-----   390   -----
Ogled po svetih
Kteri narod je najbolj izobražen v Evropi?
(Svobodno po ilirskem).
Yrprašanje le-to je tako važno, da si človek skoraj ne upa dati odgovora na-nj. Mi Slovenci in aploh Slovani naj bi se pač ne podstopili ziniti od tega, da se med perve štejemo. Kaj bomo mi, ki nas svet se tako rad pita z rbarbari!i; — Al Anglež Buckle v svoji knjigi „History of civilisation" („povest izobraženosti") nekako napeljuje tako vodo na naš mlin, da bi misli naše postale kmalo res „vi-sokoleteče." Poslušajmo: V svoji povesti navaja Anglež med drugim tudi število samomorov v novejših časih ter dokazuje, „da kolikor več je med svetom izobraženosti, toliko več je tudi samomorov." — Je li omika ali izobraženost tega kriva ali ne, si mi terditi in razsoditi ne upamo; al kaže se, da bi vendar le utegnilo temu biti tako. V 5 letih (od 1852 do 1856) se je v zedinjenih an-gležkih deržavah (ondi, kjer se toliko hrusta in vpije o omiki) samomorno končalo 5416 ljudi, namreč 3886 možkih in 1519 žensk, tedaj čez 1000 leto in dan. — Mi Jugo-slaveni (,,-divji narod", se ve da!) navadno čakamo, da nas smert sama pokosi. Je li več junaštva treba k temu, po-terpežljivo terpeti mnogotere nadloge življenja ali pa zapoditi si kuglo v možgane, tega mi ne bomo ogibali tukaj, ker odgovor na to vprašanje je lohak; da pa je vkljub vse nam od mnogih strani očitane sirovosti vendar več močno-dušnosti in več svete vere med nami, kakor marsikje drugje, spričujejo nam ravno oni redki primerljeji samomorov med nami. Glede na toliko žalostni sad omike — ako se samomori po Angleževih besedah res za kaj tacega ceniti smejo — naj nam tedaj clo nič ne bodi žal, da nismo tako izobraženi kakor Angleži, ki se čislajo za pervake, ali Francozi, ki tudi hočejo biti pervi, ali pa Nemci in Italijani in vsi ostali drugi, ki menijo, da nosijo zvonec omike. O tacih okoljšinah in napredkih izobraženosti le ostanimo ponižno zadaj in poterpimo! — saj stoji pisano: ?,pervi bodo poslednji, in poslednji bodo pervi!tt             Jos. Levičnik.