ZRNO DO ZRNA
SAMOPRISPEVEK 88—93 — SAMOPRISPEVEK 88—93 — SAMOPRISPEVEK
O
Ö
0
N
1
>
I
o
o
>
n<
I
hd
O
0 > n< >
1
N
I
O
Ö
o
Pred nami je pomemben, mejni 29. maj 1988, ko bomo občani ribniške občine ponovno šli na volišča po naših krajevnih skupnostih, da bi oddali svoj glas ZA naš razvoj v naslednjih petih letih, ko se bomo odločali o sprejetju načrtov del posameznih krajevnih skupnosti iz prihodnjega samoprispevka, ko se bomo odločali ZA ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevnih skupnostih Ribnica, Sodražica, Loški potok, Dolenja vas, Slemena in Velike Poljane.
Točno pred petimi leti, 29. maja 1983, smo izglasovali z zavidljivo volilno udeležbo in zavidljivim pozitivnim odzivom sedanji samoprispevek. Glasovali smo za naš skupni napredi glasovali smo za vrtce, šole, najrazličnejše komunalne objekte, vodopreskrbo in še marsikaj, kar smo v posameznih k, spoznali za nujno potrebno in neodložljivo, za nuji našega hitrejšega skupnega napredka.
Nikdar doslej od leta 1965, ko smoMglasoVali v občini prvi uradni krajevni samoprispevek, se tumt himio težko odločati za tak način solidarnostnega zbiranja denarja za reševanje in urejanje skupnih potreb. Časi za tajgneriKlločanje nikdar doslej niso bili kdo ve kako ugodni, vaftfrje vedno zmagala človeška solidarnost, velika humanost naših krajanov, njihova velika pripadnost naši občinski skupnostim globoh^epričanje, da sami sebi lahko najbolje in najmlrejc pomagamo na pot in na poti hitrejšega napredka. Vsi dosedanji samopnspevki to vedno znova dokazujejo in bodo v prihodnješe bolji Marsičesa za Sicer normalno življenje in delo naših občaho v bi ne bilo, česerijedno znova vsakih pet let ne bi odločali na referendumih za samoprisA vek. Ne bi bilo šol, vrtc&mpdovodov, cest, telefonije, gasilskih 'sega tega ali pa z mnogo manj t,bi bilo takšno’kptjefiedaj. Seve pevka nihčekotposameznik ne nov, kotdStibavcelotipMubili
fepred letom dni da->bitni ponovni uvedbi
domov in podobnega B jenih teh stvari pa življen zaradi neplačevanja sam bil bogatejši, kot skupnost vsi skupaj mnogo revnejši
Občinska konferenca socialistične z vel la pobudo o pričetku razmišljanja p krajevnega samoprispevka po izteku 1983—88poteče konec junija letos, že preSffoiini leti, ko občini oblikovali sedanje programe del, pa smo vedeli, da tudi v prihodnje ne bo mogoče brez samoprispevka dovolj hitro razreševati vedno večjih potreb s komunalnega in številnih drugih področij.
Krajevne skupnosti so že pred dopusti lansko leto izvedle vrsto aktivnosti za ugotovitev potreb in razpoloženje ljudi okrog prihodnjega samoprispevka. Aktivnosti okrog priprav na izdelavo programov samoprispevka 1988—93 ter ocene dosedanjega dela so bile posebej intenzivne zadnje mesece. V aprilski številki Rešeta smo podrobneje poročali o izvajanju delovnih načrtov v zadnjih petih letih, predstavili pa smo tudi okvirne načrte del po krajevnih skupnostih iz možnega prihodnjega krajevnega samoprispevka. Odločili smo se, naj bi bil prihodnji samoprispe-
vek krajevni, kjer bo izglasovan. V glavnem so sredstva samoprispevka namenjena uresničevanju delovnih načrtov po KS in le manjši del zbranega denarja bi krajevne skupnosti združevale za skupno nalogo na nivoju občine. Najpomembnejša naloga, ki smo jo predstavili že v prejšnjem Rešetu, je ureditev telefonije v občini. Vemo, da vsaj tisoč občanov čaka v občini na telefonski priključek, vse sedanje kapacitete v telefonskih centralah pa so v celoti izkoriščene. V nemogočem stanju je predvsem naše gospodarstvo, ki je zaradi izredno slabih telefonskih _zvez dobesedno odrezano od sveta. Nujna je torej ureditev večje, \iejše vozelne centrale v Ribnici, s čimer bi posodobili tele-vsei občini. Brez tega je nemogoče pričakovati in zahte-ati hitrejši razvoj ohanskega gospodarstva, nemogoče bo zavitih delavcev, ki prihajajo iz šol, kot celota bomo zato siromašnejsi. Razvoj telefonije v občini, kakor je sedaj predviden, kaže svetleglj&SBektive. Dosegli ga bomo le s skrajnimi napori, pri čemer bo pomembno vlogo odigral tudi mMbu samoprispevek. Gospajakstvo že združuje v regiji doline denarje za širši razvoj teltfohjje, v občini delovne organi-
t posebne prispevke, manjši del, ifMzdružile krajevne skupnosti bsameznih krajevnih skup-* skupnosti združevale naslednje
icije namenjajo temu področjvt ki pa ni tako nepomemben, pa na,
' samoprispevka. Iz program^ pstijjsfazvicblO.Tiaj bi krajevt]
dstotke na svojem območju zlfrariiga denarja v naslednjih petih letih: Ribnik 25% alid&78j250,000 din, Sodražica 25% ali 97,500.000 dpi, Loški potok 25% ali 73 milijonov din, Dolenja i /0% ali 28.4 J^WOdin, Sy Gregor 10% ali 9.350.000 din in tWllfiQPoljane 10% atijfdjfflOOO din, skupaj za skupno telefo-Tskupen izhod iz tele fonskega infarkta 491.667.000 din iz "samoprispevka.
Dobro poznamo globoki pomen misli — kamen na kamen palača,jgtto do zrna pogača in vsi zmoremo vse. Skoro petindvajset let samoprispevka v naši občini to velja, poznamo in no. kaftn koliko nam je vedno pomenilo in nam pomeni tudi es — našo veliko, človeško in tovariško solidarnost. To velja vedno in bo tudi v prihodnje. Dragocena sta zavest in spoznanje, potem ko so akcije izvedene, da je v vsem narejenem in doseženem tudi večji ali manjši del našega prispevka, da je vse na tak način pridobljeno še bolj naše. Tako smo se čutili vedno doslej in tudi v prihodnje ne more biti kaj drugače.
Ko bomo povabljeni na svoja krajevna volišča 29. maja med sedmo in 19. uro, ne pozabimo, da bomo glasovali ZA naš napredek, vsak glas PROTI samoprispevku ali neudeležba na referendumu pa pomeni stopicanje na mestu, nazadovanje, pomeni neuresničenje vseh bogatih in prepotrebnih načrtov, pomeni bolj črno prihodnost. Tega pa nočemo, kaj?!
Torej — 29. maja v vsej občini Ribnica vsi dobro misleči in k napredku usmerjeni občani — ZA samoprispevek, ZA napredek, ZA razvoj občine!
*0 O O
GLASOVANJE 29. MAJA 1988 — GLASOVANJE 29. MAJA 1988 — GLASOVA
VSI ZMOREMO VSE — VSI ZMOREMO VSE — VSI ZMOREMO VSE — VSI ZMOREMO V
REŠETO	SAMOPRISPEVEK 88 — 93
Z novim samoprispevkom do hitrejšega razvoja
V teh dneh maja lahko še razmišljamo, zadnjo nedeljo pa se bomo odločili o uvedbi samoprispevka za naslednjih pet let. Tokrat prvič vsaka krajevna skupnost za svoj program, kije v obdobju priprav nastajal, vsaj upam tako, »po meri ljudi«. In če je nastajal tako, potem bi morala biti naša odločitev že vnaprej znana, saj se odločamo za svoj, naš program razvoja, ne pa za program nekoga ali nekaterih. Z odločnim »ZA« se bomo odločili še za nekaj več, to je bistveno hitrejši razvoj na več področjih, za katere smo v pripravi programa skupno ugotovili, da na njih zaostajamo za drugimi našimi kraji, predvsem pa za razvitim svetom. Kljub temu, da se bomo tokrat prvič odločali krajani vsake krajevne skupnosti za svoj program, pa iz vseh izhaja veliko skupnega in za nadaljnji razvoj in dostojen vstop v naslednje tisočletje.
In kaj je to skupno v posameznem?
Na prvem mestu je tu nujen razvoj telefonije v celotni občini. Gre za to, da bomo v petih letih lahko skoraj vsakemu gospodinjstvu ponudili nakup telefonskega priključka, še pomembneje pa je to, da bomo v tem obdobju našemu združenemu delu v najkrajšem možnem času omogočili normalno poslovanje preko telekomunikacijskih sistemov. Danes je našim organizacijam stanje telefonije resna ovira pri poslovanju in komunikacijah s partnerji. Naša usoda pa je še kako v celoti odvisna od uspešnega dela gospodarskih organizacij. Zato si z glasom »ZA« zagotavljamo tudi delo in zaslužek za jutrišnji dan.
Na drugem mestu so šolski objekti in prostori za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Na tem področju so bile vrednosti opravljenih del vedno večkrat večje, kot pa je bilo na razpolago sredstev samoprispevka. To pomeni, da smo z njim gospodarno ravnali.
Z glasom »ZA« se bomo opredelili za svoj in naš program hitrejšega razvoja,
glas »PROTI« pa nujno pomeni stagnacijo in nazadovanje, tega pa si verjetno ne želimo.
Na koncu v razmislek še tole. Res je, da danes govorimo in se soočamo s takimi in drugačnimi problemi, da govorimo o politični, gospodarski in ne vem še o kakšni krizi, da so časi težji kot nekdaj itd, pa vendarle verjetno še nismo nikoli živeli boljše kot danes. 2% od neto osebnega prejemka res ni malo, vendarle pa premislimo, kolikokrat po 2% mimogrede zapravimo za takšne ali drugačne navade in razvade, od katerih nimamo nič, le glava nas boli. Z glasovanjem »ZA« samoprispevek pa se nam bo vsem na mnogih področjih veliko poznalo. In končno tudi na ta način se čez pet let ne bomo mogli pohvaliti z velikimi in novimi zgradbami, pač pa moramo predvsem obnoviti to, kar smo desetletja zanemarjali in puščali ob strani. Čas je, da to storimo, da nam bodo kovačnice bodočih izobraženih delavcev v ponos, ne pa da ob njih zardevamo. S svojim »ZA« bomo zagotovili našim najmlajšim dostojno vzgojo in izobraževanje v obnovljenih ali dograjenih prostorih. Otroci so naše veliko bogastvo, ali bomo zanje vlagali ali ne, o tem verjetno ni dvoma, končno pa so oni zagotovilo tudi našega obstoja.
In končno bomo dali svoj glas »ZA« tudi za realizacijo velikih in majhnih načrtov v vsaki krajevni skupnosti, kijih brez samoprispevka ne bi mogli realizirati tako kmalu. Tu so ceste, kanalizacije, voda, varstvo okolja in še in še, kar želimo spremeniti, posodobiti, narediti. Z dosedanjimi samoprispevki smo dokazali, kaj se da storiti s tako zbranimi sredstvi, saj prevzemamo svoj razvoj in s tem bodočnost še bolj v svoje roke.
Torej bodimo enotno »ZA«.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS SODRAŽICA
Janez Mihelič
Prihodnost z več znanja
Naši pogledi so uprti v prihodnost. Jasno, saj drugače ne more biti. Prihodnost je naša, še bolj rodov, ki prihajajo. Dobro je poznati preteklost, korenine, iz katerih izhajamo, razmere in pogoje, v katerih seje koval naš danes in se oblikuje jutri. Velik napredek smo dosegli v preteklih desetletjih, tudi v naši občini. Pri nas morda še večjega kot kje drugje. Za to pa ni bilo potrebno le trdo, garaško delo, potrebno je bilo najprej znanje in hotenje.
Prihodnost, v katero so zazrti naši pogledi in usmerjene naše misli, bo potrebovala in zahtevala še več znanja in strokovnosti. Dobro organizirano in razvito gospodarstvo je in mora biti trden temelj, na katerem se bodo razvijale tudi vse ostale dejavnosti. T rdno gospodarstvo pa je lahko le tisto, ki se bo znalo vsak trenutek prilagoditi zahtevam domačega in predvsem tujega trga, ki bo vedno kos nenehnemu boju za kupca z najboljšo kakovostjo, primerno ceno in pravočasno dobavo.
danja proizvodnja mora zaslužiti nova delovna mesta, predvsem pa novo, sodobnejšo tehnologijo in sodobnejšo ter še bolje organizirano proizvodnjo.
Stotinka milimetra j e res drobcena dolžinska mera, ki pa je že dolgo v navadi v mnogih proizvodnjah. Preskok na še natančnejše merjenje, na tisočinko, je sicer še težji, je pa nujno potrebem In v Riku že obvladujejo tudi to. Že bližnja prihodnost bo v proizvodnji še zahtevnejša in klasično kovinarsko orodje — kladivo ali celo »macola« bo šlo v pozabo. Nova proizvodnja to že dokazuje, saj Riko z njo posega že na področje robotike. Gibljivi sistemi so že del robotiziranega proizvodnega procesa. Korak naprej v proizvodnji 21. stoletja pa je Rikov robot »RIKO 106«, kije bil že na sejmu elektronike, več mesecev pa že veselo in uspešno prestaja najrazličnejše preskuse. Tako gibljive linije kot robot so plod trdega strokovnega dela domačih Rikovih strokovnih delavcev, strokovnjakov elektro fakultete in ustreznih inštitutov.
Za to bo potrebnega veliko več znanja kot doslej. Veliko število štipendistov — študentov na srednjih, višjih in visokih šolah bo že jutri trkalo na vrata domačega gospodarstva, želelo delo in skozi delo povrniti družbi v njegovo usposabljanje vložen denar. Prispevati spet za prihodnje generacije, za še hitrejši družbeni razvoj.
Za takšno proizvodnjo prihodnosti, proizvodnjo 21. stoletja, za naslednjih Rikovih 50 uspešnih let, kot sami pravijo, pa bo spet in spet potrebno trdo, zavzeto, odgovorno delo in predvsem vedno več znanja. Zato v Riku tudi posvečajo tolikšno skrb štipendiranju, vzgoji lastnih strokovnih
delavcev, zato tako skrbijo za tovrstni razvoj naše Ribniške doline.
V Riku se dobro zavedajo, da brez čim več znanja ni prave prihodnosti. Pravzaprav ni razvoja, je lahko le drobencanje na mestu in počasno nazadovanje. Gotovo pa ne more biti novih delovnih mest in spet bi bili tam, kjer smo bili pred desetletji. Se-
Seveda pa ravno v teh časih v Riku razmišljajo tudi o številnih drugih stvareh, ki niso čisto proizvodnega značaja. O stvareh, ki morajo, če so dobro organizirane, veliko prispevati k lažji in hitrejši proizvodnji in razvoju gospodarstva. Med drugim je to
tudi telefonija. Riko že lep čas dozi vije pravi telefonski infarkt. Pač zato, ker sodobne telefonske zveze s svetom potrebuje morda bolj in v večjem obsegu kot kdo drug. Ob neurejeni telefoniji, se pravi brez zveze s svetom, s partnerji doma in vtujini, ni mogoče graditi razvoja delovne organizacije, tudi občine kot celote ne.
Tudi to imejmo v mislih, ko se bomo v naši občini odločali o samoprispevku. Manjši del tako zbranega denarja bomo namenili tudi razvoju telefonije in če v tem ne bomo uspeli, so zaman vsa načrtovanja gospodarskega razvoja občine. Brez tega pa tudi ni razvoja šolstva, zdravstva in vseh ostalih dejavnosti.
SAMOPRISPEVEK 88
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št. 35/85) in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izvajanja (Ur. 1. SRS, št. 23/77) ter statutov Krajevnih skupnosti so skupščine Krajevnih skupnosti Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Velike poljane, Sv. Gregor na svojih sejah sprejele
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v Krajevnih skupnostih
jenjskih stroškov, potrdi pa ga vsakoletna skupščina krajevne skupnosti; — občani, ki nimajo stalnega bivališča na območju Krajevne skupnosti, imajo pa nepremičnine na območju krajevne skupnosti, plačajo v letu 1988
10.000.— din (za polovico leta), v letu 1989 pa se znesek 20.000.— din valorizira z rastjo življenjskih stroškov, potrdi pa ga vsakoletna skupščina krajevne skupnosti.
8.	člen
Samoprispevek se ne plačuje v primerih iz 12. člena zakona o samoprispevku (Ur.
1.	SRS. št. 35/85). Občani, ki so socialno ogroženi zaradi plačila samoprispevka, bodo svoje pravice lahko uveljavljali na Krajevni skupnosti.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za območja Krajevnih skupnosti Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Velike poljane. Sv. Gregor.
2.	člen
9.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Referendum bo dne 29.5.1988 na glasovalnih mestih, kijih bodo določile volilne komisije v Krajevnih skupnostih.
3.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabljala za financiranje programov krajevnih skupnosti (programi so objavljeni v nadaljevanju).
4. člen
GLASOVNICA
Na referendumu dne 29.5.1988 za uvedbo samoprispevka v denarju za obdobje od
1.	7. 1988 do 30. 6. 1993 za financiranje programa Krajevne skupnosti
PROTI
glasujem
žig
ZA
Vrednost programov krajevnih skupnosti znaša skupaj 12.660.375.000 din. S samoprispevkom se bo zbralo 2.223.214.000.— din. Ostala investicijska sredstva v višini 10.439.161.000 din bodo zagotovljena s strani SIS materialne proizvodnje, dodatnimi sredstvi organizacij združenega dela in dodatnimi sredstvi delovnih ljudi in občanov ter po Samoupravnem sporazumu za financiranje razvoja družbenih dejavnosti v občini Ribnica.
5.	člen
Glasuje se tako, da se obkroži ZA, če se glasovalec z uvedbo samoprispevka strinja, oziroma se obkroži beseda PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti, če se bo zanj na referendumu izjavila večina volilnih upravičencev po 20. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izvjavljanja (Ur. 1. SRS, št. 23/77).
Z referendumom se bodo krajani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje 5 let in sicer od L 7. 1988 do 30. 6. 1993.
6.	člen
11.	člen
Izid referenduma in sklep o uvedbi samoprispevka se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Pravico glasovanja na refrendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za krajevno skupnost in zaposleni krajani, ki še nimajo splošne volilne pravice in niso vpisani v splošni volilni imenik.
7.	člen
12.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje programa samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki bo o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka letno poročal skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevnih skupnosti po stopnji 2% in sicer:
1.	Delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka;
2.	občani, ki prejemajo pokojnino;
3.	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek po dejansko doseženem dohodku od zavarovalnih osnov ter od ostanka čistega dohodka, zmanjšanih za davke in prispevke;
4.	delovni ljudje, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
—	glavni poklic od zavarovalne osnove, zmanjšane za davke in prispevke
—	postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu odmerjenemu pavšalnemu davku;
5.	delovni ljudje, ki dosegajo dohodke iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih površin in od vrednosti lesa, odkazanega za posek;
6.	samoprispevek plačujejo tudi: (velja za Krajevni skupnosti Ribnica in Loški potok)
—	zdomci na območju Krajevnih skupnosti za leto 198860.000.— din(za polovico leta), v letu 1989 pa se znesek 120.000.— din valorizira z rastjo živl-
13.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem sredstev za izvajanje programa in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravljata SDK in občinska Uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti.
14.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SR Slovenije, začne pa veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
april 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS RIBNICA Milan Bavdek
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS Loški potok Jože Levstek
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE KS Velike Poljane Franc Prijatelj
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS SODRAŽICA Janez Mihelič
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS Dolenja vas Janez Henigman
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KS Sv. Gregor Metod Jaklič
Stane Škrabec, direktor Rika, o samoprispevku:
\z
Človek je vedno sam kriv za svoje zlo
Res je ta samoprispevek namenjen tudi posodabljanju telefonije v naši občini. Daje prišla Ribnica v Sloveniji na 16. in 17. mesto, je bil potreben velik napor vseh ljudi. Če hočemo narediti korak naprej pri razvoju in biti povezani s svetom, pa brez dobre telefonije normalno življenje ni več možno.
V kolikor se te stvari ne bodo razvijale naprej na tem področju, bomo prisiljeni del komercialnih in marketinških
ter izvoznih dejavnosti prenesti nekam drugam, na drugo področje, ki je bolj komunikacijsko povezano s svetom. Kaj to pomeni za Riko in občino, pa raje ne govorim.
Smo skoraj pri dnu občin v Sloveniji po številu telefonov na prebivalca. Vsi moramo o tem razmišljati, saj lahko nevede s tem zapečatimo usodo nadaljnjih rodov. Prepozno bo potem ugotavljati kdo in zakaj je bil proti, saj
bo gospodarstvo in s tem tudi vsa občina gotovo prepuščena stagnaciji.
Svet gre naprej in mi moramo biti tako široki, da podpiramo tisto, kar bo nam in našim zanamcem nosilo nekaj boljšega in kvalitetnejšega, ne pa kramp in lopato.
Kar bomo zbrali s samoprispevkom, bo le 10% skupnih sredstev, vseh ostalih 90% pa bomo lahko dobili le, če bomo izglasovali teh 10%.
V ribniški občini verjetno ni nihče od delavcev tako gospodarsko in finančno ogrožen, da ne bi mogel namesto tistega litra vina, ki bi ga za ta denar dobil, prispevati svoj delež za nadaljnji razvoj našega kraja.
Zato apeliram na vse zaposlene v naši delovni organizaciji in ostale občane, da izglasujemo ta samoprispevek, saj bomo imeli korist od tega le mi sami
REŠETO


■
'V ! v
PROGRAMI DEL IZ SAMOPRISPEVKA 88—93
KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA
1.	S samoprispevkom se bo v obdobju od 1. 7. 1988 do 30. 6. 1993 v Krajevni skupnosti Ribnica zbralo 1.113.000.000 din.
2.	Delitev sredstev samoprispevka bo naslednja:
—	25% zbranih sredstev za razvoj telefonije ali 278.250.000.— din
—	15% zbranih sredstev za obnovo šolskih objektov ali 166.950.000.— din
—	60% za potrebe razvoja komunalnih objektov in naprav ali 667.800.000.— din.
Celotna vrednost programa Krajevne skupnosti Ribnica znaša 6.436.000.000.— din. Investicijska sredstva v višini 5.323.000.000.— din bodo zagotovljena s strani SIS materialne proizvodnje, dodatnimi sredstvi organizacij združenega dela in dodatnimi sredstvi delovnih ljudi in občanov ter po posebnem Samoupravnem sporazumu za financiranje razvoja družbenih dejavnosti v občini Ribnica.
Program del komunalnih objektov in naprav v Krajevni skupnosti Ribnica:
1.	Izboljšanje kvalitetne pitne vode
2.	Sofinanciranje kanalizacije v Ribnici
3.	Sofinanciranje rekonstrukcije Opekarske ceste
4.	Sofinanciranje rekonstrukcije Šeškove ulice
5.	Sofinanciranje obnove kulturnega centra
6.	Sofinanciranje izgradnje avtobusne postaje v Ribnici
7.	Asfaltiranje ulic v mestnem naselju Ribnica
8.	Pločnik ob Gorenjski cesti
9.	Sofinanciranje rekonstrukcije ceste v Dane
10.	Sofinanciranje rekonstrukcije ceste Otavice — Ograda
11.	Sofinanciranje rekonstrukcije ceste Goriča vas — Otavice
12.	Sofinanciranje asfaltiranja ceste Dolenji Lazi — Zapuže
13.	Sofinanciranje rekonstrukcije ceste Jurjeviča — Ravni dol
14.	Sofinanciranje rekonstrukcije ceste Žlebič — Fužine
15.	Javna razsvetljava na območju KS
16.	Sofin. kanalizacije in čistilne naprave Slatnik, Breže, Sušje
17.	Sofin. izgradnje mrliških vežic v Jurjeviči
18.	Sofin. rekonst. mostu v Sajevcu
19.	Signalizacija na žel. prehodih v Dolenjih Lazih
20.	Dograditev kanalizacije v Bukovici
21.	Asfaltiranje ulic v Nemški vasi
22.	Dokončanje asfaltnih muld in prelitje cest v naselju Grič
23.	Tekoče vzdrževanje cest in ulic
Volišča in volilni okoliši za referendum v KS Ribnica
Volišče št. 001 — v Ribnici v Domu TVD Partizan glasujejo delovni ljudje in občani: Prijateljevega trga in Lepovč
Volišče št. 002 — v Ribnici v prostorih Delavske univerze, Kolodvorska ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Kolodvorske ulice, Ljubljanske ulice, Vrvarske poti, Ob Bistrici, Galusovega nabrežja in hiše št. 2 in 4 Ceste na Ugar Volišče št. 003 — v Ribnici v Lovskem domu, Opekarska ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Ulice talcev, Grajske poti. Čolnarske ulice, Opekarniške ceste, Urbanove ulice, Topniške ulice, Vodnikove, Podgorske in Louis Adamičeve ceste ter ceste na Ugar in Kurirske ceste ter Kosovelove ulice
Volišče št. 004 — v Ribnici v prostorih Glasbene šole, Gorenjska cesta glasujejo delovni ljudje in občani: Gorenjske ceste. Gornjih Lepovč, Majnikove, Šolske in Petkove ulice
Volišče št.005 — v Ribnici v prostorih AMD Ribnica, Šeškova ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Šeškove ulice, Struške ulice, Trubarjeve ulice, Prečne ulice, Prešernove ulice, Vrtnarske ceste, Levstikove ulice in Partizanske ceste Volišče št. 006 — v Ribnici v dvorani društva upokojencev, Trg V. Vlahoviča 4 glasujejo delovni ljudje in občani: Trga Veljka Vlahoviča — bloki številke 2,4,6,8,
10.	12, 14 in 16
Volišče št. 007 — v Ribnici v dvorani DPO — Dozdarski dom, Šeškova 14 glasujejo delovni ljudje in občani Trga Veljka Vlahoviča — bloki številke 1,3,5,7, 9, 11 in 13
Volišče št. 008 — v Hrovači v gostilni Andoljšek, Hrovača 30, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Hrovača
Volišče št. 009 — v Goriči vasi v gasilskem domu Nemška vas glasujejo delovni ljudje in občani naselja Nemška vas
Volišče št. 010 — V Nemški vasi v Gasilnem domu Nemška vas glasujejo delovni ljudje in občani naselja Nemška vas
Volišče št. 011 — v Glavicah v Gasilnem domu Otavice, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Otavice
Volišče št. 012 — v Sajevcu v Gasilnem domu Sajevec glasujejo delovni ljudje in občani naselja Sajevec
Volišče št. 013 — v Bukovici v Gasilnem domu Bukovica glasujejo delovni ljudje in občani naselja Bukovica
Volišče št. 014 — v Danah v Gasilnem domu Dane glasujejo delovni ljudje in občani naselja Dane
Volišče št. 015 — v Zadolju pri Adamič Antonu, Zadolje 8 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Zadolje
Volišče št. 016 — v Jurjeviči v Gasilnem domu Jurjeviča glasujejo delovni ljudje in občani naselja Jurjeviča
Volišče št. 017 — v Kotu pri Gornik Ivanu, Kot 11, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Kot pri Ribnici
Volišče št. 018 — v Brežah v hiši Zidar Jožeta, Breže 41 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Breže
Volišče št. 019 — na Bregu v hiši Andoljšek Marije, Breg 10 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Breg pri Ribnici Volišče št. 020 — na Griču pri Češarek Stanetu, Grič c. VI/10 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Grič
Volišče št. 021 — v Dolenjih Lazih v Gasilnem domu Dolenji Lazi glasujejo delovni ljudje in občani naselja Dolenji Lazi in Zapuže Volišče št. 022 — v Žlebiču v gostilni Klun, Žlebič, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Žlebič, Slatnik in Gorenji Lazi Volišče št. 023 — v Sušju v osnovni šoli Sušje glasujejo delovni ljudje in občani naselja Sušje
KRAJEVNA SKUPNOST SODRAŽICA
1.	S samoprispevkom se bo v obdobju od 1.7.1988 do 30.6.1993 v Krajevni skupnosti Sodražica zbralo 390.000.000.— din.
2.	Delitev sredstev samoprispevka je naslednja:
—	25% zbranih sredstev ali 97.500.000.— din bo namenjenih za razvoj telefonije.
—	25% zbranih sredstev ali 97.500.000.— din bo namenjenih za obnovo šole in telovadnice v Soražici
—	50% zbranih sredstev ali 195.000.000.— din bo namenjenih za potrebe razvoja komunalnih objektov in naprav v krajevni skupnosti Sodražica.
Celotna vrednost programa krajevne skupnosti Sodražica znaša
I.	999.000.000.— din* Investicijska sredstva v višini 1.609.000.000.— din se bodo zagotovila s strani SIS materialne proizvodnje, dodatnimi sredstvi OZD in krajanov ter po Samoupravnem sporazumu za financiranje razvoja družbenih dejavnosti v občini Ribnica.
Program del komunalnih objektov in naprav v Krajevni skupnosti Sodražica:
1.	Naselje Žimarice:
—	posodobitev ceste Gasa v Žimaricah
—	posodobitev ceste v Kožarjih
—	posodobitev ceste Čampa in Mlake
—	posodobitev pred trgovino
—	makadamska posodobitev do Pirca in Intihaija
—	sofinanciranje pri dokončanju GD v Žimaricah
—	načrti kanalizacije
2.	Naselje Podklanec:
—	posodobitev ceste in mostov v Podstene
—	posodobitev ceste in mostov v Matete
—	avtobusno postajališče
3.	Naselje Globel:
—	posodobitev ceste Globel — Sedlo — Pesek
—	posodobitev ceste do Miheliča
4.	Naselja Zamostec, Preska, Sinovica:
—	posodobitev ceste v Podgori in Grdem dolu ter nadaljevanje urejanja ceste na Sinovici
—	avtobusno postajališče
—	načrti kanalizacije
5.	Naselje Jelovec:
—	ureditev protipožarnega bazena
—	druga manjša komunalna dela
6.	Naselja Lipovška, Ravni dol, Nova Štifta:
—	zamenjava vodovodnih cevi
—	posodobitev ceste Lipovšica — Ravni dol in dokončanje ceste v naselju Ravni dol
—	posodobitev ceste Lipovšica — Nova Štifta
7.	Naselja Gore:
—	posodobitev ceste Betonovo in nekaterih manjših odcepov
—	ureditev avtobusnega postajališča na Vagovki
8.	Naselji Vinice, Zapotok:
—	posodobitev ceste do Svetega Marka
—	dokončanje ceste in kanalizacije v Malem Zapotoku in ureditev protipožarnega bazena
9.	Naselje Sodražica:
—	dokončanje ceste na Strmci
—	sofinanciranje pri urejanju ostalih ulic
—	ureditev avtobusne čakalnice
10.	Javna razsvetljava
II.	Kontejnerji za smeti po vaseh
Volišča v KS Sodražica:
1.	Volišče št. 036: v TVD Partizan Sodražica za naselji: Sodražica in Jelovec
2.	Volišče št. 037: v Gostilni Pogorelec za naselje Žimarice
3.	Volišče št. 038: pri Janež Antonu, Globel 9 za naselje Globel
4.	Volišče št. 039: v gostilni Mihelič Rudolf za naselje Podklanec
5.	Volišče št. 040: v prostorih OŠ Gora za naselja: Kržeti, Kračah, Janeži, Petrin-ci, Betonovo.
6.	Volišče št. 035: v Gasilnem domu Zamostec za naselja: Zamostec, Sinovica, Preska
SAMOPRISPEVEK 88 — 93
7.	Volišče št. 033: v Gasilnem domu Zapotok za naselji Zapotok in Vinice	4. Volišče št. 044: v menzi Inles za naselje: Travnik in Srednja vas
8.	Volišče št. 034: pri Arko Milanu Lipovšica 11 za naselja: Lipovšica, Ravni dol	5. Volišče št. 045: Gasilni dom Mali log za naselje Mali log.
in Nova Štifta.
KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS
1.	S samoprispevkom se bo v obdobju od 1.7.1988 do 30.6.1993 v Krajevni skupnosti Dolenja vas zbralo 284.730.000.— din.
2.	Delitev sredstev samoprispevka bo naslednja:
—	10% zbranih sredstev za razvoj telefonije ali 28.473.000.— din
—	40% zbranih sredstev za posodobitev šolske kuhinje in izgradnjo dveh oddelkov VVO ali 113.892.000.— din
—	50% zbranih sredstev za potrebe razvoja komunalnih objektov in naprav.
Celotna vrednost programa Krajevne skupnosti Dolenja vas znaša 1.430.035.000.— din. Investicijska sredstva v višini 1.145.305.000.— din se bodo zagotovila s strani SIS materialne proizvodnje, dodatnih sredstev OZD in krajanov ter po Samoupravnem sporazumu za financiranje razvoja družbenih dejavnosti v občini Ribnica.
Program del komunalnih objektov in naprav v Krajevni skupnosti Dolenja vas:
1.	izgradnja kanalizacije s čistilno napravo
2.	mrliška vežica v Rakitnici
3.	pokopališka ograja v Grčaricah
4.	avtobusna postajališča v Prigorici in Dolenji vasi
5.	asfaltiranje okrog 1 km ulic
6.	javna razsvetljava
7.	rekonstrukcija makadamske ceste v Rakitnici z mostom in škarpo
Za območje Krajevne skupnosti Dolenja vasje volilna komisija določila šest volišč in sicer:
volišče št. 024: v Lipovcu v Gasilnem domu Lipovec za naselji: Lipovec in Makoša
volišče št. 025: v Prigorici v Gasilnem domu Prigorica za naselja Prigorica volišče št. 026: v Dolenji vasi, Krajevni urad Dolenja vas za naselje Dolenja vas volišče št. 027: v Blatah pri Zobec Milanu, Blate 11, za naselje Blate volišče št. 028: v Rakitnici v Gasilnem domu Rakitnica za naselje Rakitnica volišče št. 029: v Grčaricah v Kulturnem domu Grčarice za naselji Grčarice in Grčarske Ravne.
KRAJEVNA SKUPNOST LOŠKI POTQK
1.	S samoprispevkom se bo v obdobju od 1.7.1988 do 30.6.1993 v Krajevni skupnosti Loški potok zbralo 291.000.000.— din.
2.	Delitev sredstev samoprispevka bo naslednja:
—	25% zbranih sredstev za razvoj telefonije ali 73.000.000.— din,
—	45% zbranih sredstev za izgradnjo oddelka otroškega vrtca ter adaptacijo kulturnega doma ali 130.000.000.— din
—	30% zbranih sredstev za potrebe razvoja komunalnih objektov in naprav ali 87.000.000.— din.
Celotna vrednost programa Krajevne skupnosti Loški potok znaša
2.314.000.000.— din. Investicijska sredstva v višini 1.843.000.000.— din bodo zagotovljena iz sredstev SIS materialne proizvodnje, dodatnimi sredstvi OZD in dodatnimi sredstvi delovnih ljudi in občanov ter združenih sredstev posebnega Samoupravnega sporazuma za razvoj družbenih dejavnosti.
Program del komunalnih objektov in naprav v Krajevni skupnosti Loški potok je naslednji:
1.	Posodobitev cest
—	lokalna cesta Hrib — Blošček v dolžini cca 2 km
—	regionalna cesta Hrib — Travnik razširitev vozišča na 5 m in asfaltiranje ter horizontalne izravnave (dolžina 0,6 km)
—	nekategorizirane ceste Retje — Hrib — posodobitev in asfaltiranje v obsegu finančnih možnosti
—	manjša popravila in dodelave na drugih cestah v kraju (Srednja vas, Hrib, Mali log, Retje, Travnik, Šegova vas)
2.	Nakup kesonov za komunalne odpadke — zaprtega tipa (5 kesonov)
3.	Montaža RTV pretvornika za en dodatni program oz. izvedba kabelskega sistema
4.	Izvedba cestno-prometne signalizacije v naseljih (znaki, ogledala)
5.	Ureditev večnamenskega igrišča v Retjah (na Lokvi)
6.	Manjša vzdrževalna dela na nekategoriziranih cestah v naseljih Loškega potoka
7.	Druge naloge
—	montaža najnujnejših javnih luči
—	reševanje potreb, ki se tekoče izkazujejo kot nujne
—	pokrivanje stroškov organizacije in administracije v zvezi z izvajanjem programa samoprispevka.
Volišča v Krajevni skupnosti Loški potok bodo:
1.	Volišče št. 041: Gasilni dom Retje za naselje: Retje
2.	Volišče št. 042: Krajevna skupnost Loški potok, Hrib 16 za naselje Hrib
3.	Volišče št. 043: pri Zbačnik Ivan, Šegova vas n.h., za naselje Šegova vas
KRAJEVNA SKUPNOST SV. GREGOR
1.	S samoprispevkom se bo v obdobju od 1.7.1988 do 30.6.1993 v Krajevni skupnosti Sv. Gregor zbralo 93.490.000.— din.
2.	Delitev sredstev bo naslednja:
—	10%> zbranih sredstev za razvoj telefonije ali 9.350.000.— din
—	10%) zbranih sredstev za obnovo šolskega objekta ali 9.350.000.— din
—	80% za potrebe razvoja komunalnih objektov in naprav ali
74.730.000,— din.
Celotna vrednost programa Krajevne skupnosti Sv. Gregor znaša 550.000.000.— din. Investicijska sredstva v višini 456.510.000.— din bodo zagotovljena s strani SIS materialne proizvodnje, dodatnimi sredstvi OZD in dodatnimi sredstvi delovnih ljudi in občanov.
Program del komunalnih objektov in naprav v Krajevni skupnosti Sv. Gregor:
1.	asfaltiranje ceste Sv. Gregor — Mala Slevica
2.	makadamska rekonstrukcija ceste Ograja — Hojče — Hudi konec
3.	makadamska rekonstrukcija nekategorizirane ceste Mlake — Vintaiji
4.	izgradnja nekategorizirane ceste v Zlati rep
5.	izgradnja parkirnih prostorov v Ortneku in Sv. Gregoiju
6.	ureditev železniškega nadvoza v Dol. Podpoljanah
7.	posodobitev nekaterih nekategoriziranih cest
8.	signalizacija na železniških prehodih.
Volišče v Krajevni skupnosti Sveti Gregor:
1. Volišče št. 032: Gasilski dom Sveti Gregor za vsa naselja v KS Sveti Gregor.
Pričela se je prenova Ribnice. Sodobneje rečemo temu revitalizacija, vendar je prenova tudi že zelo udomačen in vsakdanji izraz.
Posebej zadnje čase, ko si tako močno prizadevamo prenoviti našo celotno družbo. O obnovi starega ribniškega mestnega središča zadnje dve ali tri leta precej govorimo. Podrobneje smo tudi že predstavili načrte za obnovo dela Ribnice med Seškovo, Urbanovo ulico, Gallusovim na-
brežjem in Cesto na Ugar.
Gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta je preko zime pripravilo vse potrebne dokumente, ' da so na pomlad končno pričeli z deli. V dobrem letu dni naj bi bil ta del Ribnice prenovljen. Pridobili bomo nekaj lepih stanovanj, nekaj lepih lokalov in del mesta, na katerega bomo lahko vedno ponosni. Na sliki — pogled s starega mostu na Gallusovo nabrežje. Najprej podiranje, potem zidava.
REŠETO
SAMOPRISPEVEK 88
93
Velike Poljane:
ENA SLIKA — DVE INVESTICIJI
Na sliki vidimo pokopališko cerkev sv. Tomaža pri Velikih Poljanah, vaško pokopališče in pa v spodnjem delu pod pokopališkim zidom prostor za razširitev danes že premajhnega pokopališča.
Razširitev pokopališča je tudi ena od nalog — investicija za novo samopris-pevkovno obdobje.
Malo več pa bi rad zapisal o drugi investiciji, kije že v teku in na katero seje glavni investitor, to je Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane, dolgo pripravljal. Predvsem denarne težave so preprečevale, da niso z obnovitvenimi deli pričeli že prej, saj je bila cerkev sv. Tomaža potrebna popravila že dosti prej. Glede na starost objekta so obnovitvena dela izredno zahtevna in zato tudi draga, toda lanskoletno začeto delo že kaže novo podobo, ustavilo pa seje tudi dolgoletno propadanje objekta, ki je naš spomenik.
Tudi sam nisem kaj dosti vedel o naši krajevni posebnosti, zato sem za pomoč poprosil našega kulturnika Staneta Kluna iz ribniškega SIS-a. On je bil oziroma je neke vrste koordinator pri tej obnovitveni akciji, saj je pri tem doslej sodelovala poljanska mladina, pa krajevna skupnost in že omenjeno spomeniško varstvo. Prijazni Stane mi je dal kar malo študijo o naši obnovitveni investiciji in ker ne bi znal lepše napisati, kot je obrazložitev podala tov. Mojca Arh, bomo kar sledili njenemu zapisu k obrazložitvi prepotrebne sanacije cerkve sv. Tomaža pri Velikih Poljanah.
Franc Šilc
Opis
pokopališke cerkve
V bregu na prisojni strani Male gore stoji v izrednem ambientalnem okolju pokopališka cerkev sv. Tomaža. Prostorsko oblikuje široko veduto, posebno noto pa daje objekt gručasti vasi Velike Poljane ter je posebno viden iz razgleda na Slemenih oziroma s pobočja vasi Maršiči.
Pot do cerkve sv. Tomaža, ki ni več v funkciji, vodi preko vzdrževanega pokopališča, kjer je tudi grob znanega znanstvenika, zgodovinarja prof. dr. Metoda Mikuža. Pokopališče je od cerkve ločeno z medprostorom, kjer stoji na severni strani veliko znamenje Križanega s kvalitetno leseno skulpturo. Starejši del pokopališča je bil na južni strani cerkve ter je še viden ohranjen pokopališki zid, ki se vleče skoraj od slemena arhitekturnega objekta, ki stoji ob vznožju.
Na zunanjščini južne cerkvene ladje je vzidan tudi nagrobnik s starejšega pokopališča. Na južni steni je vidna žal slabo ohranjena freska — motiv sv. Krištofa. Zunanjščina prezbiterija krasi slavoločno okno s še ohranjeno in vidno slikano borduro. Prostor ob prezbiteriju zaznamuje vkopan vodnjak ter skalovje, ki se zapira proti severnemu stolpu, kateri je temeljen s severno stranico v skalo.
Pokopališka cerkev sv. Tomaža je v jedru srednjeveška stavba s pravokotno ladjo in prezbiterijem na vzhodu ter s severnim stolpom, ki daje mogočen videz predvsem iz razgleda na slemenih.
Prezbiterij je grebenasto obokan, zaključuje se z zanimivimi figuralnimi maskami, katere imajo ohranjeno še vidno barvo bordure.
Na levi — severni strani prezbiterija vodijo vrata v zakristijo, kije delno grebenasto obokana. V prezbiterijuje nekvalitetno izdelan lesen oltar z menzo, ki je delo domačina. Prvotni oltar se je odstranil, ohranil pa se je tabernakelj starejšega datuma ter oltarna slika. Oltarna slika pa je na zadnji strani v podobi Nevernega Tomaža. Ladjo deli slavo-ločna stena. Ravno krit strop je iz desk in je v zelo slabem stanju. V severno steno ladje zamaka ter je pokrita na več mestih z debelo plastjo side. Koma ograja je delno izrezljana, novejšega datuma ter že tudi razpada.
Pokopališka cerkev sv. Tomaža s svojim okoljem, arhitekturno maso, gabaritom ter oblikovanjem izpričuje stare osnove; po virih jo označujejo v 13. stoletje. Predvsem pa tudi izpričuje pomemben člen v razvoju stenskega slikarstva na Slovenskem. O zanimivih detajlih ohranjenih fresk v cerkvi je bilo že tudi v literaturi objavljeno (Zbornik občine Grosuplje — avtor: J. Mikuž).
Na slavoločni severni steni je ohranjen pomemben fragment poslikave — glava Luxurije. Delo sodi v krog hrvaške skupine slikarjev iz prve polovice 16. stoletja ter predstavlja redek ikonografski motiv upodobitve Luxurije v stenskem slikarstvu na Slovenskem. Poleg tega pa omenimo še nadaljnje ohranjene fragmente poslikave na južni slavoločni steni ter ob stikih slavoloka s stenami ladje.
Nadaljnje strokovne raziskave zgodovine arhitekture objekta in njegove poslikave bodo podale strnjeno zgodovino nastanka, razvoja in pomena objekta.
Program del
iz prihodnjega samoprispevka
1.	V Krajevni skupnosti Velike Poljane se bo v obdobju od 1.7.1988 do 30.6. 1993 zbralo 50.994.000.— din.
2.	Delitev sredstev samoprispevka je naslednja:
—	10% zbranih sredstev za razvoj telefonije ali 5.094.000.— din
—	90% zbranih sredstev za potrebe razvoja komunalnih objektov in naprav ali 45.894.600.— din.
Celotna vrednost programa Krajevne skupnosti Velike Poljane znaša 111.340.000.— din. Investicijska sredstva v višini 60.346.000.— din bodo zagotovljena s strani SIS materialne proizvodnje, dodatnimi sredstvi OZD in dodatnimi sredstvi delovnih ljudi in občanov.
Program del komunalnih objektov in naprav v Krajevni skupnosti Velike Poljane:
1.	razširitev pokopališča
2.	asfaltiranje nekategorizirane ceste Ortnek — Dol. Podpoljane
3.	asfaltiranje nekateg. ceste v Gor. Podpoljane
4.	elektrifikacija Sv. Tomaž — Kamer
5.	razširitev krajevne ceste Vel. Poljane — Bukovec — Škrajnek
6.	asfaltiranje odcepa ceste v Prapročah proti Šilcu
7.	asfaltiranje ceste Velike Poljane — Bukovec (do hiše Pirnat — cca 4 km).
Volišča v Krajevni skupnosti Velike Poljane:
1.	Volišče št.: 030 OŠ Velike Poljane za naselja: Velike Poljane, Žukovo, Bukovec, Škrajnek, Vrh
2.	Volišče št. 031 Gostilna Ortnek za naselja: Ortnek, Dule, Dolnje Podpoljane, Gornje Podpoljane, Finkovo, del Praproč.
REŠETO	ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Organizacija osnovnega zdravstvenega varstva
Organizacija zdravstvenega varstva je nujno odraz razvitosti neke določene družbe in njenih ekonomskih možnosti v določenem času. Čim bolje je torej organizirano zdravstveno varstvo, tem bolj ekonomsko močna družba stoji za njim.
Za razvoj sodobnega zdravstvenega varstva je vsekakor značilno obvladovanje narodove patologije v pogojih omejenih materialnih možnosti, čeprav je bilo pričakovati, da se bodo vse večja vlaganja v dejavnost zdravstvenega varstva obrestovala tako, da bo čez čas potrebnih vedno manj sredstev za to področje. Ne le, da se to ni uresničilo, še več — odstotek sredstev v družbenem proizvodu se je za to dejavnost bolj in bolj večal. Tako ni samo pri nas, tako je po vsem svetu.
Vse to terja nujno analizo obstoječega stanja in nadaljnjega razvoja z vidika racionalizacije zdravstvenega varstva. Na osnovi teh spoznanj so sledile številne meddisciplinarne raziskave, ki so dale pomembne izsledke. Njihov skupni imenovalec je predvsem ta, da razvoj sodobnega zdravstvenega varstva terja večje sodelovanje med vsemi zdravstvenimi delavci na eni strani, po drugi pa vztrajno in poglobljeno sodelovanje med izvajalci in organiziranimi uporabniki zdravstvenega varstva. Istočasno je v tem procesu pomemben pospešen in izrazitejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti.
V občini Ribnica vsekakor damo velik poudarek razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti, saj je nivo zdravstvenega varstva na področju, ki ga pokriva ZD Ribnica, priznano visok. 90% pacientov je obdelanih na osnovnem nivoju, obseg storitev je večji kot v drugih
kar se mi zdi sploh nepomembno, če nekdo potrebuje nujno zdravniško pomoč.
S 15. aprilom smo ukinili tudi pripravljenost zobozdravnikov ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih. Nujna zobozdravstvena pomoč je organizirana v Ljubljani v zdravstvenem domu na Metelkovi ulici. Za olajšanje bolečine pa lahko pacienti poiščejo pomoč pri dežurnem zdravniku.
V občini Ribnica je dostopnost do zdravnika zelo velika, največja v Sloveniji. To nam zgovorno pove podatek 4,3 obiska zdravnika po prebivalcu na leto. Vse to je vsekakor rezultat večletnega razvoja pogledov in odnosov in ljudi do zdravja in bolezni. Usposobljenost zdravnikov in njihovih sodelavcev za reševanje zdravstvenih problemov in s tem možnosti obolelih občanov so se občutno izboljšale in dosegle poprej nepredvidljive in neslutene razsežnosti. Ljudje smo začeli spoznavati, daje od zdravja oziroma odsotnosti bolezni v veliki meri odvisen naš materialni položaj, ustvarjalna in pridobitvena sposobnost in s tem tudi družbeni položaj in ugled. Zato smo začeli v vedno večji meri in obsegu iskati sredstva in mož-
nosti za ublažitev bolečine, stisk in posledic bolezni, kar vse nam je razvijajoča se medicina tudi vse bolj očitno ponujala in obljubljala. Tako seje ustvaril nov odnos ljudi do zdravja in bolezni, kate-

rega glavna karakteristika je prevelika naravnanost celotne družbe v kurativo, prenašanjih odgovornosti in skrbi za zdravljenje in lajšanje bolezni predvsem ali izključno na zdravstvene delavce in s tem zmanjšanju skrbi in odgovornosti občanov za lastno zdravje. Vse to pa nujno potegne za sabo vse zahtevnejše in dražje medicinske storitve ter spremembo obolevnosti prebivalstva. Vedno izraziteje in resneje se pojavljajo so-cialnomedicinski problemi in problemi kronično degenerativnih obolenj (ki so tudi vedno bolj množični, zahteVni in težje obvladljivi).
Zavedati se moramo, da so vsi ti problemi v najtesnejši povezanosti z vplivi in dejavniki okolja, ki izhajajo iz sodobnega načina življenja človeka moderne dobe ter družbenih,- ekonpmskih in ekoloških pogojev, v katerih-živi in dela človeštvo.
Vsi skupaj, zdravstveni delavci in vsi ljudje in občani spoznajmo, dä je pozitivno zdravje družbena in osebna vrednota, za katero pa mora vsak prispevati svoj delež obveznosti in nalog. Sodobna medicina namreč kljub velikemu napredku ne more zadostiti mnogih pričakovanj ljudi, ki so neredko šla tako daleč, da so le-ti s pomočjo medicine pričakovali, da bodo lahko odložili vse bolezenske težave, invalidnost in celo smrt.
Dr. Olga Doles
Rdeči križ za zdravje ljudi
zdravstvenih domovih po Sloveniji. Pri tem delu pa potrebujemo vsi zdravstveni delavci širšo družbenopolitično in družbenoekonomsko podporo.
S L majem 1988 smo ukinili troiz-menski turnus in prešli na dvoizmenskega. V nočnem času pa smo uvedli dežurstva in dežuramo vsi zdravniki. Zdi se mi pomembno, da ob tem trenutku poudarim, da je dežurna služba namenjena zgolj mejnim primerom. Posamezno dežurstvo traja namreč neprekinjeno 40 ur in v tem času mora biti dežurna ekipa v sestavi zdravnika, medicinske sestre in reševalca v stalni pripravljenosti, nuditi kvalitetno, strokovno in pravočasno medicinsko pomoč. Zato ne bo odveč, če povem, koliko nepotrebnih intervencij, hišnih obiskov, telefonskih pogovorov se zgodi v posameznem dežurstvu. Naj bom konkretna: mnogi prihajate v dežurstvu po recepte, napotnice. Mnogi želijo kar preko sestre naročiti hišni obisk. Za hišni obisk seje potrebno dogovoriti izključno z zdravnikom in mu posredovati čim bolj kratko in pravilno informacijo o bolnikovem stanju, da zdravnik potem presodi, ali je hišni obisk res nujno potreben. S hišnim obiskom zdravnik izgubi obilo dragocenega časa samo na poti in ta čas je zdravstveni dom ter celotna Ribniška dolina brez zdravnika. Vse prevečkrat se tudi zgodi, da v dežurstvu prihajajo pacienti, katerih bolezenska slika se razvija in stagnira že več dni ali celo tednov. Povsem drugače je, če pride do akutnega poslabšanja neke bolezenske slike, saj v tem primeru je zdravnikova pomoč nujna. V ta namen ima zdravnik v svoji ordinaciji na voljo tudi lekarniški depo najnujnejših zdravil. Nekatere tudi zanima, celo ob 2. uri ponoči, kateri zdravnik je dežurni,
Daje kri zdravilo, ki ga ni mogoče narediti umetno, da nam je nujno potrebna za življenje, daje živa, saj je v njej nešteto živih celic itd., vemo že vsi. Tega menda ni treba ponavljati, prav pa je, če vse to le od časa do časa obnovimo. Prav zato pa je pomembneje, kako se na pozive Rdečega križa odzivamo in kako smo pripravljeni žrtvovati delček sebe, da s tem morda rešimo življenje ali vsaj pripomoremo k temu.
Letos praznujemo 35-letnico prostovoljnega krvodajalstva, ki ga organizira Rdeči križ. Lepa doba. Lahko pa pohvalimo tudi vse tiste občane, ki se te humane akcije z vso resnostjo udeležujejo, ki so tako nesebični in ne kritizirajo kar naprej, češ kako pa je draga kri, če jo mora kdo dobiti, kako velika postavka je v skupnem računu. Vendar moramo poudariti, da v tej ceni ni prav nič vrednosti krvi. Kri smo dali vsi brezplačno, torej je tudi nihče ne more nikomur zaračunati. Res pa je, da vsi stroški z njo (zbiranje, pregledi, stekleničenje, hlajenje, shranjevnaje, morebitna predelava, itd., da ne računamo še dela ljudi, ki so zaposleni s tem delom), veliko stanejo. Samo malo primerjajmo pšenico in kruh ali mleko pri kmetu in potem v trgovini!
Tudi prosti dan, ki ga dobe delavci, kadar gredo na odvzem krvi, naj nas preveč ne jezi. Pa drugi malo bolj poprimejo in učinek delaje enak. Tudi to je solidarnost. Eden da kri, drugi namesto njega nekaj več naredi. Veliko bolj bi bilo treba gledati na to, da bi imeli vedno pripravljeno delo, programe in ne bi bilo nikjer zastojev ali postopanja in veliko več bi vsi skupaj naredili.
Pa ne mislim kritizirati. Moj namen je danes samo hvaliti. Preko 3000 naših občanov je krvodajalcev! Če bi pa šteli še vse tiste, ki so že pred leti dajali kri, pa so zdaj že ostareli, se odselili ali celo že pomrli, bi bilo to število še veliko večje. To je lepa številka! Vsak krvodajalec mora biti najmanj 18 let star. Mnogo je takih, ki so dali kri le enkrat ali dvakrat. Tudi to je pohvalno! Vendar pa jih je zelo vleiko, ki so tik pred kakšnim priznanjem, kijih dobe za vsakih petkrat oddano kri. Do zdaj je v občini že 442 krvodajalcev, ki so dali kri 5x, 226 jih je dalo kri že 10x, 126 jih je dalo 15x, 32že20x, po 8 jih je dalo kri 25x in 30x, 2 že 35x, po eden že čez 40 in 50x.
Letos bo dobilo priznanja za 5x dano kri 45 občanov, za 10x 21, za 15x 17, za 20x 7, za 25x eden, za 30x 3, za 35x 2. To pa ni več samo pohvalno, na to smo lahko ponosni!
Letos smo morali zaradi popravil v šoli poiskati prostore za krvodajalsko akcijo drugje. Dobili smo jih z velikim razume-
vanjem v Zdravstvenem domu v Ribnici, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Bili smo zadovoljni tako organizatorji kot tudi krvodajalci, ki so bili vsi mnenja, da taka akcija tudi najbolj sodi v ZD.
Če imamo predhodne prijave (vsaj okvirne), je vsa organizacija lažja. Sicer pa smo vsi nervozni in v strahu, kako bo. Ni vseeno ali ekipa dela v polni sestavi ali le polovični. Za tridnevno akcijo bi morali imeti 750 do 900 prijav. Letos pa je bilo vpisanih le 544 krvodajalcev, 42 jih je bilo odklonjenih, eden pa je bil še premlad!
Pohvalno pa je tudi to, daje bilo med krvodajalci letos kar 69 novincev! Hvala vsem za to človekoljubno, nesebično delo!
Rdeči križ pa bi zaostajal, če bi ne šel s časom naprej. Vsi vemo, da znanost zelo hitro napreduje. Marsikaj, kar je bilo včasih nemogoče, je danes že povsem razumljivo in normalno. Kakšne »čudeže« dela medicina! In spelje marsikdaj pred vprašanjem, od kod naj vzame del telesa, ki gaje treba nadomestiti, ker je popolnoma uničen ob nesreči ali toliko bolan, da je neuporaben in že morda celo samemu telesu škodljiv. Prav zato je Rdeči križ začel z novo akcijo. Darujmo dele svojega telesa, seveda po smrti, za zdravje mladih in bolnih.
Koliko je vsako leto samo smrtnih žrtev na cestah! Večinoma so to tudi mladi, zdravi ljudje, z vsemi zdravimi telesnimi deli. Na drugi strani pa je v bolnicah toliko ljudi, ki so vezani na razne aparate, ker so jim posamezni deli telesa odpovedali, n.pr. ledvice... Ali veste, koliko ljudi čaka na primerne ledvice? Kam vse po svetu hodijo ljudje na operacije. V Italiji imajo že dolgo neke vrste očesno banko. Ljudje so se vpisali vanjo in že za življenja izjavili, da darujejo po svoji smrti svoje oči za slepe, ki jim še lahko pomagajo. Podobno delajo tudi drugod po svetu. In zakaj ne bi mogli tega pri nas? Seveda pa mora imeti vsak, ki se odloči za to, da podari svoje zdrave organe po svoji smrti v korist bolnikom, potrebno potrdilo ali izkaznico, dokument, ki naj ga nosi vedno s seboj. Če bi ga doletela nepredvidena smrt in bi ga pripeljali v bolnišnico, ali bi v bolnišnici umrl zaradi težjih poškodb, ostali bi mu pa nekateri organi zdravi, bi jih lahko porabili za nadomestilo bolnikom. Veliko bi bilo treba o tem pisati, pa ni mogoče. Vendar pa je vredno o tem razmišljati. In če ste količkaj pripravljeni na tako humano dejanje, se oglasite na Rdečem križu in dobili boste še več informacij.
V. Lavrič
Jubilej
ribniškega okteta
V dneh pred prvomajskimi prazniki, zvečer 26. aprila, je bila v domu JLA v Ribnici prisrčna proslava, posvečena dnevu OF 27. aprilu, delavskemu prazniku 1. maju, prazniku krajevne skupnosti Ribnica 5. maju ter desetletnici uspešnega delovanja Ribniškega okteta iz Ljubljane. Oktet, v katerem pojejo Ribničanje po rojstvu in Ribničanje po srcu, vsi pa veliki ljubitelji lepega petja, se je predstavil z ubranim koncertom. Pevski nastop je popestril priznani kvintet trobil Slovenske Filharmonije. Gledalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano, kar sicer ni vsakdanji pojav, s tem pa dokazali, da si kvalitetnih kulturnih prireditev želijo pogosteje. Proslave seje udeležil tudi velik prijatelj okteta, dolgoletni slovenski revolucionar in politik Ivan Maček — Matija, ki te dni konec maja praznuje 80-letnico bogatega življenja.
Krajevna konferenca socialistične zveze Ribnica je na prireditvi podelila sedem bronastih Priznanj OF, občin-
ska konferenca SZDL pa 11 srebrnih Priznanj OF. Bronasta priznanja so prejeli: inž. Pavel Trdan iz Velikih Lašč, Društvo prijateljev mladine Ribnica, Planinsko društvo Ribnica, Aleš Abrahamsberg, Stane Tesar, inž. France Petek in Alojz Lovšin iz Ribnice.
Srebrna Priznanja OF so prejeli: Jože Andoljšek z Brega, Jože Andol-jšek iz Velikih Poljan, Janez Arko iz Ribnice, Tone Kovačič iz Sodražice, Drago Lovšin iz Ribnice, Franc Lovšin iz Kota, Nande Nosan iz Ribnice, France Prelesnih iz Nemške vasi, Ludvik Zajc iz Sodražice, Vzgojno varstvena organizacija Majde Sile iz Ribnice in Ribniški oktet iz Ljubljane.
Francetu Trdanu iz Dolenje vasi je bilo za dolgoletno ustvarjalno delo pri razvoju samoupravljanja in v krajevni skupnosti in občini izročeno odlikovanje Predsedstva SFR Jugoslavije — red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Akciji brez odziva
Občinska konferenca socialistične zveze je v zadnjem poldrugem letu
nesnažne Urbane za lepo urejeno ali neurejeno okolje. Predlagano je bilo tudi skupno razmišljanje o posodobitvi in popestritvi velike ribniške prireditve —
sprožila nekatere akcije za lepše in čistejše okolje. Podeljevali naj bi čiste in
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nakladi 4.000 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi:	France
Grivec, glavni in odgovorni urednik, Uroš Bregar, tehnični urednik, Miran Košmrlj, Janez Mihelič, France Lapajne, Andrej Rus, Janez Gorše, Matjaž Nosan, Ciril Andoljšek. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. — Priprava za tisk: DIC — TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Orbital, Ljubljana
sejma ter o označevanju naših krajev in posebnih krajevnih zanimivosti. Vse v smislu — turizem smo ljudje. Pobude so bile objavljene tudi v našem Rešetu s pozivom občanom, naj razmišljajo in predlagajo. Žal do zdaj ni nobenih predlogov o nobeni stvari in ne vemo, ali nič ne razmišljamo in nič ne predlagamo ali nam je vsem čisto vse vseeno. Kdo bi vedel!?
Integral-Olimpija v Ribnici
V	počastitev dneva mladosti 25. maja nogometni klub Ribnica organizira prijateljsko srečanje članskih ekip med NK Ribnica in NK Integral Olimpijo, ki bo 25. maja 1988 s pričetkom ob 17,00 uri na stadionu ob Bistrici.
V	predtekmi pa se bodo pomerile veteranske ekipe Ribnice in Kočevja. Pričetek tekme bo ob 15,30 uri.
Vsi pristaši nogometa v Ribnici lepo vabljeni na ogled obeh tekem.
H. D.
Pevsko srečanje 28. maja
V soboto, 28. maja ob 20. uri bo v DC16 v Dolenji vasi tradicionalno 14. srečanje pevskih zborov. Zadnja leta se na srečanjih zbere do 250 pevcev iz občin Ribnica in Kočevje. Tudi letos so bili povabljeni k sodelovanju vsi organizirani pevci in organizator pričakuje številno udeležbo pojočih iz Loškega potoka, Sodražice, Slemen, Velikih Lašč, Ribnice, Dolenje vasi, Kočevja in Fare.
Vsi ljubitelji petja so na srečanje vabljeni. Več ko bo pevcev in poslušalcev, lepše in prijetnejše bo. Pridite!
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica na podlagi 131. člena ßtatuta ZSS in pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka razglaša f • jčok m pogojema predlaganje kandidatov za
(if siS
J SREBRNI ZNAK zveze sindikatov Slovenije v letu 1988
Predsedstvo OSZS Ribnica razpisuje za leto 1988 podelitev srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije štirim članom Zveze sindikatov in eni osnovni organizaciji Zveze sindikatov.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članu Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v OO ZS oz. organih sindikata uveljavljal delavske interese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen OO ZS za večletno učinkovito delovanje pri uveljavljanju interesov članstva, zavzemanju za uveljavljanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, prizadevanju za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter za poglabljanje odločujočega vpliva delavcev in priznanj za doseganje dogovoije-nih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja.
Predlog za podelitev srebrnega znaka ZSS lahko oblikujejo OO ZS, konferenca OO ZS, občinski odbori in organi Zveze sindikatov.
Predlog z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Občinskemu svetu Zveze sindikatov Ribnica do 15. junija 1988.
Srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije bodo nagrajencem podeljeni 27. junija ob dnevu samoupravljalcev.
Predsedstvo OS ZS Ribnica