I justice DROBNE VP H SLOVENIJE J-J-J J* (Došle preko Trsta) BOROVNICA - PRESERJE. — Mnogo se je piaalo o usodi borovniškega mostu med in po dru. gi svetovni vojni. Zavezniške bombe so ga toliko pokvarile, da se ga ni splačalo nič več popravljati. To tem bolj, ker se je nižal že sam. Njegovi stebri so se polagoma pa vendar vedno bolj ugrezali v močvirje pod njim. Nemci so med vojno napravili zasilno progo okrog doline., Brž blago pod roko. Cene so v kilogramih. Kilogram pa je malo več kot dva funta. Dinar proti dolarju je 50 proti 1. Pšenična bela moka kg 11.50 din; ržena moka 6.94; koruzna moka 5.70; prosena kaša 14, ješprenj 11, testenine iz enotne moke 15. Mast čista 55 jedilno olje 37.50. Sladkor 33. Sol 6. po vojni so začeli Jugoslovani z Pralno milo 30, toaletno 76. Riž TtrvaiUvi nnua nrnffa mori Rftwiw. 2!). ■ VSP tp PPT1P S/k PPBP DP zgradbo nove proge med Borovnico in Preserjem, ki ne potrebuje več mostu. Končno je bila ta nova proga, dolga 11 kilometrov izročena prometu 21. dec. 1947. Zaenkrat samo en tir, izdelali bodo seveda tudi drugega. Delo je bilo težko, ker gre čez močvirje, ki je požiralo ogromno materiala, predno je bilo nasičeno in proga ustaljena. Sledilo bo še precej dela, da urede vse, kar se spada k tem spremembam. Tako mora biti predelana vsa postaja Borovnica. Ta proga kaže, kako počasi gre obnova dežele naprej. CENE V DECEMBRU. — V naslednjem navedem samo par (če ima denar seveda) iskati še Angleška vlada zanika, da bi imela dogovore s Hitlerjem London. - Na obtožbo Mos-jCALI JU™ V kve, da sta imeli Anglija in' kvc, uit sta linču /TiiBtij« !- Francija tajne dogovore s Hit- Jgfl3|t|j i lerjem proti Sovjetski Rusiji, | 25. — Vse te cene so cene na drobno. CENE KOŽ DIVJAČINE. -Kuna zlatica 1600 din; kuna belica 1600; vererica 30, jazbec 200; vidra 1000; divji zajec 24 gorska lisica 320; poljska lisica 220; dihur 280; divja mačka 100, volk 220. burila prav nikogar $25,000 za begunce! . Na tisofe jih je bežalo pred povodnjo NA SINOČNEM SESTANKU I“ODBORA STOTERIH," KI, j DELUJE ZA LICK) KATOLI- QA r|afo|j ŠKIH SLOVENCEV, JE BILO ” 'SKLENJENO, DA SE ZBERE I $25,000 V POMOČ SLOVENSKIM BEGUNCEM. OBŠIRNEJE O TEM BOMO PORO-IM LISTU. em proti sovjeisKi nusiji, . v „ je odgovorilo angleško zunanje QQQ|)|,|| [fSCT! V DOlTIOf ministrstvo, da so sovjetske! _ _ 1. . so sovjetske! obdolžitve brez vsake podlage' in da se skoro ne izplača stvar zanikavati. Moskva je namreč obdolžila Anglijo in Francijo, da sta malomarno gledali, ali da sta se “obrnili proč”, ko je Hitler pobasal Češko in Avstrijo. jdi Evropi za eno let< (Kolikor je znanega, Sovjetska Rusija ni takrat niti ČEVLJEV NI. — “Slovenski mignila s prstom v brambo por.” priobčuje, da se ljudje kregajo, ker ne dobe čevljev. Iz Slančjega vrha, okraj Trebnje, so se 'pritožili, da so za vse dobili le pet parov čevljev. Potem pa komunistični list poučuje, da se čevlji delajo iz govejih kož. Teh manjka, ker je manj živine in pa ker ljudje kož ne oddajo. --— m pa aer ijuuje koz ne oauajo. cen vsakdanjih potrebščin, kakor Eo j^j zakoljejo in pojedo nepo- o« 4n dnknroin no fivilaVb knHA i ' i___t • __ se te dobivajo na živilske karte. Treba vedeti, da so to uradne cene za hrano na karte. Druge so cene na črni borzi ali v tako imenovani svobodni prodaji. Jugoslavija ima namreč sedaj dvojne cene. Ker »e na živilske izkaani-ce ne dobi dovolj, si mora vsak stavno, se boje kazni in kože na “črno zaklane” živine raje zakopljejo. Na drugi strani pa da ljudje tudi ne oddajajo prašičjih kož. če prav se iz teh ne da de- Češke). Angleško zunanje ministrstvo pravi, da imajo nekaj teh nemških dokumentov, na katere se zdaj sklicuje Moskva, tudi zapadni zavezniki ih da jih bodo tudi sami objavili v javnosti, kadar pridejo na vrsto. Dozdaj so zapadni zavezniki objavili samo tiste dokumente, ki krijejo razdobje od 1936 do napada na Pearl Harbor. Moskva trdi, da je sovjetski poslanik v Londonu, Fedor Gusev, zahteval 19. junija 1945, Stem je program zapreko Sovjeti protestna jo radi konference trdi zaveznikov v Londonu nuni Vt J/A*DC •£&$£& USta................ nemške dokumente, katerih je brin baje več železniških' voz. Angleški minister Cadogan' je nato svetoval, naj bi se tudi (DtU« na t. tnal) NOVI GROBOVI London. — Zastopniki Zed. držav, Anglije in Francije se bodo sestali v Londonu, da se dogovore glede bodoče usode Nemčije. ,Na to konferenco ni bila povabljena Rusija, zato je ruski poslanik Zarubin izročil angleški vladi oster orotest sovjetske vlade. V protestu navaja Moskav, da sovjetska vlada ne bo priznata nobenih zaključkov1,, ki bodo storjeni na tej konferenci. Urad angleškega zunanjega minstrstva je na ta protest izjavil, da se bo konferenca Velikih Treh vršila, kakor dogovorjeno in da to svarilo iz Moskve ne bo v ničemer vplivalo na izid te konference. Jean Dobrinich V Lakeside bolnišnici je umrla Jean Dobrinich, roj. Belevich, stara 25 let, stanujoča na 1437 E. 57. St. Zapušča moža Andreja, mater Aleksandro, sestri Mrs. Edith Knobles in Mrs. Helen Kaluga, brata Stanleya in Leona. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Aive. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9:30 in na Kalvarijo. Poljaka in Češka bosta menjali delavce ' Varšava. — Letošnje poletje bosta Poljska in češka izmenjali mladinske delavske bataljone. Dve brigadi mladine pride na Češko iu 100 čeških mladih fantov na Poljsko. Slično bodo izvedli tudi z Bolgarijo, Romunijo in Albanijo. Priporočamo! V Gorici izhaja tednik ‘“Demokracija.” Je jako zanimiv in dobro urejevan. V principu se bori proti dvema sovražnikoma: proti italijanskemu nasilju in protikomunizmu. Rojakom v Ameriki toplo priporočamo, da bi si naročili £a list Za celo leto stane naročnina samo $2. Denar lahko pošljete šli prinesete v »pravo Ameriške Domovine in mi bomo za vas odpo-ilali in vam list naročili. angleškim ekspertom dbvolilo ~ —-----------------, ■ . pregledati nemške dokumente, gre program po načrtu in se po Dora Tutin V soboto popoldne je umrla Dora Tusin, stara 62 let,1 stanujoča na 381 E. 160. St Zaipušča moža Matthew, hčer Mrs. Mary Stefaričič, vnuka Williams in več sorodnikov. Doma je bila iz sela Podvrh, fara Samobor na Hrvaškem, kjer zapušča več sorodnikov. V. Ameriki je bila 36 let in članica Collimvood Hive T. M. ter Oltarnega društva fare Marije VneboVzete. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9:30 in na Kalvarijo. Iz raznih naselbin WEST FRANKFORT, ILL, Washington. — Senatni odsek za tujezemsk« zadeve je odobril Marshallov program za odpomoč Evropi.; Priporočal bo za sprejem zbornici vsoto $5,300,000,000 in sicer za dobo enega leta. Predsednik Truman je vprašal kongres za $6, 800,000,000 in sicer za 15 mesecev. Čeprav je senatni odsek vsoto nekaj znižal in skrajšal dobo za rabo te vsot*, pa je faktično odobril celoten načrt, ker je'iprejel priporočilo, da se z dajatvami Evropi lahko nada-lljuje, če bo to potrebno. Senator Vandenberg, načelnik odseka, je zagovarjal spre-jemyogramaZ»{ngWŠO;vB0: ________________ tudi novi administraciji naj še da prilika nadaljevati s tem ■programom. Do prihodnjega aprila (1949) bo kongres lahko spoznal, če 15 smrtnih žrtev poročajo iz raznih držav v zadnjih par dnevih V petek in soboto je milejše vreme topilo sneg in močno deževje je dodalo vodo naraslim rekam in potokom. Na tisoče oseb je moralo bežati pred naraslimi vodami. Pet smrtnih žrtev poročajo iz Wes Virginije, eno iz Indiane, o nadaljnih iz Tennessee, Kentucky in Alabame. Najhujše je bilo v centralnem delu države Tennessee. Vse od Skalnatega gorovja do Atlantika poročajo o novem snegu, poledenici in dežju. Iz Kanade pritiska nov mrzel val, ki je pognal toplomer 25 pod ničlo v Minnesoti, 16 pod ničlo v Wisconsinu, pod v Dakotah, Nebraski in Iowi. Nov mrzel val pričakujejo po Illinoisu. Naraslo vodqvje je presekalo mesto Columbia v Tennessee na dvoje. Rdeči križ in narodna garda sta rešila ljudi na varno. Mnogo so jih rešili pred povodnjo tudi v Chattanooga. V severnem delu države Ohio je ustavil nov mrzel val vodovje, da ni še bolj naraslo. Chagrin TRUMAN PROSI ZA HARMONIJO V STRANKI Washington. — Na banketu v počast Jacksonu in Jeffersonu v četrtek bo glavni govornik predsednik Truman, ki bo urgiral za harmonijo v demokratski stranki. Politikarji mislijo, da bo sku. šal ublažiti svoj program za civilne pravice zamorcev, ki je tako razjaril južne demokrate. Mr. Truman bo urgiral demokrate naj bodo edini za glavne volitve jeseni, ker drugače bo stranka poražena na celi črti. Trumanov govor bodo oddajale vse radijske postaje. Najemninsko postavo bodo podaljiali Je zaenololo Toda poprej bodo sedanjo podaljiali za 30 dni, da pridobe čas Washington. — Republikanski kongresniki so zdaj za to, da se podaljša najemninska po stava še za eno leto. Sedanja poteče 29. februarja. Najprej |bodo sedanjo podaljšali za 30 dni, v tem času bodo po študirali, če bo sedanje padanje cen j imelo kaj vpliva tudi na najem-Intno. Kc Razne drobno norici h Clevelanda h la okolic« ifl Ponovno v bolnišnico— Joseph Lekan iz ”568 E. 81. St., se je moral ponovno podati v St. Alexis bolnišnici zaradi operacije na nogah. Nahaja se v sobi št. 110, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. — Louis Gliha iz 9105 Union Ave. se je moral tudi podati nazaj v Charity bolnišnico za nadaljno zdravljenje. Obiski so dovoljeni. \a bolniški postelji— Joseph Lekan, gl. odbornik SDZ in dolgoletni Dredsednik SND na 80. cesti, se nahaja že dlje časa doma na bolniški postelji. Prijatelji naj ga obiščejo ob priliki. Pismo ima pri nas— Pr; nas ima pismo Frank Savel, ki je nekoč živel na Deise Ave. iv Clevelandu. V Kalifornijo— , Mrs. Blaž Hace iz 1153 Norwood Rd. odpotuje jutri v Ros-co, Kalifornija, k svoji omože-ni hčeri. Tam bo ostala več mesecev. Želimo ji srečno potovanje in prav prijetno bivanje v lepi Kaliforniji. Pobiranje asesmenta— Tajnica! društva sv. Marije Magd. 182 KSKJ bo pobirala nocoj od® do 7 asesment v i ki jih je zaplenila Rusija. Na to ni bilo slišati ničesar več iz Moskve glede teh dokumen-tqv. Angleški zunanji urad tudi trdi, da ni bilo iz Moskve nobe-ga ugovora, ko je bilo naznanjeno, da veščaki pripravljajo nemške dokumente za javnost. Moskva tudi dolži Zed. države, da so “deževalo dolarje” v Nemčijo, da je lahko gradila vojaško moč. Toda Moskva zamolči, da ni dobila Nemčija niti centa ameriškega denarja potem, ko je prišel Hitler na vlado. Fakt je namreč, da so Zed. države posodile Nemčiji pred Hitlerjem 6 bilijonov, da bi mogla plačati reparacije in ko je prišel Hitler na vlado, je rekel, da ne -bO jplačil nič, ne reparacij, ne na dolg Ameriki. Vse to Moskva previdno molči, toda svet vse to dobro ve, zato ni irihiče razburjen radi zadnjega izbriTha rt Moskve. ■o...- tem ravna. Ker bo upravljal to ameriško pomoč posebni administrator, bo ta prihodnje..leto lahko priporočal kongresu,'kakor bo videl najprimernejše. Kongres bo v 12 mesecih lahko sodil, če si 16 evropskih držav, ki bodo deležne te pomoči iz Amerike, tudi zares pomagajo druga drugi, kakor govori Marshallov program. Senatni cdsek bo poslal predlog v zbornico na 1, marca v debato s svojim priporočilom za sprejem. Odsek je določil, naj bi bila ta začetna pomoč Evropi od 1. aprila 1948, d« 1. aprila 1949. —o------- tewyorski župan pozivije Wallacea nazaj v stranko (UH JI TUKAJ DOBRO. ZATO S* »I VSAKI PRILIKI SPOMNI MO na mamci 197 bilijonov dohodkov Washington. — Trgovinski — Dne 28. jan. je umrla Helena urad vlade naznanja, da so ime- Majdič, rojena Podbevšek, stara 67 let, doma iz Gornjega šmart-na, štajersko. Podlegla je sladkorni bolezni, za katero je bolehala 17 let. Zapušča moža, dva sinova in hčer, vsi odrasli. V' PERU, ILL. — Dne 2. febr. je umrl Anton Kopač, star 61 let, doma iz Naklega pri Kranju, Gorenjsko. Tukaj zapušča ženo. Hči Alberta, ki je svoječasno delala v glavnem uradu SNPJ, je bila pred dvema letoma ubita v nesreči, ena hči ' pred 18 leti. li Amerikanci prošlo leto dohod kov v vsoti $197,000,000,000. To je za 20 bilijonov več kot leto poprej. V tem so vštete plače posameznikov .dohodki industrije in trgovine ter dohodki farmarjev 75,000 avtov manj radi pomanjkanja plina Detroit. — Pomanjkanje plina, ki je primoralo avtno indu-vv,.w . strijo prenehati z obratom, je pa je umrla I dozdaj zmanjšalo produkcijo 'najmanj 75,000 avtov. gnals mnogo Obrežna straža iz Fairport Harbor je odpeljala na ivartio 150 družin. Led ob izlivu reke v jezero je preprečil odtok vode, ki je začela naraščati in je prestopila bregova višje od jezera. Voda je zajela 60 let danji postavi ne smejo najemnine. -• j* -■ r: i Kongres bi rad videl, da bi v tem času, ko bodo podaljšali veljavo sedanje pos*8ve za 30 dni, najvišje sodišče Zed. države odločilo, če je najemnin- zera. Voda je zajela 60 let zave uuiumu, J starega Gus Gamerja, ki je uto- ska postava ustaivna ali ni. So-.. «1. v _________j_______ditfp imn namreč anel IZ Cie- nil kljub vsemu prizadevanju policije iz Willoughby, da bi ga rešili. Rdeči križ je postavil zasilne postelje v Twilight Gardens, ki jih lastujejo bratje Gornik. Tam so dali streho in hrano vsem, ki so morali bežati iz svojih hiš. Pri mostu čez Chagrin reko je voda preplavila cesto Lake Shore ir. ves promet so morali obrniti južno čez Willoughby. Obrežna straža v Clevelandu je (V soboto dinmitirala led ob izlivu Rocky River, da se je moglo voda odtekati v jezero. ■o dišče ima namreč apel iz Clevelanda proti odloku federalnega sodnika, da najemninska postava ni ustavna, odkar so nehale sovražnosti po drugi svetovni vojni. Kongres se bo ravnal po mnenju najvišje sodnije. Letos bo 10 milijonov več volivcev Henry Wallace, kandidat za predsednika na listi tretje stranke, je urgiral kongres, naj podaljša najemninsko postavo do 30. junija 1950 in da ukaže višino najemnine kot je bila 30. junija 1947. Mnogo kogresnikav je mnenja, da se zviša povsod najemnina za 15%, ako se bo postavo podaljšalo. 'natis. 1052 E. 62. St., je ena izmed 6, ki so bili odbrani izmed tisočerih otrok v tekmi za najboljše risbe. Tekmo je razpisal časopis Cleveland News. Vsak od zmagovalcev je prejel kot nagrado lep bicikelj. Mladi umetnici čestitamo! Skupna dr. sv. Vida— •Skupna društva fare sv. Vida imajo sejo jutri večer v šoli sv. Vida. Udeležijo naj se vsi zastopniki in zastopnice. K molitvi— Članstvo Collinwood Hive 283 T. M. naj pridejo jutri večer ob 7:30 v Želetov pogrebni Zavod na 152. cesti, da se poslovi od pokojne sestre Dore Tusin. Za železno zaveto se boje časopisov : Washington. — števni urad Bronx, N. Y. —. Newyorški poro&i da bo letos v Ameriki Varšava. — Poljska komuni-župan O Dwyer je v javnem go- 10(000(000 več volivcev kot leta 8tična vlada je prepovedala 82 voru pozival Henry* Wal ace-a, 1940 Upraviienih volivca, ki poljem časopisom, ki izhajajo naj pusti svojo tretjo stranko ^ ^ nad ,e(. ^ gg^ooo pri miru in se pridruži nazaj ^ ^ in 46>. d;SSa kandi-W.000 moških. Leta 1940 je bi-u uwyer je govom «e« ona aoo,mrtvi. A Z-------V A H at a KarTproDDer j a iz 24 dis- '° v Ameriki $83,996,629 upravi- Amerikanci so uneli nad da a Karl Propperja iz 24. dis voli)o jih je trikta kTje kandidat demokrat- &nih volivcev, toda volilo jih je ske stranke. Obenem z new- samo 49,815,312. yorškim županom je bila na od- poljskim časopisom, ki izhajajo v Ameriki, Angliji in Franciji, prihajati na Poljsko- Prošlo leto jih je ustavila kakih 30. Samo tisti časopisi, ki so izrecno odobreni od vlade, smejo prihajatinaPoljsko.______________ yorsxim županom je ona na ru tudi Mrs. Eleanor Roosevelt. |X) 125,000 AMERIŠKIH VOJAKOV BO i STALNO pokopanih onstran morja podpira svojega kandidata za Washington. — Na željo bli-kongres, Leona Isacsona. žnjih sorodnikov bo kakih 125,-Newyorški župan je izjavil, 000 ameriških vojakov, ki so pa. da bodo volivci jeseni izbrali d]j v 2. svetovni vojni, za stalno med demokratsko in republi- pokopanih onstran morja. V ta kansko stranko in kaka tretja namen bodo ameriške oblasti na-stranka sploh ne pride v PO- pravile 14 pokopališč in sicer 12 čtev. Vsi tisti nekdanji delav- y Evropii ene?a v Severni Afri- MKSESSjt StasSMS_________________________— EsSSSfiaa*" “ “ SMS* S? !o’ se vednoborlH. 1 Vsak grob bo dobil nov križ, ki wa in drugih. bo vsajen v beton in na vsakem grobu bo viden napis z imenom vojaka in drugo. Na vsakem pokopališču bodo kapelice, spomeniki in hiše za oskrbnike pokopališča. Za vse vojake, ki so padli na Pacifiku bo samo eno pokopališče in sicer na Filipinih. Sporne-niki iz ameriškega kamna pa bo. Italijo. Carska zveza je med Francijo in Italijo zdaj gotova stvar Rim. — Italijanska vlada je . principu odobrila carinsko zvezo med Francijoin Italijo ter je naročila zunanjemu ministru Sforzi, naj uredi vse potrebno francosko vlado, da začne zveza poslovati. Francoska vlada je carisko zvezo z Italijo že prej odobrila. Tako ne bodo med Francijo in Italijo nobene carine na meji za blago iz ene države v drugo. Vzelo bo pa najbrže precej časa, da se uredijo vse podrobnosti. V Rimu pokladajo na to veliko važnost, ker bo to dvignilo trgovske odnošaje med deželama in tudi tesnejšo politično zvezo. Uradni krogi tudi upajo, da je to začetek carinskih zvez med vsemi deželami v zapadni Evropi, ki si'bodo izmenjavale blago brez vsake carine. Da je to važno in koristno, pa kaže najbolj to, da so francoski komunisti na vso moč protestirali proti taki zvezi z brat. daj nam. uo n B1GUNCKT | KAKIM __________________________________________________________________________________________________________________________________!_____ « aJOffijSKA DQMOVIN^^FmUMXJ^Jgii AmFRKM Ponovi IMA m ■■■■>■ r i ih ptt ut *TE—— w i iiT-/mi -»n>"nt n plečeta spravil in se ima kar dbbro in ne tarna kot jaz. Saj pa tudi vzroka nima za jamranje. V poletnem času pridno dela, ker se je delu privadil. Saj pravijo, da brez dela ni jela. In tega gesla se naš John prav dobro drži, zato mu je pa dobro in tudi pameti ima več. Stisne ga dovolj za domačo viporabo, a naše se pa po drugih grlih pretaka. Se reče, saj John ni ravno “stinži,” tega ne smem reči. Za vse bolj pomembne praznike me obdari s tisto dobro kapljico, kot se to spodobi dobremu sosedu. Mu bo že Bog povrnil, čc ne drugače, pa s tem, da mu bo trta dobro obrodila. Vidite, tako vzdihujem dan na dan in to vzdihovanje pa s kavo zalivam, ker to je še moj edini “trošt. ’ Pozdravljeni. Frank Leskovec. vam bo naredil lepo cvetje, ker le cvetje je za rabo in ne zrnje. Ko cvetje ie *»eej potemni, da se že miBli sušit, tedaj ga je treba obrati in posušiti. Obirati pa ga morate zjutraj, ko je še uvelo in se ne drobi. Seveda žefran ima tudi to čednost, da je rad v dobri in lepi zemlji in zato ga nikar ne pustite v plevelu, ampak ga večkrat ople-vite in zemljo krog njega zrahljajte. Ko pa enkrat cvetje poberete, pa pustite, da glavice dozore, da boste tako lahko imeli prihodnje leto domače seme, katerga shranite v stekleni posodi, da ne more kaka žival ali mrčeš do njega. Vsem tistim pa, Ki mislite naročiti žefran, pa še posebej naročam in vas prosim, da naredite razločne naslove, da jih bom lako bral in pišite mi slovensko in ne z angleškimi črkami, ker jaz ne znam angleškega in moram drugam nosit naslove pisat. Da bi sg Pa ser daj učil, se pa ne izplača, ker sem že 72 let star. Če ne boste poslali razločnega naslova, kar sami sebi pripišite, če ne boste dobili semena. Bog daj vsem Slovencem še nekaj let živet, komunizmu pa smrt na veke. (Misijon bo od 21. do 28. februarja.) John Kocjan, 1013 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. ■o NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO no. Najbolj povšeč jim je bil moj slamnik, ki sem si ga kupila za veliko noč. Vsaka hoče vedeti, kje sem ga kupila in za koliko sem morala njega pretentati, da mi je odprl mošnjo. Posebno fe-der za glamitikom jim je všeč. Ena je rekla, da bi ga ona obrnila naprej, da bi vedno lahko pazila nanj. Ja, je zares najnovejše mode. Tisti svitki, ki smo jih dozdaj tlačile na glavo, so že opleli. Jaz sem iz povsem zanesljivih virov zvedela, da bo spomladanska mo. da v fedrih. Večjega ki bo imela, bolj se bo postavila. Najložje bo za farmarce, ki si bodo lahko zatlačile za slamnik kar celega Joj, saj so nunske kar ob- gg* ki *h imaj° “ sule, ko so zagledale mojo kolo- “ Vidite, dekliči, kam to pride, mrtvašnico, včasih je bila pa taka gonja pro- Razno iz Sheboygana Sheboygan, Wis. — Moram se malo oglasit, da ne boste mislili, da smo v Sheboyganu vsi zaspali, čeprav je dopisovalec bolan, ker je padel na ledu in se sedaj zdravi v bolnišnici. Kar se tiče na društvenem polju, tukaj prav dobro napredujemo in še posebno pa naše cerkveno društvo Najsv. Ime- Obramba zoper nalezljive bolezni se mi nakupičili na rame. Te bi ie\p^sebno rad oddal predno bo leT^unt rakom žvižgat. Saj .................. de’ “ f jliuuuiiH o 'u ..... — — ; o c/ slišal o pravem času, bi ta glas morda pomagal prepričati Ameriko, da bi se postavila ob našo stran. Jaz sem bil nam- AmeriKo, aa di se pusiavna uu uaw oua*i. jat ov.M » reč mnenja, da se mora usoda Jugoslavije izoblikovati v popolnem soglasju med Rusijo in Ameriko; ena bi bila vodi- teljica Vzhoda, druga Zapada. Malo pred mrakom sta prišla Adamič in njegova žena •v moj dom na zgornji Šestnajsti cesti. Oba sta bila zelo razburjena in jaz in moja žena sva delila ž njima njuno radost. Takoj sva jima dala na razpolago najino spalnico in kopalnico. Tam sta se preoblekla v svojo večerno obleko, nakar je bilo še mnogo časa za pogovor, ki se je sukal o vojni in o razmerah y Jugoslaviji, Dočim je bila radost Stelle nerezer-virana. je bil Adamič bolj resen in rezerviran. Sato sem ju odpeljal 's svojim avtomobilom najprej na Union postajo, kjer sta pustila svoje kovčege, od tam pa pred Belo hišo. Ob slovesu mi je obljubil, da mi bo kmalu sporočil, kako je Jjilo pri večerji. Pozno tistega večera nama je Adamič zopet telefoniral. Njegov glas se mi je zdel hlasten. Povedal je, da bo njun vlak odpeljal šele po polnoči ter je vprašal, če lahko spet prideta s Steilo k nama, ker imata preveč časa na rokah. Rekel mi je tudi. naj takoj pokličem na svoj dom tudi jugoslovanskega vojaškega atašeja, ker hoče obenem tudi ž njim govoriti. Ko sta Adamič in njegova žena zopet prispela, so njune oči sijale. Bila sta pod globokim vtisom večera. Rekla sta. da je bila zlasti Mrs. Roosevelt očarljiva. Tudi predsednik je bil tam. In, ali uganeva, kdo še je bil pri večerji? Midva z ženo sva ugibala, toda uganita nisva. Končno sta povedala, da je bil navzoč tudi Winston Churchill, kar naju je zelo presenetilo. Vsakdo v Washingtonu je namreč mislil, da je Churchill že pred dnevi odpotoval nazaj v Anglijo. Stella je bila tako razburjena, da ni mogla tam skoraj nič jesti, zato ji je moja žena ocvrlu par jajec in ji opražila kruh. Nato pa je Adamič povedal meni in vojaškemu atašeju stvar, ki smo jo vsi smatrali za skrajno važno. Dejal je, da je urgirai’ predsednika in angleškega premierja, naj, kakor hitro je mogoče, pošljeta pomoč Mihailoviču, ki vodi sam samcat v jugoslovanskih gorah hoj proti nacistom, brez po- če bi se"bil jaz tega dela priučil na farmah, pa M bilo danes vse drugače, bi plunil v roke in prijel za delo, kot so to storili drugi in so sedaj na ko nju. Kar Kerinovega Martina poglejte kako lepo napreduje, saj ima že celo svojo zastopnico na banki v Madisonu, kjer ga zastopa njegova prijazna hčerka, ki je tam v 3lužbi. Kadar se z Martinom srečava pri cerkvi v Madisonu, pa me vselej povabi, da hi prišel kaj na obisk in da tudi “stinži” ne bo, če ga obiščem. ,Pa kaj hočem, ko pa ne vozim dlje kot do Madisona. Tako sem popolnoma osamljen in edino upanje in željo imam, da se enkrat snidem z mojimi številnimi prijatelji tam nad zvezdami. Dokler sem se še kaj zanašal na tisti mogočni vogal na St. Clairju, sem bil še nekam pomirljiv in je bilo kar f letno. Odkar sem pa vse u-panje na tisto zgubii, pa je edina pomoč, da se me usmili Vsemogočni in me vzame k sebi. Tudi precej mrzlo je sedaj pri nas na Hubbardu, ker smo ga društva in prav tako tudi drugim priporočam, da bi postali člani, kajti to društvo nam bo stalo ob strani ob naši zadnji uri. Pomagam pa nam to društvo tudi v tem, da ne zaidemo na kriva pota, ki jih je tudi v Sheboyganu veliko. Smo pač že v postnem času, to je v času pokore. Zato bodo v marsikaterem kraju imeli tudi misijon ali duhi vne vaje, da bodo tako ljudje imeli priliko delati pokoro in prositi Boga odpuščanja za vse žalitve. V ta namen so tudi naš g. žapnik Rev. Louis Koren -vse tako uredili, da bomo tudi She-boyganeni imeli priliko priti vsi sekiipaj in v času misijona opraviti svojo versko dolžnost, ko nas bo dvakrat na dan klical misijonski zvon. Ob tej priliki bosta na razpolago dva duhovna gospoda Rev. Stefan Savin-šek in če se ne motim bo tukaj tudi Rev. Mirko Godina -iz Carey, Ohio. Tako bo dana prilika vsem, tudi tistim, ki so že pozabili na svoje verske dolž. nosti, pa se bodo lahko sedaj vrnili v cerkev in storili svojo dolžnost. Dal Bog, da bi se vsi spokorili in da bi bilo vsem in vse odpuščeno. Saj tako želita tudi oba misijonarja, ki sta prišla iz starega kraja iz zelene štajerske. Dalje sporočam vsem tistim, ki ste bili lansko leto prizadeti, da niste bili dobili žefrono-vega semena, da sem ga letos zopet nekaj pridelal in da vam bom lahko z njim postregel. Stane samo 35 centov s poštnino vred. In tudi prežuljiko blizu jezera pade toplomer imam, ki tako lepo diši in še po- včasih do 18 stopinj pod ničlo. Torej je pri nas mtzlejše kot pa v Clevelandu. Tukaj povečini kurimo olje in zato tudi malo bolj zmrzujemo, ker pri nas je zrak tako svež, da kar škriplje. Tudi putko prezebajo in kar na eni nogi stoje, da si drugo lahko grejejo pod perutmi. Zato pa tudi jajec ni dosti in namesto, da bi veselo prepevale: po dva, po dva bomo znesle, pa si krempeljčke grejejo. Moj sosed John se pa jako sebno če jo malo podražim, če kdo ne verjame, pa naj kar sam poskusi. Ženske so me tudi vprašale, kako se mora žefran sejat. Torej takole: najprej naredite do en palec (colo) globok gra-benček ter vanj poležite seme in sicer spet od 10 do 11 palcev (col) eno od drugega, kajti če ga deneta prenagosto, ne bo lepo uspeval. Žefrana tudi ne smete presajati, ampak mora rasti tam, kjer ga usejete in seveda na dobri zemlji, potem Vselej, kadar kdo zboli ali umrje za nalezljivo boleznijo, se mora to takoj naznaniti pristojnemu občinskemu uradu. Naznajati se morajo to-le bolezni: škrlatinka, davica, tifus, epidemični otrp tilnika (meningitis), otročniška vročica, pegavica, koze, kolera, kuga, typhus ršcurens, gobavost, tra-hom, vranični prisad, rumena mrzlica, srkavost, pa3ja’ steklina in' vsaka poškodba, ki jo povzroči stekla ali pa Stekline sumljiva žival. Važno pri na-znanjanju nalezljivih bolezni je to, da se javi takoj prvi primer; zakaj le tako se da bolezen zadušiti že v kali. Pri vsaki nalezljivi bolezni se mora bolnik nemudoma pravilno izolirati. Najbolje ga je takoj prepeljati v izolirno bolnico. Prepeljavati bolnika, ki je obolel za nalezljivo boleznijo, po železnici ni dovoljeno, ker bi se na ta način bolezen samo zanesla na sopotnika. Po cesti z vozom pa je dovoljeno prepeljavati bolinke samo, če ni treba, da bi se spotoma voz kje ustavil. Voz in osebe, ki so imele opravila s prepeljavo, je treba takoj razkužiti. V domači hiši pa se mora bolnik izolirati tako, da leži popolnoma sam zase v sobi, v katero nima nihče dohoda, katera ne služi za prehod drugim sostanovalcem in ni v zvezi s stanovanjem. če se posebno nevarne epidemije zelo razširjajo in se je bati, da bi se b (žlezen ne razširila, oziroma ne prenesla po šolski mladini, se šola dotičnega kraja zapre. Šolski otroc iiz o-kuženih hiš pa sploh ne smejo hoditi v šolo, dokler bolezen v v tej hiši ne preneha, dokler ni hiša desinficirana in dokler po razkužitvi ne poteče še inkubacijska (razvojna) doba dotične bolezni. Ako je izvor bolezni voda, se morajo dotični izvirki zapreti za toliko časa, dokler nevarnost okužitve ne poneha. Pri razširjenih epidemijah se lahko tudi zapro javna kopališča, pralnice in stranišča. Iz okuženih hiš se ne smejo prodajati živila, ako je nevarnost, da bi se po teh živilih ne prenesla bolezen v druge kraje' V hišah, kjer je kdo umrl za nalezljivo boleznijo, se ne smejo prirejati sedmine in druge mrliške slovesnosti. Trupla onih, ki so 'umrli za nalezljivo boleznijo, se morajo takoj prenesti v ------------ . , j- r---------------------- Pogreba onih, ki so umrli za ze- Uj fedrom, ali pušelcom. Nikoli lo infekciozno boleznijo, se ra- ne bom pozabila dogodka, ki zen svojcev ne sme udeležiti 1 sem mu bila za pričo, čakajte, nihče. vam bom povedala, če imate ra- Če prenašajo bolezen podga- vno jas par minut. Privijte gas ne, miši in drugi mrčeš, se od- na ^a se kaj ne pripali ta redi, da se morajo te živali po- UaSi da ne bo spet on razsajal: končati. je že spet vse prismojeno! Si že Če se pojavi zelo nalezljivaLpet v3e popoldne brlela v tisto bolezen, oblastva lahko za oku- U0lono in si. Vi mu pa recite: če žene kraje prepovedo vse sej- nj zat6i pa sj preberi, zmene, kdo me, veselice, shode itd. L drži nazaj! Bacilnonosci različnih nalezljivih bolezni se morajo vedno Kaj vem, koliko let je od tega, izolirati in nadzirati. Istotako kar je bil na St. Clair Ave. bli-je treba nadzirati vse osebe, ki zu 55. ceste šou. Rekli smo mu so sumljive, da bi prenesle na- “čik šou.” Vsak nikelj, ki sem Jezljivo bolezen. ga dobila, sem naglo nesla tje. Ako je nevarnost, da se ne i Majckina sem bila še takrat in razširi, bolezen z obrtnimi na- Lem najraje zijala kakšne zaljub-pravami, je mogoče te napra- hjene stvari. Včasih bi bila katere za dobo bolezni zapreti ali | remu bar oči izpraskala, če sem pa deloma omejiti njih obrat. Ividela, da hodi za drugo, a nje-Hiše, v katerih so zelo inf ek-1 g0vipa od žalosti poka srce. Vso ciozne bolezni, se morajo vselej noj nj8em potem spala in premili a vidnem mestu označiti za jijevala, če ga je nazadnje ven-take. dar dobila, ali ga ni. Ako se pojavi v hiši nalezljiva bolezen, se morajo bolnikovi Tisti kino je bil majhen in pol sostanovalci, po potrebi tudi jih je spdelo, pol pa stalo. Tudi vsi stanovalci dotične hiše, kon- dedci so radi prišli zijat pikčer-tumacirati. Nihče de sme iz hi* je, kakopak. Tako sem nekoč še in tudi nihče ne sme v tako stala tam za klopmi, pred menoj hišo bre® oblastvene dovolitve, je bilo nekaj moških, pred njimi Če nastopijo pegavica, koze, pa par deklet. Ena izmed deklet kolera in kuga, se-pa lahko od- je imela strašno velik feder za rede še bolj dalekosežne omejit- klobukom. Pa ni mogla biti pri ve prometa za dotične občine miru. Enkrat se je nagnila k kakor tudi za blagovni promet, prijateljici na levo, da ji je kaj Da preprečimo razširjanje pošepetala, enkrat pa k oni na nalezljivih bolezni, imamo za desno. In kakor je ona migala z nekatere izmed njih preventiv- glavo sem in tje, tako je migal ne pomočke specifične naravne, feder na njenem klobuku, to se n. pr. cepljenje zoper koze, ki zastopi. In tisti dolgi feder je veje pri po nekod obvezno, nada- nomer bingljal pred očmi moške-lje vzbrigavanje seruma zoper mu, ki je stal za njo. če se je difterijo, kolero, kugo, zdrav- ona sklonila na levo, se je on na ljenje zoper pasjo steklino itd. desno, da je mogel videti sliko. Kadar razsajajo nalezljive Ce je obrnila glavo na desno, se bolezni, osobito take, ki se pre- je moral on naglo skldniti na le-našajo z jedili, naj pijo ljudje vo. Tako sta migala z glavama prekuhano vodo in naj uživajo sem in tje, da je bilo kar fletno samo prekuhana jedila. videti. Meni se je tisto še bolj Največjega pomena za zatl- dopadlo, kot pa sama slika. Pa ranje nalezljivih bolezni pa je ni ta lepa igra trajala dolgo. Pr-pravilno razkuževanje. Raz- vi se je naveličal moški. Saj ve-kuževati se morajo vsi bolnikovi ste, kakšni so dedci, če ne gre odpadki, vsi predmeti, s kate- vse po njih volji, je takoj ogenj rimi je prišel bolnik v dotiko, v strehi, in vse one stvari, o katerih su- . ,, ,. ,■ mimo, da bi utegnila prenesti Tak nepocakne je bil tudi ti- bolezen. Razkuževanje se lah-Uti moški, ki si je men a mis n, ko izvršuje: 1. mehanično; 2. da je dovolj tega spasa. Pa je fizikalno in 3. kemijsko. pograbil z obema rokama tisti Mehanično razkužujemo po- feder na dekletovem klobuku, ga največ tako, da .se umivamo z strgal s klobuka in razcefral na vodo in milom; da drgnemo ste- drobne koščke, pa vrgel ob tla. ne in tapete s kruhom; da drg- Pa ni pri tem nobene besede re-nemo preproge, mobilije s kis- kel, niti tiste ne, ki jo moški talim zeljem; da pridno pometa- ko radi spregovorijo, če jim je ' kaj napek. Meni se ne spodobi, mo itd. — izkratka. da odpravljamo preveliko nesnago. Fizikalno razkužujemo zlasti z vročino. Vse predmete, ki niso nič ali pa malo vredni, je najboljše sežigati. Druga vrsta razkuževanja z vročino je vroči suhi zrak. Najpreprostejši tak aparat je dobro zakurjena krušna peč. Seveda pa ne sme biti vročina v peči tolika, da bi se predmeti sežgali. Po dnu peči naj se za polaganje predmetov polože deske. Ker taka vročina lahko škoduje vsem stvarem, ki so narejene iz rastlinskih ali pa živalskih snovi, uničujemo s suho vročino ponajveč mrčes, uši, stenice itd. Predmete, ki jim ne škoduje kuhanje, je najbolje izkuha-ti ,ker pri tem že najodpornej-(Dalje na 3. altani) da bi jo rekla. Aha, sem si mislila vsa srečna, da bo zdajle domača zabava, deklič, ki je bil ob feder, se bo obrnil nazaj in skočil moškemu v fris. Jaz bi mu že. Ampak tisto dekle se pa niti obrnilo ni nazaj. Obstala je kot Lotova boljša polovica, ki jo je zmotil firbec, da je morala pogledati nazaj, štra-ma. Kaj vem, morda si je kaj mislila*pri sebi, ampak rekla ni pa nič. Poslej je bila tako zaverovana s sliko, da ni niti glave premaknila. Moški je potem tudi lahko gledal, kako so se bige-cali v pikčerju. Torej Ie kupite si slamnike s fedrom, ampak za božjo voljo, nikar jie drezajte moškim z njimi v nos. . " frincm&gJt DOMOVTNK.FEBRUARYl6;Jjfl3 Beg iz žrela smrti! “Zdaj nam gre za glavo. Lepa je narava, a poprej je moja glava. Glejmo in Boga in Mater božjo prosimo, da bi prav hodili. Svoje težave pa darujmo Bogu v čast in v pokoro za naše grehe. Bog ve, kaj nas še čaka. Samo Bog ram lahko pomaga,” je razlagal Janez. Posedli so po robu polja nad vasjo. 'Nekje je moralo biti pokošeno že seno, kajti od nekod je čudovito zapeljivo dišalo po senu iz bogate cvetlične trave. "Kaj pa kruha—imate kaj?” “Ne, ga pa nimam. Bog pomagaj, ne morem ti ustreči! “Pa lahko noč in Bog plačaj.” “Saj bo že jutro menda,” je pripomnil možiček in se vračal na posteljo. I Prekobalili so grič in se na nasprotni strani v rebri ustavili tako, da so Žalec videli doli pod sabo. Poiskali so si prostor pod košatim borom, kjer ni bilo rose ter so strmeli v mlado, porajajoče se jutro, ki se je iz rožnate pernice na iz- KOLEDAR druitvenih PRIREDITEV (Nadaljevanje • 1. ctrenL) kar se proda v tujino in dobi ta to tuj denar ali tuje blago. Tafco dobila Italija. (Italijansko APRIL 2, —Veterani 2. svetovne vojne ples v SND na St. Clair Ave. 3. — Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v SND na St Clair Ave. HVC. uv J ~ —-------- ‘ Sedeli so nekaj časa molče, toku dvigalo in sezalo z zlatimi a. « «• V V • - i? - J.. TtnntAn ao zagrnjeni v topli, rahli, pepelnato sivi plašč teme. Mišice so jim potrepetavale, na čelu so se jim lepili potni lasje. Premočene srajce so se jim oprijemal^ hrbtov in po nogah so bili skoraj do pasu mokri. Ce so iegrešili pot, so jo mahnili kar povprek čez travnJc, tudi čez celo setev. “Proti jutru gre,” je pripomnil Vinko. “Dobro bi bilo vedeti, kje smo in kako daleč je še do Savinjske doline," je omenil Janez. “Pa se dvignimo. Počivali in spali bomo lahko podnevi, ko ne bo varno potovati. Noč moramo izkoristiti.” “Vse v imenu božjem! Tako me je učila moja mati.” Vstali so in se odpravili do prve koče. Mesec, ki je pozno, nekako pred polnočjo priplezal na nebo, kakor srebrna postrv, je padal nižko nad goro Mrzlico. Tema je bila srebrnkas;a, prozorna, kakor tančica iz najtanjše svile. Bele stene koče so se svetlikale kakor trhel les. Nekje daleč v dolini za gričem je wel prvi petelin. Ubežniki so se ustavili v sen-, ci oreha na vogalu hiše. Janez je stopil k oknu in na rahlo potrkal. Prvič, drugič, tretjič. Končno se ie oglasil slaboten moški glas: “Kdo pa trka na okno zdaj ob tej uri?” “Jaz, človek, ki je ubežal partizanom!” se je ojunačil Janez. “Za pot bi rad vedel do Savinjske doline, kako je še daleč do Trbovlja in če so mostovi čez Savinjo zastraženi, t da bom vedel prav in varno potovati.” Postelja je .zaškripala, možiček, tako je bilo sklepati iz njegovega glasu, je bos pritapljal do okna. rokami proti zapadu. Danica se je nagibala vedno nižje in ae u-tapljala v bleščobi vzhajajočega sonca. Zdelo se je, kakor da široko na stežaj odpirajo 4. — Prvi koncert pevskega zbora “Triglav” v domu zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave. “Kaj si me vprašal? Povej kje?” > enkrat, nisem doDro iel vprašanja.” Glas mu! je piskal v grlu. Po-nalo se mu je, da ima naduho l da težko diha. Janez je ponovil svoje vpra-anje. "Seveda, seveda — mostovi 0 zastraženi! Po cesti ni var- 1 pootovati. Ce hočete vedeti, ;je ste, vam povem, da imate ie 3 km do Žalca. Tamkaj pa e polno partizanov, zato se ag-lite kraja. Po hribih med Savinjsko dolino in Trbovljami pa je neki polno Ustašev, zato li ne upajo partizani gori. Tam gori boste varni!” tam daleč v vesoljstvu nebeška vrata in da prihaja skoz nje v veličastju svetlobe kralj dneva z neizrekljivim božanskim bleskom. Zadnji krajec je visel niizko nad dvodelno grbo gore kakor srebrn uhan. Petelini so peli in nad zelenim poljem se je pod jasno nebo vrtal škrjan-ček in pel osrečujočo hvalnico novemu dnevu in delu. Janez, Vinko, France in Tone so strmeli v lepoto julijskega jutra. Nič jim ni bilo do spanja. Mislili so na to, kako bi prišli čez Savinjo in nato na drugi breg proti Mrzlici in Tr-bovljem. Zaradi utrujenosti, lakote in nespečnosti jih je mrazilo. Čakali so, da jih je ogrelo jutranje sonce, nato so pospali. . . Pred večerom So si v gozdu poiskali od okleščkov kole, kako bi s pomočjo njih prebredli Savinjo. Počasi in oprezno so skozi mrak potovali med njivami in iskali, kod je najbolj plitva Savinja, da bi jo mogli prebresti. Ob obrežju so hodili sem in tja in poizkušali prebresti deroči tok, toda vselej so se morali vrniti. Čeprav so se slekli skoraj do golega ter so obleko povezali v cule in o-besili na drogove. “Čutim, da zaradi pomanjkanja hrane nam primanjkuje moči. Saj se kar zapletam,” je pripomnil Janez, ko se je oblačil na bregu. “Treba ipo poiskati kak drug prehod,” je rekel Vinko. “Ampak kakšnega?” je rekel Tone. “Varnega na vsak način, da bomo živi in prosti prišli | na drugo plat,” je dejal Janez. “Zdaj pa svetuj, kako in pa 9.—Mladinska liga SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9. _ “Golden Gophers” pomladanska plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 11. — Glasbena Matica koncept v avditoriju SND na St. Clair Ave. 10. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ Boosterski ples v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer. 17.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MAJ 1. — Društvo Srca Marije priredi ples v SND na St. Clair Ave. 2. — Monte Carlo priredi Dr. Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida. 8. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ'ples v SND na St. Clalr Ave. 9. — Podružnica št. 82 SŽZ priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave. 9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND na St. Clair Ave. 15. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. AVGUST 22,—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. Moka ga je umorila Jakob: Človek ne umre le vsled alkohola in nikotina in raznih drugih strupov. Tudi moka je zelo nevarna. Moj svak Janez je naglo vsled nje umrl. Peter: To je bedarija! Zaradi moke? Jakob: In vendar je res. Dva centa težka vreča mu je padla na glavo. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke. DROBNE VESH IZ SLOVENIJE (DoiU preko Trsta) vojno glavno mesto Dalmacije. Po prvi, svetovni vojni je mesto SERIOUS JOB so po komunističnem listu ljudje sami krivi, da nimajo čevljelv. Ljudje seveda tega ne verjamejo in dolže oblasti, da so one napravile zmedo, ker ne znajo gospodariti in se vseeno v vsako reč vtikajo. L AGITACIJA ZA SVINJSKE KOŽE. — O svinjskih kožah se piše v komunističnih listih v tsh zimskih mesecih malo manj kot o 'Titu. Aktiviste (vpisane komuniste) naganjajo, da morajo nadzirati kmetč, ali kdo ne zavrže kake kože, namesto, da bi jo prodal državi. Krajevni komunisti so odgovorni, da bodo .res oddane vse kože. V VOJVODINI, to je v nekdanji južni Ogrski (Banat, Bačka, Baranja), zakoljejo baje vsako leto okrog pol milijona pitanih prašičev. Tudi tam kože večinoma uničijo. Komunistični listi pišejo, da nastaja tako še ena škoda. Ščetin za ščetke ali krtače manjka. Letos pravijo, da bo mladina nadzorovala stare, da ne žavržepo kož in ščetin. Za vse se mora brigati ta uboga komunistična država. Včasih so se ljudje kar sami. ODKUP VOLNE tudi ni kaj prida. Komunistični listi tožijo, da se odkup volne ni obnasel. Niti polovice tega niso dobih, kot je bilo na papirju zračunano. Premalo beričev imajo, da bi vsakemu kmetu enega postavili za hrbet. LESNA INDUSTRIJA IN SUHA ROBA. — Bolje se razvj. ja lesna industrija, čeprav še ni mogla doseč štega viška, ki ga je imela pred vojno. Velike ža- imenuje Žara). Med to vojno in še po vojni je mesto močno trpelo. Velik del prebivalstva je ali pobit ali pa se je izselil v Italijo. Sedaj skušajo Jugoslovani mesto in njegovo delavnost poživiti. Prvo je, da so zgradili tam novo tovarno za konzerviranje sardin. Zaposlenih bo menda 500 ljudi. HVAR je znan otok ob dalmatinski obali. Radi svoje južne lege je bil znano morsko letovišče. Mesto Hvar je staro srednjeveško mestece in je v njem še marsikaj ohranjenega iz starih časov. V tem malem mestecu je škofijs stara 800 let. V škofijo spadajo otoki Hvar, Brač, Vis in Sčedro. Predno je v dvanajstem stoletju postal Hvar samostojna škofija je pripadal (do leta 1147) k škofiji Split. To 800 letnico bodo prebivalci obhajali slovesno, kolikor je pač to mogoče v sedanjih časih, ko vlada posebne vrste svoboda v Jugoslaviji. OBRAMBA ZOPER NALEZ LJIVE BOLEZNI (NaSsUraad* » l *»aU ši trosi poginejo čez nekaj mi nut. Za razkuževanje s soparo imamo posebne razkuževalne stroje, ki so taki, da ostanejo na mestu (stabilni), ali kršnekoli vrste, namočimo v nalašč za to pripravljeno kad, v kateri je 3% karbolova ali H-zolova raztopina. Tukaj pustimo te predmete več ur in jih šele potem oddamo perici. V vsaki bolniški sobi mora biti posoda z razkuževalno tekočino, kjer si bolniški strežaj umiva roke. Strežaj mora tudi imeti plašč, ki ga odloži, ko odide iz bolniške sobe. Obleko razkužujemo s soparo ali pa s formalinom. Gumijeve stvari, usnje in kožuhovino lahke razkužujemo s suho vročino, ako ne presega 95 stopinj. Sicer pa jih lahko drgnemo z razkuževalnimi raztopinami ali jih desfnfisciramo s formalinom. Posteljno slamo sežigamo; perilo prekuhavamo ; žimo, volno, morsko travo razkužujemo v razkuževal-nih raztopinah. Lesene predmete in železnino dobro izpiramo z razkuževalnimi raztopinami. Ko se bolezen konča, moramo bolnika dobro izkopati in ga preobleči; potem Se mora izvršiti končna razkužitev. Pri končni desinfekciji se vse te emanipulacije ponove; stene se v novič prebelijo, tla pa ž vročo razkuževalno tekočino dobro zdrgnejo in šele potem osnaži-jo. Enako snažimo druge stanovanjske prostore in stranišče. V stranišče je treba poleg tega vsak dan vlivati apnenega mleka ali pa druge razkuževalne tekočine. Kovinaste predmete, ki se svetijo, je najbolje izbri-sovati s petroljem. Greznice razkužujemo tako, _____ _________ pa se gam°(mobilni)*VPri tehVojihU vlivamo vanje veliko množi- * ••• - j- -s no apnene vode ah pa karbolo- ve raztopnine, ki jo dobro premešamo. Knjige razkužujemo najbolje s formalinom. Smeti je najbolje sežigati; ako ne, pa jih premešajmo z razkuževalno pa moramo paziti na to, da niso predmeti, ki jih je treba razkužiti, preveč natrpani v stroju, da torej sopara lahko prihaja do vseh. Razkuževanje v j.--------— -»j— ■ —* — teh strojih traja vselej nekaj ge so popravljene, toda izvoz se ur. Tak razkuževalni stroj rti ša nvotr rQ7tnl 7.0 Ion (Ln.l . _ti ge so popravljene, ujua izvoz »e TRK rttZKuzevaini ni še prav razvil, Za les je do- Lg par0 improviziramo tako, da|ra^°pino. hilft “Ktara”. Juiroslaviia mnovo l ,lnn- v sod notem Vodnjake Suha roba v ribniški dolini še vedno prospeva. Ljudje potrebujejo lesenih izdelkov in je dela dovolj. Pritožujejo se v listih izdelovalci, da ne dobe iz državnih gozdov dovolj in pravega lesa. Tudi v tujino se prodaja nekaj suhe robe. MESNA INDUSTRIJA. ga imajo*pri vsaki hiši na kmetih, da kuhajo perilo ali t>d R* kuhajo živež prašičem. K fizikalnemu razkuževanju spada tudi uničevanje bakterij z intenzivno sončno svetlobo; toda ta način do sedaj še ni v navadi. Kemijsko razkuževanje ppjg _ vodo. Potem pustimo to apneno raztopino dve uri v miru ter šele potem črpamo iz vodnjaka vse to apneno mleko, dokler ne priteče čisto voda. DELO DONIJO Govorili smo o prašičih v Vojvo- vrši s kemij skimi sestavinami, dini. V središču te bogate pokra- ki so trdne, tekoče ali pa pli-jine grade sedaj v Subotici veliko tovarno za predelavo mesa. Vsa zgradba in oprava bo stala MY^«TAkUM9 »t }***x,a£ it ml, eed w ** bap«' DNE 1*1 DAY tfn Mi “Kdor išče, ta najde, pravi pregovor. Iščimo in ^preizkušajmo. To je zdaj naša dolžnost. Ce si sami na bomo pomagali, nam drugi tudi ne bo.” “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! To mora biti naše geslo,” je osrčeval Vinko. Zavili so ob Savinji proti zapadu. Pred njimi se je pokazal be li pas ceste; most, ki 3e je bočil čez Savinjo’ki je bfl ves zagrajen :z bodečo žico. “Gotovo je stražar tam,” je šepnil Janez. “Kako, da ne o-pazi nas prej ? Bodimo previdni, da bomo tako prekoračili most, da nas stražar ne bo mogel opaziti, če tudi se je potuhnil.” “Jaz ne vidim ničesar,” je povedal France. “Ali je mogoče? Saj ne morem verjeti! Tako se sliši kakor čudež!” je vzkliknil Janez. Vinko je dal znamenje z roko, naj zaradi varnosti molči. Vsi trije so se po kolenih plazili do mostu in opazili, da na njem ni stražarja. (Dalje prihodnjič) AU as IH •Thl. II one .hort«ge w« can do aomething about," aaya Joatphlne : Herbrt author of ’somewhere The Tempest FeM.» In her Bucke Count* Pa. farm, Mlaa Herbat conicientiouaty aavea evary d«p of utedceokln’g fat because she knows that *!*•»*•" to tha maat dealer, helps relieve world ehertap«* a”,"I*; baje 100 milijonov dinarjev ZLATO. — Predvojna Jugoslavija je pridobivala nekaj zlata kot stranski produkt pri rudnikih bakra. Sedaj skušajo povečati pridobivanja zlata. Tako beremo, da hočejo v Makedoniji obnoviti pridobivanje zlata Iz rečnega peska v Neresnici pri Kučevu. ZADAR je mesto v Dalmaciji, ki je bilo pred prvo svetovno PREHLAJENI. Pri nas imame izborno »dra-vilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. naste. Trdne kemijske sestavine so; živo apno, klorovo apno, karbo-lovo apno. Te snovi uporabljamo tako, da z njimi potresanm stranišča, gnojne jame, kanale itd. Tekoči razkuževalni pomočki so; karbolova kislina, krezol, lizol, solveol itd. Te tekočine razredčene v vodi, in sicer 37rne raztopine. Nadaljnje razkuževalo j® apneno mleko ki ga napravimo teko, da pomešamo en del neugašenega apna na štiri dele vode. Tudi vroča raztopina sode --lug — je jako dobro razkuževalo. Nadalje je teko razkuževalo 10% raztopina kalijevega mila, 1% raztopina sublimata, raztopina kalija hipermanganats, alkohol in 40% raztopina formalina. Kemijskim razkuzeva'nim snovem prištevamo tudi formede-ki ga sproti razvijamo s posebnim aparatom. To razkuževanje je pa nekoliko ne-dostatno, ker razkuži formade-hid samo površino, ne prehaja pa v globočino. Vsaka bolniška soba in vsi predmeti, s katerimi prihaja Delo dobi Ženska za čiščenje ob sredah. Zglasite se v uradu dr. Paul Rut-sky, 1847 E. 56. St. HE 6699. (X) MALI OfiiAAl Naprodaj je hiša na Tiverton Road, poteg Nottingham Rd„ med St. Clair Ave. in Euclid Ave. v Clevelandu, za 1 thruži-no, 3 sobe spodaj, tri spalnice in kopalnica zgorej, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin (Mower type) poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža podstrešjem za 2 avta, garaža in dovoz cementirana, plinska gorkota v garaži, cena 116,000. Takojšnja vselitev. Na ogled vsak čas po dogovoru. Lastnica prodaja vsled smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kuihlan, 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. (Mo. Wed. Fri-X) Ugoden nakup Naprodaj sta 2 prodajalni, 6 stanovanj in 3 različne hiše; vsaka ima gorkoto zase; lepi dohodki; zares dober kup; nahaja bolnik v dotiko, se morajo spro- se blizu St Clair in 55. ceste. bolnik v dotrso, «e morajo ^ ~ v . ti razkužiti ;po prestani bolezni Pokličite F. B. Royal Co. MA 15702 WATERLOO RO. ■■Zdaj naj pa te sneži," je rekla filmska igralka Joan Lornng, ko je stopila prti hišna rrata v studijski snežni vihar. Zdaj več ne uporabljajo v filmM industriji com flakes" za umetni sneg, ampak so.postali bolj ■ realistični ter uporabijo tako zvoni "Foamite" skozi pihala. Foamite so uporabljali tekom vojne za gašenje požarov. S tem bo prihranjenih mnogo žitnih hranil jh vporabo kot živež. pa se mora razkužitev še ponoviti. Tekofce razkuževanje izvršujemo tako le; Blato, seč izmečke, gnoj itd. dobro premešamo s karbolovo ali lizolovo raztopino ali pa tudi s apnenim mlekom ; to zmes pustimo nekaj ur v miru ter jo šele petem vržemo v stranišče. Obveze, papir manj vredne predmete sežigamo. Vso jedilno posodo in vse orodje je najbolje prekuhati v lugu. Perilo, bodisi ka 5833. -(Feb. 16, 18, 20.) Iščejo stanovanje Družina 3 oseb bi rada dobila 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 996 E. 63. St zadej. PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. tn E. 18th Rnfm'iiraiiirifTiunimif -- * --»»— ^ ■ ~~ «ntHj8KA DOMOVINA. FEBRUARY 16, 1948 KAREL MAUSER Rotiia Povest Večeri so na planini nekaj posebnega. Kakor da se z večerom dan čisfo prelomi, da nima z njim nobene zveze. Človek na večer drugače živi in ima druge misli. Morda za vas to ne drži. Vaško življenje se z večerom nadaljuje, zakaj sto in sto opravkov je še, ki jih je bilo treba čez dan odložiti. Na planini pa z večerom delo preneha, ostane samo še nek sanjski svet, nekakšna pravljica, v katere resničnost veruje otrok in odrasel. Moraš verovati, zakaj človek ne more živeti samo od resničnosti, ki je večkrat tako umaizana, da se bojiš pogledati vanjo. Pravljica pobarva vse črno z belo in v mesečini je še tako grda kotaja zlata. Večer je Bog ustvaril zato, da podnevi lahko živimo. Bog ve, če za kaj drugega. “Ali ti ni hlkdno’ • je pretrgala Marička tišino. Rotija jo je pogledala, kakor da do zdaj niti vedela ni, da sedi bo njej. “Skoraj mi je. Veter se je že zbudil.” In odšli sta proti bajti, dve senci, tesno ena ob drugi. Zvezda je bilo, da so se kar trle. * November je prinesel goste megle in strupeno mrzel dež. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Avo. in E. 62 St.. Je okrov 26 drugih » v tej naselbini I m izselilo, dodhn : ie redno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogofie priti v dotlko z nažlm zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu ln ga nadomestil z novim. Vam ni treba Imeti določenega dogovora. Delo izgotovljeno brez odlašanja Njegov naslov ]e DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR A VE. vogal E. 62nd St.: vbod samo na E. 62 St. Urad le odprt od 9:30 zj. do 8. zv. - Tel.: EN 6013 Burje so vršale skozi smrekov-je in med dežjem se je ponujal sneg. Vendarle ni začel kacati. Kar ga je padlo, ga je sproti popil dež, k>je šel tako na gosto, da so fga grabni komaj goltali. Čebelarji so že zapahnili čebele, pastirjem na pašnikih se ogenj ni hotel prijeti. Na Pr-tovču je življenje postajalo dolgočasno in bogvtv kaj bi ženske počele, da Jaskova ni pričela glodati Rotije. Vsa vas je že vedela, da bo imela otroka. Marjeta je bila vsa iz sebe. Vedela je, da bo nekoč vse prišlo na dan, toda odrivala je od sebe ta hip ka kor strupeno čašo. O Tinetu ni bilo glasu. Ljudje so sicer govoričili, da je v Ljubljani zaprt, vedel pa ni nihče nič gotovega. Vsak je samo ugibal. “Naj bo, kjer hoče,” se je jezil Skovinc. “Najboljše bi bilo, ko bi bil zaprt od ljudske šole naprej. Vsaj škode bi ne bilo.” Škovinca je grizla Rotijina sramota. Ni je mogel kar tako preboleti. Preveč je cenil dekle. Marjeta je pa kar postavala. Še za delo ji ni bilo toliko mar kakor druga leta. Lovila je novice in se ob vsaki stresla. Jernej je bil zadnjikrat zeio-potrt. Skoraj nič ni govoril, le jabolk je naložil poln koša, češ da' bodo Rotiji prav prišla. Marjeta bi mu rada kaj rekla, pa se ni upala. Jernej je gledal, kakor da nekoga čaka in ’nlJčjer nFIrriel obstanka. U Ko~ Zdaj naj le izačne snežiti. Ko bo Jelovca popolnoma odrezana od sveta, takrat bo Rotiji naj lepše. V RADOVLJICO Konec novembra se je vreme nenadoma sprevrglo. Nebo je docela posivelo, cele trope vran so se spreletavale naokoli in otožno krakale. Sonce sploh ni prodrlo na dah. Smreke so bile negibne kakor mrtvi stražarji. “Sn^g bo”, je rekla Marička, ko sta stali z Rotijo na pragu. Tudi čuvaj je bil mnenja. Proti večeru je potegnila sapa. Smrekovi vrhovi so se zamajali, čudno otožno vršenje je preplavilo gozd. Kakor da jokajo otroci. Nedanomapaje veter popustil, nastala je tišina ma. Sicer nista slišali useda- šla s pravo besedo na dan. To- n,}a snežink, toda po miru, ki je ležal okrog bajte, sta tako sklepali. Jutri bo vse belo. Smreke bodo bele, jasa bo izginila in na strehi bo sneg. NI kjer ne bo poti ne gazi, čez in čeiz bo sama belina. Ptiči se bodo pomaknili v dolino proti hišam, kjer bodo v snegu samo zajčji skoki in stopinje srn, ki jim bo čuvaj pripravil sena. V bajti je čudovito tiho. Sa-mo budilka tiktaka na mizi in fosforni kazalci se bleščijo skoz istega temo. Marička in Rotija se skušata, katera' bolje vidi. Ponavadi se vsaka za nekaj minut zmoti. Od pograda do mize je vendarle precej daleč. Prva vselej zaspi Marička. Saj lahko, ko nima nobene skr- da zdaj še ne more. Tudi danes ni še čas zato, da bi mogla vse natančno premisliti. Morda pozneje, ko bo že vse v snegu in bo za misli več tišine. Saj Jernej bo gotovo večkrat prišel. Rotija sama sebi ni verjela, da ima Jerneja tako rada. V začetku res ni mislila velikokrat nanj. Komaj včasih, kadar se je odpravaljala na Pr-tovč po hrano. Zdaj pa, ko je Tine zginil nekam daleč in ga je njeno srce popolnoma izvrglo, zdaj ji je Jernej vedno bliže. Nič manj kakor včasih Tine. Kadar pride, ga je vesela. Nedelje v njegovi druščini so krajše in še Marički je všeč, da pride. To in ono pove. Zdaj ga najbrž ne bo ko j, ko bo veliko snega. Malh’ se mora uleči. Do pašu ga ne bo šel gazit. In do pasu ga bo najbrž, če bo kacal vso noč in še jutri. Rotiji se misli medejo. Nič prav jih ne more več ralrpostav-ljati. Kako je prišel Jernej v njeno kajžo? Saj hodi po njej kakor gospodar. Seveda, saj ima Rotija na roki zlat, poročni prstan. Kdaj sta se pa vzela? Moj Bog in proti Marjetini volji! Rotija se obrača na pogradu. Njene sanje so kot živa resnica. (Dalje prihodnjič) -------o------ —Mesto Kurgan ob Tobolu je središče pridelovanja sibirskega surovega masla, ki ima velik pomen na ruskem trgu. in iz sivine so pričele naletavati bi. Rotija mora pred spanjem V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN DRAGE MATERE Mary Pozelnik ki se je ločlia od nas dne 15. februarja 1945 Tri leta je že minilo, odkar si nas zapustila ter počivaš, v grobu, toda še vedno živiš v duhu med nami in boš živela v blagem spominu, dokler se tudi mi združimo s Teboj v večnem raju. Žalujoči ostali: ANTON POZELNIK, soprog ANTHONY, sin ALBINA, hči Cleveland, O., 16. febr. 1948. žarju je stopil samo za hip, da se je pogovoril zaradi lesa in oglja. Oboje bo ko j s snegom treba začeti voziti v Radovljico. Ko j po maši je šel s Prtov-ča. Marjeta je videla, da je vsaka beseda zaman. Še skušala ni, da bi ga kaj zadrževala. Težko oprtan je krenil pro-< ti Dražgošam. Bajti na Martinčku sta se' praznili. Delo je ponehalo in nazadnje sta ostali samo dve. Rotija in Cotova Marička. Ostati je mislila tudi Kovačeva s Podlonka, pa ji je mati zbolela, Rotiji je bilo tako še bolj všeč. Strah ju he bo. Čuvaj ostane v koči vso zimo, gozdar pa dobršen del, če le ni preveč snega. Dekleta so se otepavale zimske službe, zakaj od začetka, ko Jelovco zapade sneg, jo zapahne na vse kraje. Nikamor ne moreš. Samo v zrak vidiš in v nočeh poslušaš tuljenje vetra, ki v celih vrtincih raznaša sneg na vse konce. Ko bi ne bilo moških, bi tudi žsnke he ostale. Cez noč bi jih bilo v resnici strah. Jernej se je bil po tistem pogovoru še nekajkrat oglasil. Vsakikrat ji je kaj prinesel. Na zima se je bilo treba pripraviti. V snegu ne bo nihče lazil na Prtovč. Nikamor bi ne prišel. Kadar začne sneg pošteno kosmatati, ga je hitro do pasu. Jernej in Rotija sta si dobra. -Starega pogovora se ne dotakneta, čeprav oba vesta, da mimo njega ne bosta prišla, To-da oba se bojita začeti. Kar odlašata. Jernej upa, da bo zimski dolgčas Rotijo omehčal, Rotija pa mislil, da Jernej prihaja k pameti. Tako gredo na Martinčku v zimo. Kadar je količkaj lep dan in da dalj časa ni dežja, Rotija in Marička še nabirata storže. Za spomlad je treba pripraviti seme. Sušenje se je pričelo. V bajti skoraj ves dan gori ogenj. Prijetno toplo je. Rotiji se zdi stokrat lepše kakor v Škovinčevi kajži. snežinske. Sprva posamezne, redke, potlej gostejške in večje in nazadnje je bil ves zrak poln samega vrtenja. Da si pogledal skozi okno, si bil kar pijan. Rotija in Marička sta sedeli pri ognju. Marička je ravno odlila odlijač in vrgla v lonec razbeljeno zaseko. V bajti je prijetno zadišalo. Rotija je bila na moč živahng. Kar razživela se je. Žganci so ji šli v«tek kakor že zlepa ne. Koj po večerji sta obe zlezli na pograd. Na ognjišču je ogenj ugašal, nazadnje je skozi pepel sijala le še redka žer-javka. Zunaj je snežilo nepreneho- še to in ono premisliti. Največkrat se ji misli ustavijo pri Jerneju in otroku, nikdar pri Tinetu. Za Rotijo Tineta ni več. Tudi v spominu nima več prostora. Le počemu ? Jernej, da, Jernej je vse nekaj drugega. Trezen, pameten in delaven, kakor da misli večno živeti. Ko bi he bilo otroka. Z Jernejem bi si upala živeti. Nič bi ji ne bilo hudega. V malih nebesih bi bila. Toda zdaj, ko čaka na otroka, Rotija Jerneju fes ne more ustreči. Zadnjič, ko je prinesel jabolka, je vi- | dela, kako bi se rad spustil v pogovor in kako Čaka, da bi pri- -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride Okraski naprodaj. — Noseč m glavi več okraskov kot jih ima Carmen Miranda ima ta indijski prodajalec umetnih cvetlic, ki jih prodaja na cestnem vogalni v Jeruzalemu. i /Naznanilo in Zahvala Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri skrbni oče Joseph Repar ki je po kratki bolezni ter previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 13. jan. <1948. Rojen je bil marca 1875 v vasi Kamnik, župnija Preserje pri Ljubljani. Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 16. januarja 1948 iz pogrebnega Zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga, ob asistenci čč. gg. Rev. Franc Gabrovšek in Rev. Victor N. Tomca, smo ga pdložili k zemeljskemu počitku na pokopališču sv. Pavla v Euclid, O., poleg njegove pokojne soproge in naše drage matere Marije. Na prvem mestu se prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi; ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti ter ga povsem pripravil za vstop v srečno večnost. Dalje se zahvalimo Rev. Baragi za slovesno oravljeno sv. mašo zadušnico, za vse opravljene pogrebne molitve in pa za spremstvo na pokopališče, kamor je pokojnika spremil vse do njegovega groba. Dalje se zahvalimo čč. gg. Rev. Franc Gabrovšku in Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri’sveti maši. Iskrena zahvala vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem za številne vence, s katerimi so okrasili dragega pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. Enako se iskreno zahvalimo vsem številnim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir. in pokoj duše pokojnika. Dalje se zahvalimo vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Naša zahvala društvu Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, ter podružnici št. 5 SMZ za vso pomoč in pa ker so člani teh dveh društev nosili krsto pokojnika. Dalje se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše. Dalje hvala vsem onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter vsem onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče sv. Pavla. Prav lepo se zahvalimo tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo p