Grško-turška vojska.
Pokazalo se je, da bitke pri Matiju, o kateri smo zadnjič poročali niti ni bilo. Grški prestolonaslednik in njegov generalni štab sta le vsled svoje nezmožnosti zmešala vso vojsko. Kar brez vsakega povoda je prestolonaslednik dal na večer znamenje, da naj se vojska umakne. Grki so menili, da se Turki v takem številu bližajo, da se ni zoperstaviti. Nastala je največja zmešnjava. Posamezni oddelki grških čet so celo na svoje ljudi streljali meneč, da so Turki. Umevno kako lahko stališče so imeli Turki, da so prodrli dalje. Grki so se umaknili do Farsala, da se tam koncentrujejo in postavijo v bran. Kako pa morejo vplivati zadnji porazi na grško vojsko, se ve. Pravega poguma nimajo več, tembolj drzoviti so pa Turki, ki čedalje bolj napredujejo. Turki pa pred vsem zato hite z vojevanjem, ker bi čim preje radi naredili konec vojski in to z ozirom na velike stroške, katere provzroča vojska. Tudi že Farsalu prete Turki in grška vojska se že umika. Poročila vedo že povedati, da je Farsal že izgubljen in da Grki hite proti gorovju Otrys, kjer je naravna obrambena črta. Dolgo ne more biti več, da pride do odločilne bitke.
V Epiru, kjer je grška vojska imela srečo, tam se je baje tudi morala umakniti turški sili.
Grško brodovje, v katero je Grška stavila toliko zaupanje, pa brez namena vesla sem pa tja po morji. Le par turških vasij je bombardovalo, kar pa more biti brez vpliva na celo vojsko. Turško brodovje neče iz pristana. Turčija se zadovolji pač z uspehi na suhem.
Na vsej črti torej je Grška jako na slabem. Tudi vstaja v Epiru, Makedoniji in Albaniji se ne vname, na katero je toli računala Grška. Ondotni Grki so pač previdni. Ko vidijo, da se Grški slaba godi, nečejo po nepotrebnem napravljati homatij, ki bi utegnile vsled premoči Turške biti za nje usodepolne.
Kako se jenja grško-turška vojna, o tem razpravlja se vse križem. Velevlasti bi rade posredovale, a niti Grška niti Turška jih ne pozove v to. Sploh je Turška postala vsled mnogih pridobitev precej prevzetna in stavila bi ob sklepanju miru najbrže take zahteve, katerim bi velevlasti ne mogle ustreči, posebno ker so principi-jelno proti temu, da bi se Turška pomnožila za kak kos sveta. Grška računa na slabo finančno stran Turške, meneč, da mora ta konečno opešati in za to ne odjenja od vojske.
182