..a V KG AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 291 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 13, 1937 LETO XL — VOL. XL, Narasčujoča brezposelnost je prisilila zvezno viado, da je dovolila nadaljnih 23 milijonov mesečno za javna dela Washington, 11. decembra. Harry L. Hopkins, administrator WPA uradov je izjavil včeraj, da bo zvezna vlada tekom prihodnjih par tednov najela nadaljnih 350,000 brezposelnih ljudi in jim preskrbela delo. To pomeni, da bo vlada imela nadaljnih $23,000,000 mesečnih stroškov za brezposelne. Ako bo v tem položaju mogoče balancirati proračun, kot je to zagotovil predsednik Roosevelt, še ni mogoče vedeti. Za letošnje fiskalno leto je bilo dovoljenih $1,275,000,000 za javna WPA dela. Dosedaj je vlada trošila približno $100,000,-000 na mesec za enaka dela. Koncem novembra je bilo od te svo-te $500,000,000 potrošenih in v začetku decembra je preostajalo v blagajni še $775,000,000. Ta denar mera zadostovati do 1. julija, 1938. V kongresu so se že oglasili posamezni člani, ki zahtevajo, da kongres dovoli nadaljne pol milijarde za javna dela v letošnjem fiskalnem letu. če bo Roosevelt temu ugodil, je še vprašanje. WPA administrator Hopkins, ki je včeraj odpotoval v Rochester, Minn., kjer se bo zdravil pri Mayo bratih, ki imajo tam sloveč senatorij, je izjavil pred odhodom, da se nahaja na WPA listi danes 1,575,000 delavcev. Začetkom novembra jih je bilo samo 1,519,000. Roosevelt ima pri tem jako mučen položaj. Obljubil je pomoč brezposelnim, a obenem znižati vladne stroške. Oboje naenkrat je nemogoče. Zanimive vesli iz življenja naših ljudi po ameriških slovenskih naselbinah V Misericordia bolnišnici v Milwaukee je preminul rojak Jos. Hrovat, star 55 let in doma iz šmarjete, občina Krško na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 32. leti. Pred petimi le-ti mu je umrla soproga, ki mu je zapustila 5-letno hčerko. Centralni Presbjro iz Belgra-da obvešča ameriška Slovence, da se na belgrajski radio oddajni postaji oddajo dvakrat na mesec programi, namenjeni Jugoslovanom v Južni kot v Severni Ameriki. Program se oddaja preko kratko-valne postaje 11,-&55 kc, odkoder se program prenese v New York. Ta program ®e oddaja vsakega 1. in 15. dne v mesecu od 1. do 2:15 zjutraj po evropskem času. Pj> našem času bi bilo to torej vsakega 14. dne v mesecu in vsakega zadnjega dneva nekako ob 7. uri zvečer. Rojakinja Jeanetts Fugina iz Gilberts, Minn., je tožila nekega Italijana za $1,500.00 odškodnine, ker jo je po sili poljubil. Te dni je porota določila, da je bil dotični poljub vreden $100. Sodišče v Virginiji, Minn., je obsodila Viktorja Mačka iz Eve-letha v plačilo $250.00 ali na šest mesecev zapora, ako ne plača, ko je priznal, da je napadel Franka Ambrožiča, ki je tudi iz Eveletha. Zlatko Balokovič, najslavnejši jugoslovanski virtuoz na gosli, je imel včeraj 12. decembra svoj koncert v Chicagu. žel je ogromen aplavz. V So. Chicagu je umrla Terezija Hvala, stara 54 let in doma iz Depole na Gorenjskem. V Ameriki je živela 31 let. Zapušča moža, tri sinove in štiri hčere. Brata Frank in John Stare iz Chicage sta dobila iz domovine vest, da sta jima v Goriči vasi pri Ribnici tekom enega meseca umrla oče in mati. Sin John Stare je v Chicagu lastnik velike slovenske pralnice Pilsen Laundry. V Waukeganu se je poročil Mr. Fred P. Bartel, sin glavnega predsednika J. S. K .J., Paula Bartela, z Miss Leono Traxler. V Presto, Pa., je umrl nagle smrti Joseph Aubel, ki zapušča ženo in dva sina, ki posečata univerzo v Pittsburghu. -o- Himen Preteklo soboto Se je v katoliški cerkvi sv. Alojzija poročila ^Tiss Mildred Pire, edina hčerka našega urednika in Mr. Clayton C. Gray, višji uradnik pri American Steel & Wire Co. Zvezni senator Robert J. Bulkley je ^ladi par povabil v Washington, kjer bosta njegova gosta in se °glasijo tudi v Beli hiši pri predsedniku. Mlademu paru iskreno 2elimo dolgo in zdravo življenje. WPA dela Glasom najnovejše odločitve v ^ashingtonu, da vlada zaposli PH WPA javnih delih 350,000 ^ezposelnih, se sedaj naznanja, ^ bo v Clevelandu dobilo 5,000 ^'ezposelnih delo pri javnih nabavah. V zelo ugodnem sluča-•lu jih znajo najeti celo 7,500. Božični bonus United Shoe Corporation v .^ncinnati, Ohio, naznanja, da Razdelila $85,000 božičnega °nusa za svoje delavce. Kompasa proizvaja 12,000 parov čev-na dan. Vodstvo se je izja-' °> da ima dovolj naročila vse Prihodnjega poletja. Zaslišanje za državljanstvo V petek 17. decembra bo zadnje zaslišanje za podelitev ameriškega državljanstva na zvezni sodniji v tem letu. Mnogo naših ljudi bo zopet dobilo državljanske papirje, to pot kot — božično darilo. Zadeva župana Elya Predno se bo glede župana Elya v Euclidu in njegove dozdevne zveze s privatno detektivsko agencijo ob času štrajka pri Addressograph Co. v Euclidu, obravnavalo, se bo dala prilika županu Elyu, da pove svojo plat zvona. Sirotni milijonar V.Cincinnatiju, Ohio, je včeraj umrl William Devou, star 83 let, večkrat milijonar. Denar je naredil pri prodaji zemljišč. Zadnja leta je živel popolnoma samotno v neki bajti, dasi je imel $5,000.00 mesečnih dohodkov. Koledarji Kdor še ni dobil koledarja od Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St., naj se takoj zglasi v njegovem uradu, da dobi koledar. Romunska pravi Franciji: z nami ali z Rusijo! Bukarest, 11 .decembra. Romunski kralj Karol je povedal francoskemu zunanjemu ministru Delbosu ob priliki njegovega obiska v Bukarestu, da mora Francija izbrati med lojalno romunsko podporo ali pa med sovjetsko Rusijo. Romunski kralj Karol je tekom zadnjega leta povzrQČil, da se je romunska zunanja politika obrnila od Francije in se naklonila k Nemčiji. Vzrok je, ker je Francija sklenila vojaško pogodbo z Rusijo, ki je pa zasovražena v Romuniji. Romunska je dosedaj podpirala Francijo v njeni zunanji politiki. Enak namigljaj bo dobil francoski zunanji minister v Bel-gradu, kamor pride te dni. Tudi Jugoslavija je bila dosedaj lojalna podpornica Francije, a se tudi ona nagiblje zadnje čase napram Nemčiji, dasi je soditi, da je pretežna večina jugoslovanskega naroda bolj naklonjena Franciji kot Nemčiji. -o- Pionirka umrla V cerkvi sv. Jožefa na St. Clair Ave. in 144. cesta, kjer je bila pri sv. maši, je včeraj zjutraj ob 11. uri preminula, zadeta za srčfio kapjo, Frances škuf-ca, stara 64 let, rojena Turk, po domače Stenčova. V Clevelandu je bivala 48 let. Doma je bila iz vasi Zverče, fara Hinje. Tu zapušča soproga. Mihaela, tri sinove, Mihaela, Josepha in Silvestra, in dve hčeri: Frances in Albina, tri brate, Johna v Floridi, Franka in Jožeta, štiri sestre: Mary Miklič v Denver ju, Rose Skebe, Josephine Erbežnik in Alice Hribar. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, di*. Woodmen Circle in Reda sv. Jožefa. Pogreb ranj-ke se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 961 E. 143rd St. pod vodstvom Frank Zakrajšek, v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče. Bodi ranj-ki pionirski slovenski ženi ohranjen časten spomin. Naše globoko sožalje preostalim sorodnikom. Anton Darovec umrl Po 13 let trajajoči bolezni je včeraj zjutraj božja poslanka rešila trpljenja'znanega slovenskega /pionirja Anltona Daroveca, 19114 Shawnee Ave. Bil je eden prvih slovenskih naseljencev v Nottinghamu. član dr. Slovenski Dom št. 6 SDZ je bil od ustanovitve. Pogreb se vrši v sredo zjutraj pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Podrobneje poročamo jutri. Krasen dobitek zastonj Krasen električni Cleaner, vreden $69.50 dobite lahko zastonj kot božično darilo, ako se zglasi-te pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6119 St. Clair Ave., kjer vam dajo potrebne kupone in poj as nila. Lepa prilika za krasno božično darilo. Prodane železnice Vodstvo The Chesapeake in Ohio železnice je dobilo dovolje-nje od zvezne vlade, da kupi premoženje in vrednost, ki ga dosedaj lastujeti Erie in Nickel Plate železnici. Ogromen dolg Pokojni železniški magnat Mantis Sweringen, ki je umrl pred letom v Clevelandu, je zapustil nič manj kot $68,123,760 dolga. Ljudje na relifu Tekom novembra meseca se je nadaljnih 1505 družin priglasilo za relif v Clevelandu. Japonci potopili ameriško bojno ladjo Washington, 12. decembra. Mornariški oddelek ameriške vlade je dobil sporočilo, da je bila potopljena ameriška topničar-ka Panay v Jangtse reki, potem ko je bila bombardirana od Japoncev. En mornar je bil ubit, tri osebe ranjene. Zločin se je pripetil kakih 25 milj od Nan-kinga. Zaeno z ameriško topni-čarko so bili potopljeni tudi tri-1 je parniki, last Standard Oil družbe. Japonska vlada je prevzela odgovornost za t,a najnovejši napad in je že vpeljala najstrožjo preiskavo. Vlada v Wash-ingtonu pa se pripravlja, da pošlje Japonski najbolj strog protest, kar jih je bilo šp kdaj poslanih iz Washingtona, Predsednika Rcosevelta so obvestili o dogodku ravno ko je sel k počitku. ;-o-—_— Novi državljani Pretekli pondeljek so sledeči naši ljudje iz Primorja dobili ameriško državljansko pravico: Katie Lenasi, Helen Cergol, Peter Dalič, Louise Reja, Katarina Bisaj, Angela Kraševec, Marija Bratovič, Jim Rožič, Pr. Bartel, Jennie Boštijančič, skupaj 10. Zadnjič izkazanih 568, danes 10, skupaj tekom tega leta 578 novih naših ameriških državljanov. Vsem skupaj iskrene čestitke! --O--- Narod, ne kongres, »me napovedati vojno Washington, 11. decembra. Dosedaj še je podpisalo že 208 članov poslanske zbornice kongresa, ki so obljubili, da bodo glasovali v prid nameravane postave, da se kongresu vzame pravica napovedati vojno. . Tako pravico bi imeli le državljani, ki bi potom splošnega glasovanja izjavili, če kalijo vojno ali ne. Da prjde predlog na glasovanje, je potrebno, da se za predlog podpiše 218 članov poslanske zbornice. --—o--- Naše javne knjižnice Gotovi krogi v Clevelandu in izven Clevelanda, zlasti pa zveza županov, so na delu, da se zniža dohodke našim javnim knjižnicam. Če kateri ljudski zavod vrši svoje dolžnosti, in delavnosti tako točno, uspešno in s primeroma nizkimi stroški, so to \iše javne knjižnice, kj se nikdar ne vtikajo v politiko, osebnosti ali javne boje ali osebnosti, pač pa značajno posvečajo vso skrb ljudski vzgoji. Potrebno bo, kadar bomo dognali, da nameravajo v resnici škodovati javnim knjižnicam, da bomo pošteno in ostro protestirali, prepovedano piketiranje Common Pleas sodnik Day je v soboto prepovedal tudi uniji strežnikov in kuharjev nadalje piketirati dva restavranta, znana pod imenom "Russett" na Euclid Ave. Sodnik je izjavil, da se v tem slučaju ne gre za izboljšanje plač ali delovnih ur, pač pa obstoji prepir med unijo in lastnikom restavrantov le v tem, ker je lastnik najel nekaj ne-unijskih uslužbencev. To pa ni vzrok za piketiranje, je dejal sodnik. >v . . v bolnišnici s Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Bitenc, 922 Alhambra Rd. Nahaja se v sobi št. 303. V bolnišnici Z Zakrajškovo 'ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnišnico John LenaršiČ, 1144 Norwood Rd. Obiski niso dovoljeni. Japonci naznanjajo novo vlado za Kitajsko šangaj, 12. decembra. Ko je japonska armada osvojila Nanking je japonsko armadno poveljstvo naznanilo, da bo v starodavnem glavnem mestu ustanovilo novo vlado. Japonska pehota je včeraj prikorakala v to močno utrjeno mesto, zavarovana s tanki. Kitajci so se borili do zadnjega napora, umikanje se je vršilo od hiše do hiše, dokler niso silni japonski topovi odločili bitko. Medtem se pa poroča, da so kitajski bankirji v šanga-ju v tajnih zvezah s kitajskim predsednikom vlade, generalom Kajšekom, kateremu so nasveto-vali, da odstopi in prepusti vlado onim, ki so Japoncem naklonjeni. Kajšek je že zdavnej pobegnil iz mesta. Medtem pa se pričakuje, da bo Japonska izdala manifest glede nadaljnih načrtov za bodočnost Kitajske. Predsednik Roosevelt je včeraj odredil, da se vrne domov šesta brigada ameriških marinov, ki je bila v prošlem poletju poslana v šangaj. --o-- Novi uradniki Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je izvolilo sledeče uradnike za 1938: duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednik Teddy Rossman, podpredsednik Frank Štefančič, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., bla-.gajjuk Stanley Troha ,zapisni-karica Mildred Škufca. Nadzorni odbor: Loretta Vodnik, Mary Golob in Terezija škur. Zdravnika dr. škur in dr. Perme. Zastopniki za skupna društva fare sv. Kristine Frank štefančič, Veronika Troha, Rose Klešnik in Teddy Rossman. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Domu na Recher Ave. Busi namesto kar Družba cestne železnice v I Clevelandu se peča z idejo, da: odstrani vse ulične kare, ki vo-j sijo po Central, Scovill in Cedar j cestah in nadomesti kare z busi..; Progo na omenjenih cestah je Ameriške industrije bičajo delavske razmere v Ameriki. Industrija pravi, da bo ona vrnila boljše razmere New York, 11. decembra. The National Manufacturers Association, zveza ameriških indu-strijcev in tovarnarjev, je zaključila svojo letno konvencijo z ostrim pozivom delavstvu in vladi, da uredijo svoje razmere, predno začne industrija razvijati svoj program za izboljšanje javnih razmer. Na konvenciji je bilo navzočih nad 3,000 industrijalcev iz vseh Zedinjenih držav. Zadnji dan konvencije so nazvali "delavski dan," ker se je splošno govorilo o prevladujočih delavskih razmerah v Ameriki. Konvencija je sprejela sledeče resolucije in zahteve: popolna revizija Wagner j eve narodne delavske postave. Odločno nasprotovanje nameravani zvezni postavi glede določanja delovnih ur in plač od strani vlade. Nadalje, nobena delavska stranka, niti nobena korporacija ne sme v bodoče prispevati v blagajno katerekoli politične stranke. Zadnji dan je bilo navzočih več vladnih uradnikov, ki so ostro kritizirali sprejete resolucije. Ernest Weir, načelnik National Steel Corporation, je na konvenciji izjavil, da so delavski prepiri v letu 1937 veljali Ameriko mnogo več kot $5,000,-000,000. To je bilo najbolj "strašno leto" v zgodovini delavstva Amerike. Vlada je pri vsem tem ostala mirna in celo "dovoljevala" delavske spore. Industrijalci so seveda tudi obsodili vse postave glede zaprte delavnice, češ, da je to proti-ameriško, izjavili so se proti "check-off" sistemu in proti prisilnemu posredovanju v delavskih zadevah. Glede delovnih ur in plač so se izjavili, da je najboljše, da se take postave naredijo v vsaki državi posebej, ker so razmere in okoliščine v posameznih državah silno različne, če se bo vse to izvršilo, je tudi industrija pripravljena odpreti vse delavnico in doprinesti največji delež k boljšim razmeram. treba popraviti, kar bi veljalo $161,000. Za ta denar kompani-, ja lahko kupi 40 busov in vrši! bolj redno postrežbo na omenje-j nih progah. Načrt, predno se izvede, mora odobriti mestna zbornica. 11. obletnica V torek 14. decembra bo ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojnim Johnom Zlatorepec v spomin enajste obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Mlad ropar Policija v Clevelandu je po dvamesečnem iskanju prijela 24 let starega James Neville, ki je takoj po aretaciji priznal, da je od 28. septembra izvršil v Clevelandu nič manj kot 29 roparskih vlomov. Zadušnica V torek 14. decembra se bo ob priliki 4. obletnice Josipa Kuž-nika v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj brala sv. maša. Prijatelji ranjkega so prijazno vabljeni. Božično darilo Mr. in Mrs. John Zobec sta dobila zalo hčerko za božične praznike. Matij in dete sta v Glenville bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Stare. Iskrene čestitke!- Važna seja Danes večer 13. dec. se vrši letna seja podružnice št. 25 SžZ. Pridite vse! Državljanska šola Zaključek državljanske šole v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. bo v petek 17. decembra, in ne v četrtek 23. decembra, kot prvotno naznanjeno. Pouk se bo torej vršil ta teden še dvakrat, v četrtek 16. decembra in v petek 17. decembra, ko bo zaključek sedanjega termina. Oni, ki zahajajo v šolo, bodo to že vedeli. Nov pouk o ameriškem državljanstvu se začne v četrtek 13. januarja, 1938. Okradena blagajna Že šestič tekom zadnjih dveh let so dognali tatvino v blagajni mestnega vodovodnega zavodi'. Nepošteni uradniki so odnesli nekaj nad $20,000. Kakšen sistem imajo v'mestu, da je tako lahko krasti iz blagajne ne vemo, na vsak način pa bi Burto-nova vlada lahko izboljšala sistem da bi bile enake tatvine nemogoče. Pretekli petek so zopet odkrili, da je nekdo vzel $1,600 iz vodovodne blagajne. Ni čuda, da nam vlada grozi, da se bodo zvišale cene vodi. Kriv nasilja Raymond Myers, zastopnik unije čistilcev oblek v Clevelandu, je bil od porote spoznan krivim javnega nasilstva. Myers je grozil vozniku nekega podjetja za čiščenje oblek, da če ne postane unijski član, da mu boc(o "vse razbili." čistilec je tožil in tožbo dobil. Sodnik Merrick bo ' a teden obsodil Myersa. Prodajalci zemljišč Večina prodajalcev zemljišč v Clevelandu se je te dni organizirala v unijo, ki se je priključila C. I. O. organizaciji. Unija protestira, ker nameravajo trgovci z zemljišči odtegniti pet odstotkov od sedanje provizije, ki jo dobivajo prodajalci zemljišč od s vote za prodana posestva. Preklicane licence Državna komisija za kontrolo opojne pijače je odvzela sedmim gostilničarjem v Clevelandu njih permite. Eni so bili spoznani krivim, da so prodajali ob prepovedanih urah, zopet drugi so prodajali munšajn namesto pravega žganja, tretji so pa imeli v svojih pi-ostorih nemoralne ženske. Komunisti na zborovanju Včeraj se je v Clevelandu zaključila konvencija komunistične stranke iz države Ohio. Komu-listi so zborovali v S. N. Domu la St. Clair Ave. Tekom vsega zborovanja so komunisti najbolj napadali governerja države Ohio, Martina, Daveya, katerega so označili, da je štrajkolomilec št. 1, in da bodo v prihodnjem letu poskusili vse, da ga porazijo pri volitvah. Komunisti štejejo v Clevelandu nekako 6,000 pristašev in po vsej državi Ohio do 20 000 pristašev. Vseh volivcev v državi Ohio je 2,800,000. Govorilo se je na konvenciji tudi o "fašistovski nevarnosti," ki preti Zedinjenim državam in o enakih strašilih, katerih se komunisti radi poslužujejo. Roosevelt je bil večkrat pohvaljen. Zaključno zborpvanje so imeli v mestnem avditoriju, včeraj zvečer so pa komunisti sedeli pri slavnostnem banketu. Gradbeni delavci Albert Dalton, zastopnik cle-velandskih gradbenih unijskih delavcev, je odpotoval v Washington, da deluje med oh i j ski m i kongresmani, da slednji ne glasujejo za znižanje plač stavbenih delavcev. Roosevelt želi, da bi se plače znižale, ker je mnenja, da bi se potem, več gradilo in zidalo in bi imelo več delavcev zaslužek. Podružnica št. 14 SžZ Podružnica št. 14 SŽZ je izvolila sledeči odbor za leto 1938: predsednica Albina Vesel, podpredsednica Ana Slopko, tajnica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., blagajničarka Ana štupi-ca, zapisnikarica Rose Ulle. Nadzornice : Julija Boldin, Millie Gornik, Josephine Kapler. Zastavonoša A. Sterlekar, duhovni vodja Rev. A. Bombach. Betley zaprisežen V soboto je bil zaprisežen Paul Betley, demokrat, kot novi councilman iz 7. varde. Ob istem času kot Betley so bili zapriseženi tudi councilman! John Novak, Edward Pucel in George Travnikar. Glede councilmana Betleya bodo dvignili republikanci še mnogo prahu. "AMERIŠKA DOMOVINA" A MEXICAN HOME «117 81 Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEVrSPAfK* Cleveland. Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 15.80. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.60 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.60; ooi leta. »3.00 Za Evropo, celo leto. $8.00. Posamezna številka, 3 centa. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. »S.50 per year; Cleveland, by mall, «7.00 per year. U.S. and Can«,da, 13.00 for 6 months; Cleveland, by mall, tt.60 tor 0 month« Cleveland and Euclid, by carriers. M.B0 per year. «3.00 for « month«. Suropean subscription, »8.00 per year. Single copit-s, 3 oerits JAMES DEBEVEC and IXXJIS J. P1RC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, lflOfi. *t »h«. Post, Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1»7S -8S No. 291, Mon., Dec. 13, 1937 BESEDA IZ NARODA Bistvo napredka med ljudmi Mesečnik "The Liberal," katerega tako uspešno ure-j juje že dolgo vrsto let eden najbolj izrazitih ameriških ured-| nikov C. Pliny Windle, ki je sicer protestant, toda jako naklonjen katoličanom, katerih zadeve in dejanja uspešno brani pred ameriško javnostjo, ki je v večini protestantovska, je v zadnji svoji reviji priobčil krasen1 članek glede napredka in nazadovanja človeškega rodu od početka sveta do danes, kako se vrši neprestana borba na svetu, ki kontrolira ves potek našega življenja. Urednik C. Pliny Windle je bil prvi borec v Ameriki proti prohibiciji, katero so protestantovske sekte tako strašno usiljevale ljudem, bil je zoper vsako vmešavanje vere v politiko, dosledno je vodil boj proti fanatizmu vsake vrste in v skoro vsaki številki svojega mesečnika povdarjal, kako zna katoliška cerkev korakati z duhom napredka, dočim se o pro testa ntovski h sektah tega ne more trditi. In vendar je Mr. Windle — protestant. Če bi imeli ameriški protestanti toliko tolerance, progresivnih misli in idej in razuma za priprostega človeka kot ga imajo katoličani, bi bili vsi še mnogo na boljšem kot smo, pravi Pliny Windle. Obenem pa podaja vzroke, zakaj ni tolerance, zakaj ni večjega napredka. Dočim dolži protestantovske sekte, da so nekako reakcijonarne, pripisuje katoliškim voditeljem dejstvo, da-so progresivni. Članek se v prevodu glasi: "Kolo (cycle) je izrazito dejstvo človeške narave in zgodovine sveta. Naj vzamemo navadnega mehanika, krog planetov in zvezd, pohod sezonskih časov ali pa napredek človeškega rodu, to kolo je neprestano navzoče na vseh planetih, med katerem prištevamo seveda tudi našo zemljo. "Narodi nikdar ne napredujejo direktno, v ravni črti naprej. Celo v dobah, ko naredi človeštvo največji napredek, se sučemo na levo in desno, oziroma korakamo naprej v pol-krogu. Radikalne in konservativne sile v naravi so za to odgovorne. Te sile delujejo ena proti drugi in odgovarja^ jo dvojnemu sistemu, ki prevladuje med soncem in med planeti. "Zemlja bi se pomaknila proti soncu, da nima1 sonce centrifugalne (odbijalne) sile, ki odbija zemljo od solnca, dočim na drugi strani privlačujejo zemljo k soncu centripe-talne sile, ki jo proizvajajo sončne sile. Vse to je Stvarnik sveta modro odredil v svojem neskončnim razumu. "Ako ne bi imelo sonce odbijalne sile, bi zemlja padla v sonce, dočim privlačne sile povzročujejo, da zemlja ne pade v vsemirje, kjer bi bila kmalu razrušena s tem, da bi tresknila z drugim planetom na vsemirju in se popolnoma razbila. "Odbijalna kot privlačevalna sila sta si v direktnem nasprotstvu ena napram drugi, toda obe sta potrebni za varnost naše zemlje, obe sili sta bistveno enako potrebni za obstanek zemlje. "Na isti način smo imeli med narodi in med posamezniki na tem svetu dva elementa in dve sili — radikalne elemente in konservativne elemente. Da nimamo med nami konservativnega elementa, tedaj bi radikalci že zdavnej porušili našo kulturo s svojimi idejami, ker bi šli enostavno do da smo Johano vso odeli v cve je in vence. To vse res iz goleg*1 spoštovanja. Gledal sem pastirje, ki so P^ sli ter vriskali za živino. Ka so srečni, da še nič ne pozna-l ^ sveta in njegovih hudobij ^ jih nismo poznali mi. Posluj ^ sem žgolenje ptičev, ki so sK kali po grmovju, v Brnci je kala kukavica ter me spominJ la sončnih dni moje mlados ^ Hotel sem v cerkev, toda je zaklenjena in cerkovnika m ^ lo doma. Poset v cerkev zvonik sem odložil za V°zn ^ Nato sem oddrsal doli po grl vij Svoj izprehod sem napracel-tudi v šivcov grič. Ta je SJ manjši kot je grič Žalostne ^ re, a za prevaljske pastirje j imeniten kraj. To pa zato, ^ Iteče ob vznožju griča Pot°K'-c, izvira v Goričici, pri Mohau^ vem mlinu, kamor sem cesto< zil v mlin. Potem teče potok 1 ko prevaljskih senožeti i» njih na Barje. "Na Brodu ^ priteče do šivcovega gnea teče potem ob griču vse do i sestnika šivca, kjer se o potem proti Ljubljana, v k» ^ se steka. Tam na tem gne1 še bolj pa ob potoku smo ^ imeli pastirji pravi direndaj- u Birtovi čelesnici smo takozvano "ujšknco," ki je pa kaj enostavna. Od nekod s privlekli precej debelo veJ^ kljuko, ter jo zakavcili na stovo vejo, lci je kakor ^ rasla precej poševno iz (Dalje prihodnjič J podpip^:^^^ trgovce Naročite »e na "Ameriško Domovino" KRIŽEM PO JUTROVEM p« ftarolkan UTlralka K. Hut Effendi, že od sinoči je ne-i prestano jokala, kar poslušati je nismo mogli več in zato ^o tudi otroci odšli. Čudež si storil!" "Nikak čudež ni bil, če čisto preprosto sredstvo. In pomagalo bo, če bo hčerka za danes ostala v sobi. Le na mrzli zrak naj ne hodi. Šel bom po tvoje otroke k vodi." Zavzel se je. "Ti, effendi, ti—?" "Seveda. Saj ti ne smeš odi- ] ti." Aladžija sta ga grdo gledala. Sklonil se je, kot bi mislil nekaj pobrati, stopil bliže k meni in mi šepnil: "Pazi! Aladžija sta!" Koj je zavpil Škipetar nad njim : "Kaj'je bilo? Kaj si rekel?" "Jaz—? Ničesar!" je rekel mož nedolžno. "Cul sem, da si nekaj rekel!" "Zmotil si se!" "Pes—! Ne laži! Pobijem te na tla!" Dvignil je pest. Pograbil sem ga za roko!" "Prijatelj, kaj počenjaš? Ali ne veš, kaj govori prerok? Da se ne smemo vdajati jezi —!" "Mar te razumem! Obnašaš se ko divjak, pa praviš, da si prijatelj onih tujcev, ki vendar črvičku v prahu nič hudega ne želijo!" Povesil je roko, srdito pogledal po handžiji in odgovoril : "Prav si dejal, šerif! Pa resnico ljubim in sovražim laž, zato me je dedec tako ujezil. Pojdimo spet ven pred hišo!" Aladžija sta me smatrala za svojega ujetnika, o tem nisem prav nič dvomil. Nazaj v Stru-mico me nista smela pustiti, naprej po cesti pa tudi ne. Bala sta se, da ju izdam, če-' tudi bi ju ne poznal in ne na- i meraval izdajstva. Nista me, smela izpustiti iz oči. Vkljub temu sem se obna j šal, kot bi bilo samo po sebi umljivo, da smem storiti, kar, hočem. Odšepal sem k vodi. i Tam so sedeli otroci in se igrali. Dal sem jim deset pias-trov, jim povedal, da je sestrici že bolje, in naročil, naj i se vrnejo domov. Kriče in vri- j skajoč So zlezli na breg in hi-' teli domov. Prisedel sem spet k Aladži-jema. Pričakovaje sta me gledala. Najbrž sta se domenila, da bo treba oditi. V gostilni ob cesti nista bila več varna. Utegnil bi kdo priti, ki ju je poznal, pa bi me posvaril. Saj se je celo handžija drznil ziniti svarečo besedo—. Tudi poldne je že minilo, vsak hip je utegnil priti, po cesti Prank s svojimi tovariši. Res je začel tisti, ki je ime! glavno besedo: "Dejal sem ti že, da hočeva Pomagati tistim tujcem. Povej, si njihov prijatelj ali sovražnik?" Čemu bi jih naj sovražil? Saj mi niso nič storili," STANOVANJA V NAJEM Sledeča stanovanja se oddajo v najem. Vsako stanovanje JQia vse ugodnosti in vsako je novo dekorirano in v najboljšem stanju. 1397 Addison Road, 6 soh, spodaj 887 Ansel Road, 4 sobe, spodaj 548 E. 123 St., 8 sob 3839 St. Clair Ave., za 2 družini; vsaka 4 sobe Vprašajte pri The North American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 6063 "To me veseli. Pomagal nama boš, da jih rešiva. Pa tudi ti boš bolj varen, če ostaneš pri naju." "Rad vama bom pomagal, če morem. Ne razumem pa, kaka nevarnost bi naj meni pretila. Mene se pač ni vredno lotiti. Povejta, kaj naj storim!" "No, saj veš, da mislita roparja tujce napasti?" "Da, čul sem tako." "Napad je mogoč le na enem mestu. mesto dobro poz- nava. Moj brat tule meni, da bi bilo dobro, če bi se tam blizu kje skrili in tujcem prihiteli na pomoč, ko bi jih Ski-petarja napadla. Tudi sam sodim, da je tako najbolje. Poj-l deš z nama?" "Hm—! Pravzaprav zaveda mene nič ne briga!" "O pač! Škipetarja bi tudi tebe napadla! Sicer pa bi ra-cUi pokazala takle pristen in pravi škipetarski udar. Boš vsaj imel kaj pripovedati v Skoplju!" "Res sem radoveden. Z vama poj dem!" "Pa pojdimo!" , "Si plačal raki jo?" "Ni treba. Handžija nama jo je dal zastonj." Moral jo je dati zastonj, je mislil reči—. Stopil sem k oknu in položil nekaj niastrov na podoknico. Smejala sta se mi. Eden y, šel po konje, drugi je ostal pri meni. Ujetnik sem bil—. Ko smo bili na cesti, sem se ozrl. Na vratih je stal handžija in gledal za nami. Svareče je dvignil roko. Nisem mislil, da ga bom še kedaj spet videl. V. V zasedi Cesta se je vila nekaj časa po polju in med travniki, kre nil a v močvirnat svet med vrbovje in nazadnje v zaraščen gozd. Tiho smo jezdili. Škipetarja sta srepo zrla v gozd, sam pa sem bil "zatopljen v premišljevanje korana." Vsekakor sta čedna bratca sodila, da sem zelo neumen. Natvezla sta mi, da hočeta rešiti Franka in njegove tovariše, pa načela stvar tako nespretno, da je moral vsak nekoliko razsoden človek zasumiti prevaro. Pravila sta, da sta roparja skrita v gozdu in da se bomo tudi mi skrili ter v trenutku napada priskočili tujcem na pomoč. Kaka neumnost! Škipetarja sta omenila, da sta bila vojaka. Kot nekdanja vojaka bi morala pač vedeti, da je treba v takem slučaju sovražnika najprej zalezovati in poiz-vedeti za njegov položaj, potem šele ukreniti, kar je treba za brambo. V gozdu je krenila cesta v ostrem ovinku po klancu navzdol. Na levi je svet padal v globoko dolino, na desni se je dvigala strmina. Velike skale so ležale na robu ceste in po gozdu. Kraj je bil kakor ustvarjen za zasedo. In res sta se ustavila Škipetarja. "Tule je tisto mesto!" je dejal eden. "Tukaj se moramo skriti. Poiščimo si primeren prostor gori v strmini!" Tiho je govoril. Mislil bi naj, da sta roparja res skrita kje v bližini —. (Dalje prihodnjič) --o- IS j 7 DtC 1937 S" [Mu |Tu. n. Fri S« 1 ! i l, 2 3 4 IS 11 L7 8 9 10 11 12 113 14 15 16 17i.l8 19 !20 21 22 23 24125 mil 28 29 30 nn KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV DECEMBER 11.—Kulturni večer, slikovna predstava, petje in govori v Slovenskem domu v Girard, O. 25.—Mladinski pevski zbor "Škrjančki" priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Slovenska mladinska šola, varijetni program (božični-ca) v avditoriju S. N. Doma. 26.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v dvorani sv. Pavla, E. 40th St. 28.—Marijina družba, ples v novi šoli sv. Vida. 31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida. 31.—Silvestrov večer priredita direktorij in Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 31.—Pevski zbor Soča priredi na Silvestrov večer zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 31.—Silvestrov večer ples priredi Prosvetni klub SND v obeh dvoranah S. N. Doma. 31.—Klub Zapadnih društev priredi veselico v Klima dvorani, 3241 W. 50th St. 193S JANUAR 2.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 1.—Vežbalni krožek Frances Rupert Cadets od št. 14 SŽZ obhaja prvo obletnico s plesom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 8.—Društvo, T Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Lovski ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave. 9.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava ip ples v avditoriju S. N. Doma. 15.—Interlodge liga, ples v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 16.—Podružnica št. 25 SŽZ, igra in ples v Knausovi dvorani. 16.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 22.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Prosvetni klub SND, obletnica S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma. 29.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. 3C.—Workmen's Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma. FEBRUAR 5.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, proslava 25-letnice v obeh dvoranah S. N. Doma. 5..—Skupna društva fare sv. Vida, plesna veselica v Knausovi dvorani. 6. — Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6.—Društvo Danica št. 11 SDZ, proslava 25-letnice s plesom v avditoriju S. N. Doma. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češki Sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave. 12.—Wrong Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 13.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ priredi proslavo 25-letnice s.petjem, govori, nastopi in plesom v S. N. Domu. 19.—Klub slovenskih vdov priredi domačo plesno veselico v Knausovi dvorani. 19.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ (Bowlerets) priredi ples v Twilight dvorani. 20.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avdii toriju S. N. Doma. 26.—St. Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani. 27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. MARC 20.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. APRIL 10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska i£r.a. v avditoriju S. N. Doma. 17.—Prosvetni klub SND, spomladanska prireditev za Slovensko mladinsko šolo v avditorij u S. N. Doma. 23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. 30._Slovenska Ženska Zveza', plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. MAJ 1._Društvo Pioneers HBZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 7.—častna straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. g_KSKJ Ohio Boosters ke- gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu. 8 ._Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncerten materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti. 14.-15.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. % Straža Ku Klux Khn orycnn^cm pre^U ^nl-niee novih članov, predno jih puste na sc.io. Umiranje v pragozdu Iz naravoslovja vemo, da ptiči ugonabljajo žuželke in jih jedo, mačke love ptiče, in da močnejše živali uničujejo manjše. Z eno besedo, v naravi vlada moč močnejšega. Pri vsem tem se človek večkrat vpraša, kako neki kon-čavajo divje zvezi v divjini. Na to vprašanje nam ne more dati odgovora trditev, da leva in tigra s svojo puško zasleduje človek, ki je skoraj iztrebil precej živalskih vrst, tako da jih je morala državna oblast nekaj kar uradno zaščititi. Vendar tudi ti državni ukrepi ne morejo ohraniti izumirajočih živali, ker te postajajo pač največkrat plen drugih večjih zverin. Je pač tako, da je naravna smrt v divjini v resnici nenaravna. Močnejša žival premaga šibkejšo v boju za obstanek, dokler tudi močnejša nekega dne ne pogine kot plen drugih, ko je zaradi starosti že sama onemogla. Težko pa je reči, katera žival v divjini ja največja morilka drugih. Najprej seveda človek mi-šli na leva. Toda nano je, da lev mori le, če je lačen ali pa, če v veliki nevarnosti ne najde drugačnega izhoda. Lovci, ki love veliko divjačino v afriških gozdovih, trde, da lev na leto ne požre več kakor kakih 60 antilop. Enako število antilop pa prisojajo 'leopardu, ki pa je znatno manjši kakor lev. Zato je kar čudno, da leopard ugonobi toliko antilop, kakor mnogo močnejši in večji lev. Tudi skušnja uči, da ujet leopard požre komaj tretjino tega, kar požre lev. Iz tega jasno sledi, da leopard ne mori le zato, da bi si utešil lakoto, marveč tudi zato, ker ljubi prelivanje krvi. Najbolj požrešna žival v divjini pa je brez dvoma krokodil. Ta mori s tako naslado in krvoločnostjo, kakršna nima para. To je največji morilec v divjini. Zverine, ki žro meso, se druga druge navadno ne napadajo. To je veliko presenečenje divjine. Razložiti pa se ta stvar da tako, da se zverine med seboj le redko kdaj srečajo. Divje zveri imajo tako dober voh, da že od daleč ločijo žival od živali, če slučajno zavohajo kako zver, ki tudi žro meso svojih žrtev, se ji ognejo, ker se z njo ne marajo srečati. Morda se druga druge boje. Pač pa sta dve zveri, kateri žreta meso svojih žrtev, ki pa se neusmiljeno med seboj pobijata. To sta krokodil in lev. Lev nikdar ne pomišlja, da ne bi napadel krokodila, če ga kje zaloti. Toda tisti boj je strašno krut in krvav. V tem boju navadno lev podleže. Saj je kroko-d;l mnogo močnejši kakor pa lev. Krokodil čaka v tem boju le primernega trenutka, da leva oplazi s svojim strašnim repom. Zato je levova navada, preden se vrže na krokodila, da silovito zarjove, s čemer pokliče na pomoč svoje sovrstnike. Trije ali štirje levi navadno gladko opravijo s krokodilom. Kajpada tudi oni ne ostanejo brez prask in ran. Večkrat se dogodi, da je tudi kak lev v tem boju smrtno ranjen. živali pa, katere jedo.samo rastlinsko hrano, so navadno brez moči zoper svoje sovražnike. Njihovo edino orožje je naglica, s katero se skušajo rešiti. Kadar pa beže, so tako brez glave, da drve včasih naravnost v žrelo drugega sovražnika. Lovci po afriških pustinjah so že večkrat doživeli, da so antilope ali pa druge rastlinojede živali na begu pred zverinami pribežale kar v lovsko taborišče. Njihov strah pred zverinami je bil mnogi; večji kakor pa strah pred človekom. ' Kako pa potem umirajo veli- ke zveri same? Ker se le redkokdaj dogaja, da jih napadejo druge zveri, je konec take zveri navadno ta, da ga doleti kaka nesreča ali pa pade v boju s človekom. Najhujša pa je usoda tistih velikih zveri, katere se postarajo in začno izgubljati zobe. Taka žival se trudno plazi po gošči in se mora zadovoljiti s kako miško ali pa s kakih ježevcem. To je zadnja hrana nekdaj ponosnih puščavskih junakov. Pri tem pa se bodice ježevca zarije-jc levu v nos in gobec, kjer povzročajo gnojenje in nazadnje za-strupljenje krvi. To seveda strašno boli. Tako zadelana zver se nazadnje vsa onemogla vleže v kak kot, da bi tam poginila. V tem pa se že približajo tiste strahopetne živali, katere tudi žive od mesa, ki pa se izogibljejo vsakega bcja hijene in šakali. Ko vidijo pred seboj ležati onemoglega kralja puščave, navale nanj in ga v hipu uduše. Divjina je kruta. Vendar je ta krutost divjine omiljena vsaj s tem, da je smrt napadene živali nagla in hitra, žival, ki jo napade lev ali kaka kača, ima komaj še čas da od strahu zaupije. To je obenem njen smrtni krik — in že je konec. Shop. DNEVNE VESTI Demokrati na radio Odsek za javne zadeve v demokratski stranki, katerega je imenoval načelnik Gongwer, se namerava poslužiti radia, da prepriča državljane v Clevelandu glede resnih problemov, s katerimi se bori stranka za napredek demokracije. Kot govorniki bodo nastopali demokrati starega kopita, a obenem pridejo k besedi tudi oni demokrati, ki so najbolj nezadovoljni s sedanjim re-imom v stranki. Vsak bo lahko svobodno povedal svoje mnenje. Javnost bo iz teh govorov lahko delala svoje sklepe in odobravala ali nasprotovala posameznim programom. To bo pomirjevalno vplivalo na razburjenje v stranki, ki je nastalo radi nerodnega, nazadnjaškega dosedanjega vodstva stranke. Obenem je. vodstvo stranke tudi odpovedalo banket, ki bi se imel vršiti 9. jan., ker se isti dan vrši banket demokratskih voditeljev v državi Ohio v Columbusu. Alf Landon na obisku pri Rooseveltu v Beli hiši Washington, 12. decembra. Bivši governer države Kansas in republikanski podpredsedniški kandidat v letu 1936, Alf Landcn, je včeraj obiskal predsednika Roosevelta v Beli hiši. Moža sta govorila pol ure. Po obisku je Landon izjavil, da mu ,'e predsednik povedal, da je lahko vesel, ker ni bil izvoljen, kajti predsednikov urad je najtežji ur. d v deželi. Landon je tudi izjavil, da pod nobenim pogojem ne bo predsedniški kandidat v letu 1940. Namignil je tudi, da bi moral bivši predsednik Hoo-rer priti na dan z enako izjavo. -o- , Moške obleke Lastniki delavnic v Clevelandu, kjer se izdelujejo moške cblelce, so se obrnili na unije in zahtevali, da unije privolijo, da ce znižajo plače kakih 5,000 delavcev, ki so zaposleni v tej industriji. Lastniki delavnic so izjavili, da se v drugih mestih obleke cenejše izdelujejo in da ne morejo konkurirati s cenami oblek, narejenih v drugih mestih, in da bodo prisiljeni več delavnic zapreti. Toda unije so odgovorile, da nikakor niso za znižanje plač, ker bi tako znižanje položaj še poslabšalo, in bi delavci pri znižanih plačah toliko manj kupovali. Unije so pa priporočile lastnikom delavnic, da rabijo boljše blago v oblekah, sedaj ko je material za obleke zelc padel v ceni. Ljudje bodo raje kupovali obleke iz boljšega materiala. Divja mačka Iz, Ashtabule, Ohio, se poroča, da je tam neki Fred Altknecht, ix North Ridge Rd. ustrelil nenavadno veliko divjo mačko, ki se je priklatila na farmo Altknech-ta. Psi so jo zvohali in prepodili na jablano. Z enim strelom jo je farmar pogodil v glavo. Divja mačka, ki je jako redka v onih krajih, se je najbrž priklatila iz Pennsylvanije. Delala je veliko škodo med fazani in kokošmi na farmah. MALI OGLASI Proda se dobro vpeljana konfekcijska trgovina ob glavni cesti v sredi slovenske naselbine. Pokličite MUlberry 9744. (291) New York dobi $45,605,-000 za nove šole . New York, 10. decembra. Mesto New York dobi tekom prihodnjih dveh let nič manj kot 39 novih šol, ki bodo veljale nad $45,000,000 in v katerih bo prostora za 80,000 nadaljnih otrok. 14 nižjih in 25 višjih šol bo zgrajenih. Razni šolski faktorji so izjavili, da potrebuje New York pravzaprav $300,000,000, da izboljša ves svoj šolski sistem. Napačni klici Zlohotni ljudje mnogokrat kličejo požarno brambo brez vsakega vzroka. Mesto ima seveda pri tem ogromno škodo. Tekom letošnjega leta je bila požarna brt mba v Clevelandu v 1776 slučajih zastonj alarmirana. To-je veljalo mesto $600,000 izrednih stroškov, ali več kot dovolj* da bi vse sirotne družine dobivale nelif za'mesec in pol. Sinoči je govoril požarni nadzornik Fegus potom radia o napačnih klicih za požarno brambo, in kmalu potem, ko je govor končal, so bili ognjegasci pozvani na dva kraja, kjer pa seveda ni gorelo. En klic je prišel od 60. ceste in Glass Ave., torej v naši naselbini. Mestne sodnije so izjavile, da bodo v bodoče strogo kaznovale one, ki kličejo požarno brambo brez potrebe. DOBER PREMOG PO ZMERNI CENI L. R. Miller Fuel Co. 1007 E. 61st St. ENdicott 1032 AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POšlIJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. REJ EN l P RESIC l NARAVNOST IZ DEŽELE Yueli velikosti, živi ali osnaženi, pre« gledani od vlade. Meso v kosih, Sunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeiio vsak četrtek, dopeijemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na. debelo H. F. HEINZ VINE ST. WILLOIGHBY, O. Telephone YVickliffe 110-J-2 LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 8812 ST. CLAIR AVE. HEnderson 297»_ v Železna cesta ROMAN Čez nekaj trenutkov se je ozrl preko ramena in je videl visokega, temnopoltega moža v dolgi črni suknji, kako je govoril ostalim na dušo in na to vzmahnil z rokami proti nebu. Razgreti in razbičani konj je dirjal, kar so ga nesle noge. Od daleč je videl Neale težke oblake dima, ki ,so se valili ob novi progi. Zdeli soi se bolj oddaljeni od tabora, v katerega se je vračal; vendar pa so ga navdali z grozo in obraz mu je prebledel ob misli, da je kla-dara, v kateri je bila skrita Allie Lee, nemara že obkoljena po Indijancih. Toda njegov strah je bil neupravičen; kmalu je zagledal bele šotore, barake in kladaro; in daleč tam zadaj so se valili oblaki dima. 1 Neale je prijahal v tabor z zapadne strani, baš za časa, da je videl Dillonovega izvidnika, ko je z iztoka prispel do prvih šotorov. Pred oficirji, ki so ga pričakovali, je skočil Neale s konja in je javil, da je opravil svojo nalogo. "Vrlo!" je odvrnil Dillon. "Naglo je šlo. Tedaj se lahko zanesemo, da bodo ljudje iz kopaškega tabora čez kako uro tukaj?" "Da. Konj "imajo za pol oddelka." "Cujmo zdaj, kakšne vesti je prjnesel Anderson," je rekel oficir. Anderson je bil izvidnik. Pri- In ko je Neale pomislil na to, da mu lahko Indijanci prestrižejo pot nazaj, je z mučno jasnostjo spoznal resnobo položaja. Z dokajšnjimi težavami je prejezdil globel in njene strme bregove; na oni strani je bil zravnani nasip, ki je vodil v premi črti do drugega tabora. Razdalja je bila večja, nego si je predstavljal. V skok je predirjal vozatajski tabor, ki se je zdel v svoji pokojnosti čisto ločen od železniškega podjetja, in je zdrevil naravnost v mrgolenje dveh stotin ljudi. Kopači so se baš spravljali na delo; ob pojavljenju jezdeča pa je vse zastalo. S kratkimi, rezkimi besedami je Neale ponovil uk&ze, ki so mu bili naročeni. Nato je obrnil konja in ga je pognal nazaj. Ko je dirjal skozi tabor te-leg, postavljenih v utrjene kroge, ga je radovedno okliknila gruča sumljivih ljudi. "Indijanci!" je kriknil Neale in zdrevil dalje. Melvin Martin, star 3 leta, iz Black well, Okla., je požrl en palec dolg vijak, ki je obtičal v. pljučih. Otroka so z aeroplanom prepeljali v Philadelphijo, kjer so ga z uspehom operirali. Otrok je imel vijak v ustih, ko je zagledal malega psička. Bil je tako veselo iznenaden, da, mu je skočil vijak doli po grlu. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE IN NEPOZABLJENE MAMICE FRANCES LOURIN Prehitro ste nas zapustili, draga mamica' Naša, srca so težka, seize grenke zalivajo naše oči, Snivajte mirno večno spanje v kraju večnega miru, da bi se še enkrat združili, prosite ljubega Bogu. Žalujoči ostali: Anten Jr. in Edvard, sinova; Frances, poreč. Badalick, Mollie in Lillian, hčere. Euclid, Ohio, 13. decembra 11937. Dvojni prihranki PERITE IN LIKAJTE po MAYTAG načinu Nad petnajst let svetovnega vodstva so dali Maytagu sloves za čisto in hitro pranje—pral-nik, ki vam da nizko ceneno pranje za največ let. Vsaki teden vam Maytag prihrani stroške na pranju in sedaj imate lahko likalnik ravno tako izvrsten kot Maytag pralnik. POSEBEN NAČRT ZA PREISKUS Rabite Maytag pralnik ali likalnik v vašem domu pet tednov brez obligacije, da ga morate kupiti. Plačate samo $1 na teden najemnine, potem pa čs se odločite, da ga hočete kupiti, bo ves denar, ki ste ga plačali odračunan od cene. Ni nobene posebne naklade za to postrežbo. POJDITE ALI POKLIČITE PRODAJALCA MAYTAG SEDAJ ZA POPOLNO INFORMACIJO O TEM NAČRTU V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA DRAGEGA SOPROGA IN PRELJUBLJENEGA OČETA FranK Latiricha ki je mirno v Gospodu zaspal 13. decembra 1934 Tretje leto je preteklo, odkar je Tebe Bog vzel od nas. Spomin na Tebe, dragi soprog, ljubi oče, s žalostjo obhajamo. V tem našem življenju v duhu z nami si povsod. V žalosti nam naše misli nazaj hite. Kako srečno smo živeli, ljubi oče, ko ste vi med nami bili. Ali odvzel nam je Vas ljubi Bog. Usoda božja, kako nam življenje zagreniš. Veliko prošnjo v naših srcih vsi do Vas imamo. Da prosite, ljubi oče, za nas Boga, da se enkrat vsi skupaj srečni snidemo Na njivo božjo mi žalostni prihajamo, tolažbe mi od Vas ne najdemo. Oče ljubi, Vi mirno v grobu spite in počivajte. Le počivaj mirno, ljubi moj soprog, oče ljubljeni in večna luč naj sveti V: Vaša duša pa naj uživa v raju božjem srečo preblaženo. Žalujoči ostali: Anna Laurich, soproga; sinovi, hčere, zetje, sinahe, vnuki; v stari domovini pa mati. Cleveland, Ohio, 13. decembra 1937. AKO SE SAM NE PRODA MAYTAG PRALNIK To je edini pralnik, ki ima čeber vlit v enem kosu . . . Gyrafoam pralno silo . . . prostor za odtok nesnage . . . valjčke za odtok vode . . . in druge Maytag odličnosti. Opere 50 funtov perila v eni uri. Vse čisto, brez da bi vreli ali mencali z rokami. GA NI TREBA OBDRŽATI 15704 Waterloo Rd KEnmore 1282 ODPRTO ZVEČER dirjal je na penastem mustangu ter skočil ves poten in prašen na tla. Javil je, da ni mogel dobiti stika z vojniki in delavci ob progi, da pa je videl dovolj na svoje lastne oči. Med taborom in Bentonom je bila velika tolpa Sjuzov razdrla* progo, ustavila delavski vlak in ga jela obstreljevati. Razvila se je obupna borba in delavcem je predla slaba, ker so bili že vsi tovorni vozovi v'plamenih. Treba je bilo neutego-rna poslati vojnike na pomoč. Polkovnik Dillon je ukazal ordonančniku, naj o s e d 1 a j o konje. Ob tem povelju je izprelete-la Neala mrzla zona. "General, če Sjuzi obkolijo naš tabor, bomo v prekletih škripcih," je rekel razburjeno. "Prav imate, Neale. Na teh strmih bregovih, za skalami in drevesi bi imeli dovolj kritja; ko so izbrali ta kraj za taborišče ni nihče mislil na Indijance ... A tu se nam menda ni bati napada." Sklenili so, da ostane v in-ž^njerskem taboru oddelek vojske pod poveljstvom poročnika Bradyja, ki naj čuva tabor, dokler ne prispejo kopači, nato pa naj jadrno odrine za četami polkovnika Dillona. Razen Alliei Lee je bilo v taboru še pet drugih žensk in vse so pritekle iz šotorov, da bi videle -odhod v o j n i k o v. Neale je slišal, kako je polkovnik Dillon zatrdil svoji ženi, da ni po njegovem mnenju nikake nevarnosti. Toda njeno lice je ostalo bledo. Vse ženske so bile zbegane — razen Allie. Neale jo je opazoval z novim ponosom; nič ni bilo videti, da bi se bala Sjuzov. General Lodge je jahal s polkovnikom Dillonom na čelu čet. V lahnem drncu, zaviti v redek oblak v prahu, so ostavili tabor in kmalu izginili za ovin- kom griča. Vojniki, ki so bili ostali v taboru, so postavili puške v piramide in so jeli vlačiti pragove, da bi napravili barikado. Izvidnik Anderson je odjahal na breg, k samotni pečini, s katere je bil boljši razgled. Ženskam so veleli, naj ostanejo v mali kla-dari, ki se je tiščala inženjer-ske barake. Baxter je s svojimi pomočniki pregledal orožje in zaloge streljiva; in Neale je pobral vse načrte in zemlje vide ter jih je spravil v vrečo, ki jo je položil tako, da mu je bila vsak trenutek pri rokah. Čas je naglo mineval in čez pol ure so jeli prihajati kopači. Jahali so na neosedlanih konjih, včasi po dva na enem, in so vihteli svoje puške — sto ali še več rdečeličnih Ircev, polnih bojaželjnosti. Njihov prihod je rešil Neala mučnega strahu. Toda še; vedno mu je težilo srce čudno čuv-stvo, ki ga ni mogel ne dojeti ne otresti. Vse zaupanje ga je bilo minilo. Mislil je, da je to razpoloženje posledica prevelike razdraženosti živcev ter sebičnega, pretiranega strahu za Alličino varnost. Poročnik Brady s svojimi vojniki je zdaj odrinil ter prepustil znašanje pragov in gradnjo zaslonov hrumeči delavski množici. Preden je minila ura, so napravili okoli inženjerske barake šest čevljev visoko ba rikado. Komaj je bila ta naloga izvršena, so že zagledali Andersona, kako je na vrat na nos drevil po bregu nizdol. S spuščenimi vajeti je planil v ogrado in skočil s konja. "Sjuzi!" Kopači so pozdravili to vest z gromovitim "Hura!" Ko pa je Anderson pokazal na veliko množico Indijancev, ki so se drug za drugim spuščali z vrha proti dolini, je navdušenje nekoliko ponehalo. Bila je največja bojna sila sjuškega rodu, ki jo je Neale kdaj videl. Pogled na te mršave, divje postave mu je razjaril kri, a takoj nato ga je spet oblila tista mrzla zona. Indijanci so jahali po bregu nizdol in so na robu gozda zavili v stran, da bi ostali izven streljaja. Tam so poskakali s svojih mustan gov; videti je bilo, da se posvetujejo. Neale je razločno videl glavarja v pernatem og-lavniku, kako je z iztegnjeno desnico kazal na tabor. Nato se je truma razkropila; še nekaj trenutkov in bilo je, kakor da so se vdrli v zemljo. , "Obleganje se obeta, ljudje!" j je viknil stari Baxter. Prav tedaj so ženske v brez- j umnem strahu pritekle iz koče. "Indijanci! Indijanci!" je j zavpila gospa Dillonova. "Videle smo jih — za kladaro — j med skalovjem se plazijo proti j nam!" i "Brž noter — ostanite v koči!" je ukazal Baxter. Allie se zadnja uklonila povelju. Ko jo je Neale šiloma porinil skozi vrata, ga je osupila nenadna, divja izpre-memba na njenem obrazu. "Tam! Tam!" je šepnila, iz-kušaje mu pokazati kje. A tisti mah so počili prvi streli; prve svinčenke so uda rile v barikado, opominjaje cblegance, da se mudi. "Brž v kladaro!" je rekel j Neale in potisnil Allie skozi j vrata. i Kopači so že noreli od razburjenja; tekali so za barikado sem ter tja in streljali, ne da bi merili. "Anderson, vzemite nekaj ljudi in skočite za kladaro," je kriknil Baxter. Izvidnik je pozval može, naj gredo z njim, in jih je odvel na ogroženo mesto. Dobrovolj-cev je bilo toliko, da se je tesni prostor med hišo in med zaslonom zagatil od njih. Eden izmed zadnjih v tej gneči se je zdajci ozrl, tako da sta se spo- I gledala z Nealom. Čeprav je I trajalo srečanje oči samo tre- ( nutek, je Neale vendar videl, kako se je dedec zdrznil; in že ni bilo o njem duha ne sluha. Neale se je čutil nekam presenečenega; obraz se mu je zdel znan, a ni se mogel domisliti, ali ga je res kdaj videl, in kje? To rdeče, prežeče, hudobno lice s svojimi trdimi, okrutnimi črtami je dobivalo v njegovem spominu čedalje bolj živo bar vo in čedalje bolj se je približeval trenutek spoznanja. "Noter se spravite, Neale," je zarjovel Baxter. Baxter, Neale in četvorica mladih inženjerjev so zasedli prostore v kladari; vsak si je izbral režo med hlodi ali okno, da bi streljal na Indijance. Toda Neale se je kmalu uveril, da nima kam nameriti svojih svinčenk, zakaj razen oblačkov belega dima, ki so se zdaj pa zdaj utrinjali izza skal na bregu, ni bilo o rdečekožcih niti sledu. Kopači so pokali na vse pretege, a Neale je vedel, da bi bilo bolj pametno, če bi varčevali s streljivom. Zrna so udarjala v hlode; kdaj pa kdaj je prižvižgala skozi okno svinčenka in se je z zamolklim tleskom zarila v les. Neale je zaprl težka vrata iz koče y inženjersko barako, zakaj ta šibka zgradba iz platna in deska je bila od vrha do tal pre-luknjena od strelov. Nato je krenil v sosednje prostore, da bi našel Allie. Ženske so bile zbrane v veliki izbi, v kotu med steno in ogromnim kame-nitim ognjiščem. Molčale so, nobena se ni upala črhniti besedice. Allie je planila kvišku, ko je zagledala Neala. Z drhtečimi rokami ga je prijela za komolec. (Dalje prihodnjič) NAREDITE TO MAYTAG BOŽIČ VLOGE v tej posojilnici % zavarovane do S5000 P° Federal ([ŠLjimjjmjtfh Savings & Loan lrll?miK<4>l!)l Insurance Corpo- KT^STaf ration,, Washing-ton> D c- Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. G235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 NOVI MAYTAG LIKALNIK Dvajset modernih odličnosti dajejo Maytag likalniku kvaliteto z enostavnim obratovanjem. Lika vse—tudi obleke, kravate in žamet. Šest lepih modelov v različnih cenah. ' (five £Uctlicalčfi^tl" MANDEL HARDWARE m