni tukajšnji krogi tožijo, da je beg Jacijuesa Lemuigre-Dubrcuiltt in Jcun Uigauda v fcfuuiijo, ki sta bila med glavnimi osebnostmi za časa generala 11 e tir i Ciiraudu, poteza proti generalu Churlesu de Ciuullu in francoski provizo-rični vladi. Zarota je bila podtaknjena Pieru Lavalu. Skrivnostni beg dveh mož in pa razmere, v katerih je bil urejen, kaže možnost, da imatu mogočne,- jjpdclu- vajce, Aretacija senatorja Andreja Mallarma zaradi prutinacijskih aktivnosti, je po mnenju nekaterih prva stopinja, da se ta zarota zaduši. Poročila, ki so dosegla Tati-giers in AlJir, potrjujejo mnenje, da je l.aval hotel doneči kompromis, ki bi varoval interese kolaborachmistov in Jih obvaroval pred represalijaml, ker je predvideval invazijo Francije, Mislijo, da je Iaival govoril z Lamalgre-Dubreullom in Higau-dom, katera Je smatral kot najboljša posredovalca in ki sta bila agenta kulaboracionistienih tvrdk. Med dobo Darlari-Ciirauda sta ta dva moža stalno vzdrževala stike z Viiijem skozi vllijskcga poslanika Franeoiaa Pletrlja v Madridu, f )na dva sta sedaj stopila v direktne zveze z višijei v španski prestolnici. V Proavatl ao dnavne avalov* na ln dalavake veati. Ali JSb čltate vaak dan? SS57-SS Se. Lawndala Ara. Chicago 19. Illtaola l.nwndalc Lawnd»l« l.aUIHltlle Lattndale l.awndale Uvvmltlt l.uwnd.t!e I.avvikUIc Av«„ Ave., Ave.. A v«.. A v« ., Av«, Av» , AV«.. ('hiram U. IU. citii u«o n. iu. Chtoago U. III. chumga u. iii. Hilcagn »a. III. Chicago n. iii. Chicago U. III. Chicago XI. III. ------- ti« K M. Unlvaraal. Pa. W. UUi St„ C I« v« I and r, Ohio OLAVNI ODBOR I* vrtni odMk V1NCENT CAINKAIt. «1. predsednik W31 tlo r A VIDKH, «1. tajnik >«67 M ANTON THOJAlt, gl pomedni tajnik.... K1A1 Ho MIRKO O. KUIIEI. hI Maaainlk mi Ho LAVVRENCE OHAOISlir.K. talnik bol. ,.. ?onN KPM -----------Miadlanoinla. IStC mS traSkUl!^itftri?.^ °.hrlU!L ---------------WW i". S« i oui. I«, Mo Siii Sf . --------------------41. pierre m , Evelelh, Minn. COWARO TOMSIC, toalo okmlj« ----------------tu W. tih at, Wal«enli^rt. Colo. Ooapodarakl Mtoak ---—-----K. IBIal SI . Cleveland 10, O*lo —................Ho lawndal« AV«., Chicago U. III. ...-------- »Ml No. La m n tla le A v« , Chlragn U. III. —................. *U7 No Lawndala Ave . Chicago U. III. --------—1400 So Lom hard Av« . Berwvn, III. ------------------ 1U91 So. Tiumhull Av«. Chh-ago IS, |||, ------------------- --------..100 K. 800tli ar. Euuild IT, O. Porulnl odiah —............-......— t-------------—sBo« »7, Anna, Kan«aa -............ »• Ten«r at, Lui«m«. p«. .... -------- I UMI Muakoka AVJ., Cleveland II. Ohio •• Par^t Av«., Johnatuun, P«. •-------«.«.111 E. laith BU«et. Cleveland II. Olllo Nadiornl odlik ..... .....No. Lawndal« Av«., Chloago IS, III. ...............ISi»l3 Uptun Av«., Cleveland 10, Ohlo ------—^.ItlM NnoMden, Detroit II, Mirh. 141 So. Proap^i Av«„ Clarendon MIH«. III. —-—-----------—....... M W«atdna Av«., »Hiru, 111. Olaval adravnlk MATIl PriROVlCIl predsednik V1NCENT CAINKAIt ............ r A. V1UEH _____________________ MIHKO O. KUHEL ................. JACOH ZUPAN ........... LONAl.l) i LOTNICII .............. KUUOI.PII LISI II .................. ANTON SHUI.AR. pr«daednlk »KANK VitAlAHKlI FltANK HARIUC ______________________ ANDREW VlliltICIl _________________ JOaEPlUNB MOČNIK ............. FRANK /AITZ, piedaednlk ... MILAN MRDVKSEK................... ANUItKNV UHUM JOIIN OLIP ............................. ritEU MAUIAI.................... . OH JOHN J. EAVERTNIK ... Uli Eo. Rldg«war. Chicago n. m. ------- -r—--. Psi v vojaški službi Tam gori na skrajnem severu ogromnega bojišča tib Karelljt in dalje proti Murmansku se razprostirajo ogromna zaletlene-la ozemlja, nerodovitna in težko prehodna. Pravijo jim tundre, Vojna pa tudi tam ne počiva. Bojevanje je tam najbrže najtežje in najnevarnejše. V |ni-letni vročini nadlegujejo vojaka milijarde in milijarde komarjev in drugega mrčesa. Ob deževju se noga pogrezne v močvirje do Namili bokov. Ogromne težave bojevanja pa so tudi v zimskih dneh, Motornim vozilom so vsa ta ozemlja nedostopna. Zaradi Izredno o-stre zime pa je tudi konj neuporaben, zato pa v teli krajih pridno uporabljajo za vprego posebne neverne grenlandake pse, Posamezne pehotne edinice Jih Imajo iui lističe, čei tundro vlačijo prehrano, municijti, pehotne toplče, metalce bomb, opremo in I udi ranjence. Vojak, ki prihaja Iz Ukrajine, Kavkaza ali od kjer koli, si ob pogledu na tolpo psov misli, tla je zadeva M pni kot vprežno živaljo podobna konju, oslu, mezgu ali eefo noju. Ali stvar je precej drugačna. Dir, vodilni pes, renči in, če se pokaže potreba, t udi grize. Pravilo, da je neg najzvestejšl človekov prlja-telj, je pri psu v tundri izjema. Temu psu Je človek mrzek, Udomačiti ga je mogoče le v toliko, da se /a silo pokori svojemu vodji in Ao njej/a uboga Nalilo zalo, ker ga mami n lističi nrevar, katerim se naposled u-kloni tudi tiivja pasja narava. Med takšne prevare spatia n. pr. odtegnitev dnevno porrijo mesa, ki Je za pae zelo olič-utljiva, kajti volčjak v tundri, ki vlatM bej privezati k posebnemu kolu. Ne Dir, ne njegovi tovariši ne rabijo mnogo prostora.- Skrčijo se tako, da jih lahko Npraviš v neverjetno majhen prostor. Njih temperament in vztrajnost sta brez primere, Kadar počivajo, dirjajo okrog. Hoditi kar ne znajo. Popolnoma vseeno Jim Je ali so sani natovorjene, ali ao prazne. V glavnem Jih Rusi u-porabljajo sedaj za prevoz ranjencev do prvega obvezovall-šča. Pismo Zlatku Balokoviču Zlatko Balokovič, nadomestni predsednik Združenega odbora JSA, Je pisal nedavno vojnemu tajniku Henrvju I,. Stimsonu glede pošiljanja pomoči narod-no-osvobotlilni vojaki in partizanom, nakar Je Stimson poslal Balokoviču sledeči odgovor: "Dragi g. Balokovič; Z oziram na Vaše pismo od 11. maja MM-I glede motnosti pošiljanja nujne zdravflske pomoči narodno-oavobodllni vojski Jugoslavije in partizanskim oddelkom; Načelo vojnega departmenta Je, tla nudi vso mogočo |M>mt»č bojujoči m »e četam. Zaloge se sedaj pošiljajo jugoslovanski osvobodilni vojski v največji mogoči meri in kolikor to dovoljujejo transportne motnosti, Z namenin, tla se zagotovi vsa praktična pomoč pristašem maršala Tita, smo poslali vaše pismo odgovornim oblastim v sredozemskem področju, Kakor hitro dobimo Informacije ln zahtevo po pomnČ! od sredozemskih oblasti, Vam Jo pošljemo, Verjetno ie, tla lai tak |s>sto|iek naj- tovore, je vajen, da mu voditelj j boljši, tla botlo vaša prizadeva |Mjatreže vsak dan z dvema kg nja v tej humanitarni zadev! konjskega mesa, j uspešna. Ti pai so navadno križani s Partlsant ao apet na delu! pravimi volkovi. Tako je bil tudi otV Dlia pravi volk, njegova mati pa Je bila ps|ca i/ No-VHje Zemlji- T.ik pel ioni čiato svojt vistne navade ln puntl nobenega človeku k sebi Nevarno Je, Če ae mu piibli*a celo njegov voditelj, ka| še, če mu stopi bliže ne/nanoe. Tedaj /a čne biuaiti aelje, z «« mi pa /a meti, da človeka mraz streta Vendar k ta |atsja vpregii v tundii neobhodiio potu Ima Devet pa»ov vlfčo sani / Dnom ua čelu. polovIcn psov jo voli ji krvi, tli uga |silovlra pa Irna /a piedlilke |Kdailie pae Dva naj-1 mlajša V vpregi ata š«* m-kak.Mia vajenca, toda starin«*, ki mo Vpiežent* preti njima, ae ne oz!-, lajo na n|u Vlečejo jih m-Imij tet silijo, tla piav tako urno dirjajo kakor oni, kajti, če za* oatajo, jih./ačno muhi, ki a/» jima tik /u stopali, udnhatt oog.ih J ><*v«'t<>ri< n |»v»v ne |K>/oa no* Ijetiegu tovaiištva. V»uk j« a je bitji zase, ki ne piivtfšt'1 avoje* mu bivanju najmanjše ugtMlno* ttl Tako je ||0|ailii0Hia »n »no-!got'e, tla bi živali linele »kopno 1 ležišet-, Treba jih je apluViti! t daleč- nuia/en ih vaakega Iskreno vaš, H«nry Sllmaon. vojni minister " ZOJSA. WMtm THE FUEL OOES AN AIKPLANI INCINI berec ep iu oai waiglM ie gasoliet in aboul 2 hoa/i. BREZPOGOJNA PREDAJA IN TRINERJEVO GRENKO VINO PotatlU h liMlt-m- iu i i on« late ako je vala odvajal* noet (irrlfkina, TrtiK*rj«-v«* grrnko vinu g Viiamincun It-1 pomeni hrti* IMiguptu i>i < ilujo pol« In ih Jk liMieniii ruiidov, ket vadi ut lati čn vn in jih dtfl tiata ^Ulivajtr ga po naviafilu |)..i i , % vu'li likainnh Altu ga n« motrit dobiti v vali Miar^tnl, il>) pilile na Jim Tium-i Corp., I i S.I H A hUnd Avt , i iilcago a. tli > (Adv.l WHERE PART OF WATS STORM HAS PASSED >4 % | MIHAIL ARCIBASEV SANIN (Nadaljevanje) Bilo je nerodno, da jim zdravnik, ki ae je pri sprejemih v bolnici vedel proti njim visoko, sega v roke kot tovariš. "S takimi ljudmi boi pa kdaj začel!" je zbadljivo rekel Hožijenko skozi zobe. "Torej, gospoda, mi bi si radi vsi razširili tvoje obzorje in ker tako vidim, da je najboljši način za samoizobrazbo in za samovzgojo sistematično skupno branje in debata s prebranim, smo sklenili ustanoviti majhen krožek. "Tako je!" je vzdihnil Piscov in se veselo ozrl na vse s svojimi lesketajočimi se, črnimi očmi. Vprašanje je s^daj, kaj naj prav za prav beremo ... Ali bi kdo mogel predlagati približen program?" Šafrov si je popravil očala in počasi vstal, držeč v rokah nekakšen zvezek. "Mislim," je začel s suhoparnim in dolgočasnim glasom, "da je nujno potrebno razdeliti naša branja na dva dela. Brez dvoma sestoji vsaka izobrazba iz dveh prvin: iz proučevanja zgodovine s stališča zgodovinskega razvoja in iz proučevanja življenja kot takega . . "Šafrov, govorite jasneje!** se je oglasila Duhova. "Prvo se doseže potom knjig znanstveno zgodovinskega značaja, drugo pa potom knjig iz umetniške literature, ki nas uvede v notranje življenje . . .** "Ce hočemo govoriti na tak način, bomo vsi zaspali!** £>ubova se ni mogla pomiriti in vesel ogenj prijaznega zasmeha se ji je zablisnil v očeh.'* "Jaz skušam govoriti tako, da bi vsi razumeli,** jo je krotko zavrnil Safrov. "No, Bog z vami . .. govorite, kakor veste in znate .. .** je zamahnila z roko Dubova. Karsavina se je tudi začela lahko šaliti iz Safrov a in od smeha je nagnila glavo v znak, da se ji je pokazal polni, beli vrat. Njen smeh je bil doneč in v kontraaltu. "Jaz sem sestavil program, ampak morda bi bilo predolgočasno, če bi ga bral," je hitel Safrov in se oziral na Dubovo; "zato predlagam samo za začetek Engelsov "Razvoj družine" in obenem s tem Darwina, iz leposlovja pa Tolstega ..." 'Tolstega na vaak način!" je zadovoljno pritrdil voq Deutz in prižgal cigareto. Safrov je bogve zakaj počakal, da se je cigareta uigala ter je metodično nadaljeval: "Cehova, Ibaena, Knuta Hamsuna . . .." MAmpak to smo vendar že vse brali!" se jc začudila Karsavina. "Seveda! . . . Safrom misli, da je pri nedeljskih predavanjih in razen tega šc ta tako čudno zmešana imena: Tolstoj in Krnit. liam-sun .. ." Safrov je mimo in gostobesedno navedel nekaj razlogov v obrambo svojega programa, pa ni nihče razumel, kaj hoče povedati. MNt\" je glasno in odločno zavrnil Jurij, ki je čutil na sebi poseben pogled Karsavinc ter se ga veselil, "se ne strinjam z vami . . ." Začel jc razkladati svoje nazore in čim dalje je razkladal, tem bolj in bolj se je napenjal, da bi zaslužil Karsavinino odobravanje; čutil je, da mu gre po sreči ln je neusmiljeno pobijal Safrova v tistih točkah, kjer se ni bil pripravljen ž njim strinjati. Njemu jc začel oporekati puhli Hožijenko. Smatral je sebe za izobražcncj&cga, pametnejšega in zgovornoj&ega od vseh in ker jc sam ustanovil ta krožek, je predvsem želel igrati v njem prvo violino. Jurijev uspeh ga je občutno zadel in ga prisilil nastopiti. Jurijevih nazorov poprej ni poznal in zato se ni mogel prerekati ž njim v vsem obeegu, ampak se je oprijemal le slabih mest in jih razjarjeno napadal. Razpletlo se je dolgo prerekanje, ki mu oči-vidno ni moglo biti konca. Začeli ao govoriti tehnik, Ivanov, Novikov in obrazi v tobačnem dimu so se začeli kmalu razdražepo bliskati in besede so se izgubljale v zapleten in neoblikovan kaos, v katerem ni bilo mogoče skoro ničesar razločiti. Dubova se je zamislila in molče zrla v luč. Karsavina, ki tudi skoro ni poslušala, je odprla okno na vrt, prekrižala roki na prsih, se oprla z vratom na oboj in se sanjavo zagledala v temno noč. Najprej ni videla nič, potem so pa stopila iz črne teme drevesa, razsvetljena ograja vrtička, za njo pa medlo se zibajoča svetla lisa, ki se je vlekla po travi čez stezo. Nežna, prožna sapica ji je hladila rami in roko ter neznatno vihala posamezne lase na sencih. Karsavina je dvignila glavo in je pri počasi se svetlikajočem mraku nekoliko razločila, kako se neprestano premikajo temni oblaki. Zamislila se je o Juriju in o svoji ljubezni; misli, srečno žalostne in žalostno srečne, ao napolnile njeno mlado žensko glavo in jo vznemirjale in božale. Tako je bilo lepo tukaj sedeti, izpostaviti vse telo hladnemu mraku in z vsem srcem prisluhniti vznemirjenemu moškemu glasu, ki je na poseben način, kot da bi bil najglasnejši, zvenel med splošnim hrupom. V sobi je pa že kraljeval splošen hrušč in vedno glasneje in jasneje je bilo razločiti, da se je vsakdo smatral za najpametnejšega in je hotel poučiti druge. V tem je bilo nekaj težkega in neprijetnega, kar je jezilo celo naj-mirnejše. "J, če pa tako presojamo," se je napeljal Jurij s kljubovalno se blestečimi očmi, boječ se popustiti vpričo Karsavine, ki je poslušala samo njegov glas brez besed, "potem se moramo povrniti k prvemu viru vseh idej .. "Kaj pa naj potem po vašem beremo?" je sovražno in zasmehljivo izpregovoril Hožijenko. "Kaj ... Konfucija, evangelij, pridigarja ..." "Psalme in življenje svtetnikov!* je zasmehljivo dodal tehnik. "Hožijenko se je zasmehlji-vq zasmejal, ne da bi Se zavedal, da ni bral nikoli niti ene od teh knjig. "No, kaj pa še!" je razočarano zategnil Safrov. "Kot v cerkvi!" se je zahihital Piscov. Jurij je besen zardel. irf ' ' "Jazsc ne Šalim!'. . «?'Hočete 1>iti logični . . ." "Kaj ste pa prej govorili o Kristusu!" ga je zmagoslavno prekinil von Deutz. "Kaj sem govoril? . . . Ce se hoče kdo učiti življenja in si izdelati določeno svetovno nazi-ranje, ki obstoji v celoti v odnošajih posameznika napram drugemu človeku in samemu sebi, potem je najbolje, da se najprej ustavi pri ti-tanskem delu onih ljudi, ki so bili sami najboljši vzori človeškega rodu in so predvsem skušali v lastnem življenju najti in ugotoviti kar najbolj megoče, najbolj zapletene in najbolj cnosta^ie odnošaje do človeštva." "Se nc strintem z vami!" ga je prekinil Hožijenko. "' "Jaz se pa strinjam!" je vneto pbkinil študenta Novikov. In zopet se Jt> prjtelo nezmiselno, pisano kričanje, kjer ni bilo mogoče najti ne konca ne začetka mnenj. (Dalje prihodnjič.) ! AND mMm that one* fOrmed tha batom and sbcps d a peaceful little IteHan tevn ax* *own te thfa vietr at Sen Marte Infante after tho Allted oOensi ve crushed it te pursult oi tho retreating Nszis. Time Tank te£entrymeo of the U. 8. Hfth Armj are pietured waHcteg through a debijf-fllled atreet that •--Heesrrd tte d—dir struggle. Signal Corp« Radlophoto. S Lisjak f ♦ Ignasio Sllone 2 -Oče—Je rekla nato Sllvia, odločena izreči željo, ki ji jc bila že dolgo na srcu—vem, da delaš mnogo za osvoboditev Italije, ne da bi kaj o tem govoril. Tako rada bi ti pri tem pomagala . . . —Poberi na zemlji ležeče okorjtce—Ji je odgovoril oče—tn jih sežgt. Drugega dela zaenkrat nimai' , . . Ilči je ubogala. Daniele jo je opazoval, kako se je vrnila po stezi med trtami, se pri vsaki trti sklonila in znosila skrbno vse skorjlce na male kupčke. Novembra je bilo Silvlji dvajset let in oče jo je opazoval s post« «om in strahom kot svoj najdragocenejši In najzanesljivejši zaklad Nekaj dni kasneje, bilo je nedeljsko jutro, je prišel Agnstlno zopet mimo. Daniele in Pilome-n« ata se pravkar pogovarjala z neko /enako o kokošnjakih v Ca-denazzu in Robasaccu, ki jih je v pretekli noči obiskal lisjak —Blizu petdeset kokoši ao na«, ftli zadavljenih in tzkrvavljenih! —p pripovedovala ieritka. —Ce so bile kokoši zadavljene in njihova kri izpitu, ni bil lisjak, nego dihur—jc omenil Daniele. Mimo jc prišel neki šofer iz Cadena*za, tudi njega so povprašali za mnenje. —Bil Je lisjak—je menil šofer —morda jih je bilo celo več .. . v nekem kurniku so ostala samo še peresa iz repa , . . —Na naše kokoši moramo dobro paziti-je dejala Filomena Danielu —Prejšnje leto nam je bolezen izpraznila dvorišče; le-toa nam res še manjka lisjak! —Lisičjo past bo treba nasta viti—je nasvetoval Daniele. Ta hip je pristopil Agostino: —Je že dozorelo!—je„ rekel Daniehi in ga potegnil v stran. —Caterina je napravila, kar sem ji svetoval. Ovaduh je zgrabil. Sedaj pa moramo paziti! * —Kaj pa nameravaš? — je vprašal Daniele napeto. —Past mu je treba napraviti —je odvrnil Agostino. Daniele se je moral zasmejati, ko je slišal o pasti. Filomena je ujela samo to besedo in se je takoj vmešala v pogovor. —Ena sama past ne zadošča vselej—je opomnila, obrnjena k Agostinu.—iLisjak je zelo zvit in preišče vsa tla naokoli, preden zgrabi za vabo, tudi takoj ne vgrizne vanjo, nego jo skuša s taco privleči k sebi... Past je že treba nastaviti, dobro pa je, če se razen taga okrog kokošnjaka nasujejo še zastrupljena jedila. Agostino ni takoj razumel smisla tega primera. —Zastrupljena jedila—se je Daniele obrnil k ženi—tudi niso vselej uspešna k »i , Večkrat s« pripeti, da se izstradan lisjak niti ne spomni, da bi se nažrl raztresenih jedil. In četudi požre kos zastrupljenega mesa ali nekaj zastrupljenih kostanj«*, ni uspeh zmeraj gotov. Nihče nt ve, koliko strihnina Je potrebno, da se neznan lisjak ugonobi. Če je namreč lisjak močan, strihnina pa je premalo, tedaj dobi žival samo mimogrede želodčne krče, kar je pa prav nič ne ovira, da bi ne podavila kokoši. Ce pa je preveč strihnina, tedaj lisjak strup takoj izkozla, si dlajša želodec in s tem večjim tekom požre potem kokoši. —Potemtakem pa je lisjaka nemogoče ujeti! — je posegel vmes Agostino, ki je končno razumel, o čem je bil pogovor, preden je prispel. J—Nemogoče ni, a težko je!— Je odgovoril Daniele; nato pa jc pristavil—Naj bo. kakor hoče, nikoli se še ni ujel lisjak v past, nastavljeno iz gobezdanja . . . Potem je odšla gospa Filomena v hišo; poklicala jo je mlajša hčerka. Oba moža pa sta se spravila na vrt, da bi Um nadaljevala pogovor. —Caterina Je po dolgem obotavljanju ponudbo sprejela—je poročal Agostino.—Včeraj jo je italijanski ovaduh zopet poiskal in pustil pri njej neki naslov v Pallanzi, kamor naj bi pisala, če bi imela kaj poročati. —Ali ji ni imenoval ovaduh nekaterih ljudi, ki jih najizšpio-nira?—je vprašal Daniele. —Doslej, kakor se zdi, še ne— je odvrnil Agostino—toda dejal ji je, naj javi kar splošno imena vseh italijanskih sezonskih delavcev, ki dnevno prihajajo preko meje in prihajajo tu v stik s sumljivimi elementi ali pobeglimi revolucionarji. Povedal ji je tudi, da si lahko zasluži precejšnjo vsoto, če bi pomagala razkriti tiste osebe, ki uvažajo revolucionarne knjige in brošure iz Švice v Italijo ... —Ali ji ovaduh ni rekel—je šc enkrat vprašal Daniele—ali ie koga sumi? . .. —Kakor se zdi, ne!—je odgovoril Agostino in pristavil: —Ovaduh je Caterini obljubil, da bo dobila sredstva in da se bo lahko naselila v Ziirichu, če bi se zadeva kako zapletla in bi bila Kompromitirana. Vseh trideset let, odkar Je * Tesslnu, je kSjpak zmeraj sanjala, kako lepo bi bilo živeti v večjem mestu. —Ali Caterina kaj sluti, da imam zveze z italijanskimi revolucionarji?—je znova poizvedoval-Daniele. fet -Izključen*! — je zagotavljal Agostino.—Zmeraj/ "kadar z mano govori, kar sredi govora zavzdihne in zagotavlja, da se je zmeraj brigala samo za svoje stvari in se bo samo zanje tudi brigala, da se gospod Daniele, ki je vendar poštenjak in še Tessi-nec povrhu, ni nikoli ukvarjal s politiko in na to lahko tudi priseže .. . Silvia je iz okna svoje kamrice opazila očeta z Agostinom. —Ali smem doli? .,. —Seveda! . . Dekle je zapustilo hišo in prišlo na vrt. Ko se je obema približala, sta zamenjala pogovor in pričela govoriti o vremenu. Vsak večer je postavil Daniele pred kokošnjak past in je raztre-sel naokoli zastrupljena jedila; toda lisjaka ni bilo. Tudi Agosti-nov lisjak se kar ni maral podvizati, da bi prišel v past, ki mu jo je nastavil Bergamask. Vsaj Daniele ni nič več o tem slišal. —Kmetsko življenje je večni boj—je često ponavljal—boj z neurjem, z golaznijo, s ptiesmi roparicami, toda najbolj ogorčen boj je z lisjakom. FARM LABOR NEEDS 500,000 »or« part-Hm« worlc«rt w«*td+ 1943 JJJJJ¥J9WJ} n —-r&sa UteLio* ocC c&tfv, 1944 iimf.f.»»f! mu-Tns« rama f.oeo.ooo # Ma.wtec«,sor«. a»e 4 ooo ooo KUHARSKA KNJIGAt Recipes of Ali Nations RECEPTI V*EH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ .50 Knjiga je trdo vezana In ima 821 str sni <4— tudi v Id mu Je kaka led Ta knjigs Je nekaj paeebnega za one, ki se zanimajo ss kuhanje In se hočejo v njem čimbolj izveibst! in izpopolniti m Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHIN6 CO, SI« WM lllk SlrMt M*w T«rti II. *. T. Boj s trtnimi ušmi je bil končan in Daniele je pričel sedaj sadno drevje čistiti od zajedavk. Ko jih je iskal, je osvobodil drevje od suhih vej, odmrle skorje, od mahu. Kjer se je prikazala razpoka z rdečkastimi ivermi, se je Silvia takoj spravila nanjo. Dekle je drezalo vanjo z žico, da bi izbezala lesnega črva, ki je bil skrit prav zadaj. Ko so bila drevesna debla očiščena, je prišla mati Filomena z apnenim lugom in pobelila vsajco deblo do višine moža. —Od spodaj, od zemlje je drevje sedaj zavarovano—je dejal Daniele hčerki.—Kako ga naj pa zavarujemo od zgoraj, od neba? Med hišnimi durmi je opazil Agostina, ki se je med čakanjem šalil s Silvijo. • < — * 'Dalje prihodnjič.) i mali oglati Hotelske služkin je in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČIN wr ali "part tirne," kakor $87.50 na mesec. Oglasite se EDGEWATEH BEACH HOTE v uposlovalnem uradu 5357 Sheridan Road POTREBUJEMO AUTO-MEHANIKE zlaga telje in učence 75c do $1.00 na uro, čas in pol a nadurno delo. Delo 48 ur v tedn« Nujna industrija. Povojna bodo* nost, dobro delovno stanje. Oglasu se na: 1900 So. State Street DVE DEKLETI za splošno delo v uradu. Izkušene ni potrebna. WALTHER MEMORIAL HOSPITA 1116 Norih Kedzie Ave., Chica« "BUS rnsr STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite Se danes! Oglasite ae Edgeioater Beach v uposlovalnem uradu Hotel 5357 Sheridan Road DELO DOBI ČISTILEC V ZAHODI Kurjač v kurilnici Dobra plači 1126 G race St House of Goo Shepherd. RAD BI IZVEDEL kje se nahaja IVAN TOMŠIČ po d mače Bradlov doma iz Knežaka Notranjskem. Za njegov naslov rad izvedel njegov nečak, kateri j prišel v angleško vojno ujetniitvo Siciliji in se sedaj nahaja v isti ar madi. Prožen je, da piše na naslov Pte. Alojz Tomšič, Yugoslav Trans; Camp, B.N.A.F.—ali pa na naslov Andy Maleckar, 444 E. 157 streei Cleveland, Ohio. —(Adv AGfrlBAJTE ZA PROSVETO TISKARNA S.N.fu./. »M HF»lw ipi- jg "ii H v tiskarsko obrt spadajoča dela T*ka vabila za veselice in shode, vizitnice, rs x sfrsnttft knjige, # koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« unljako dalo prve vrsta .... Pišite po informacije na naslov: snpj p rl n t e ry 2*57-59 S. Lavrndale Avanse - • Chicago 23. IUlnoli TEL. ROCKWELL 4SS4 naročite si dnevni prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči ae list Prosveto la prišteje eden. dva. tri. štiri adi pet članov la ene društea k eni naročnini. List Prosveta stane sa vse enako, sa člana ali aetlaae $6 00 sa eno letno Saročnlno. Ker pe členi ie plačalo pri aeasnatn $1.26 sa tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. red. da Je Hat predrag ae člene SNPJ. Ust Prosveta Je vele lastnina la gotovo Je v vsaki drušlni nekdo. Id M red čital Ust vsak dan. PoJaanUot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lUtt, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Je< Za Zdruš. drševe In Kaaaedo SSjSS Za Chie 1 tednik te____4JS 1 tod tgo te okolte Inlk te_______ »|S__17 M ___LS 2 tednika In......... , 2J6 2 tod ____u$ s tednike eae a tea mik« _ $J$ 4 tednike te_______ 1.26 4 tod nike te___ ____2.76 $ tednikoi te aatš t tod ____1J6 Za Evropo Je________________ saso I»polnite apodnjl kupo«, prllošito poti Maaay Order v pismu la si naročlto Prosvefc TZ. k/je v i! PROSVETA. SNPJ. 2667 So. Lewndele Ave. 22. I1L Prlloteno potil j «aa naročnino aa lfct 'J L lmm mm, ČL drvite . _____ Naslov Ustavite tednik ta fa pr t pišite k aaoji narečni nI ed stedsčik *n ČL društvi ltL_______ ČL društvi 4. .................. ČL društvi K ' ČL rfru&tvi Meate ftelm ------ —O