Leto V.	V Mubijarii, «tne 7. fabruar|a 1929	6. štev.
Morski prebivalci, ki niso ribe.
Ce čVovek pogleda morje, ne more na prvi pogled niti misliti, da obsega tako velikanske, skoraj bi rekli neskončne globočine in prostornine, kjer so nakopičena cela gorovja, razorana z globokimi dolinami, ln skoraj v vseh delih morja je polno živih bitij in rastlin, ki žive svoje življenje, kakor	r
njihova bratska bitja na suhi, ' trdi zemlji. V morju pa se ne nahajajo samo ribe. nego tudi sesa!qi, živali s toplo krvjo, ki so radi lažjega bivanja v vodi spremenile tekom let svoje prvotne oblike in postale podobne ribam. V to vrsto spadajo največji morski prebivalci kiti, ki dosežejo ogromno težo, po več tisoč kilogramov. Ta bitja dihajo s pliuči m ne kakor ribe s škrgami. Pa tudi živo mladiče rodijo, ki jih dolgo hranijo s svojim mlekom.
Ves ustroj njihovega trupla Je zelo zanimiv. Tekom tisočletij sO se jim noge spremenile v plavati in tud: repna plavut
se jhn je razvila. Zakrnjeni	Deliin,
udje se kaj dobro vidijo še na nerazvitih bit'ih. vzetih iz materinskih teles. Na takih se vidijo še posamezni prsti. Glede bivanja pod vodo je precej razlike, Nekateri listi obstanejo po par minut pod vodo, pridejo na pov,r&:no, vdihajo zrak in se zopet potope. Kadar izdihava-. jo, se vid: vc<k> visoko brizgniti v zrak, kar kite večkrat izda, kje se nahajajo. V nevarnosti pa se kiti globoko potope ! in ostanejo pod vodo, če je treba kar po celo ur«.-Kako mladič« dojijo, ljudje še niso imeli prilike opazovat, pač pa so preiskati mleko kitov. Skozi doigo dobo let se je truplo toliko spremenilo, da kiti na hem kmahi poginejo in sicer radi tega, ker je njihovo truplo sedaj tako prikrojeno, da se stisne sknpaj. Dokler je v vodi, ga drži voda napetega, ko pa pride Iz vode, nima več prave opore. Stisnjenje trupla povzroča zadušen je.
Kitov je mnogo vrst K njim spadajo tudi delfini, ki ga
vidimo na naši sliki. Delfini so	Velikanski morski pajk
nekoliko manjše vrste, a dosežejo t odi lepo dolžino, do 2 m.
nevarne in trgajo kar z živih bitij kose mesa. So pravi morsld roparji Precej iih polove tudi ljudje. Dočim od večine kitov uporabljajo samo mast, za izdelavo ribjega olja, je od delfinov užitno tudi meso. Vse vrste kite in delfine bodejo ali pa streljajo s posebnimi puščicami. Kiti in njih
sorodniki prebivajo po večini v površinah morja.
Pa tudi v globočinah se nahajajo bitja, ki niso prav za prav ribe. V morju živi mnogo živali, podobnih našim rakom. Med najzanimivejše take vrste spadajo morski pajki, ki dosežejo včasih ogromno velikost, kakor vidimo na naši sliki. Ime imajo zato, ker imajo velike dolge noge, podobne onim naših srečonosilcev — pajkov. Ali če opazujemo ene aH druge, kmalu opazimo veliko razliko. Dočim so naši zemeljski znanci gibčni in urni, so morsld pajki skrajno neokretni in večinoma leže na morskih t'eh. Obdaja jih trd apnen, bodičast Oklep, ki je take barve, da se težko loči od vodnih rastlin, med »katerimi se morski pajki skrivajo. Na oklepu se jim naselijo razne druge morske ži-vaHce tn celo rastline se jih oprimejo. Vse to je morskim pajkom kaj dobro došlo, kajti tako maskirane je kaj težko najti. Največji, ki se nahajajo v globočinah nad 700 m pod morjem, merijo včasi do 5 m in še več preko tipalk.
Morski pajki imajo prav okusno meso in so priljubljena jed gospode in revnih slojev. Razlika obstoja navadno v načinu priprave. Ta je zopet odvisna od sredstev, ki so na razpolago enemu ali drugemu. Veliko morskih pajkov vidimo na naših ribjih tržiščih v Dalmaciji in našem Primorju. Poleg omenjenih vrst živali pa krije morje še tisoče vrst rib, od katerih še mnogo niso znane človeku.
Nekdaj v davnih časih so ljudje kaj slabo poznali morje in njegove prebivalce. Zato pa je v tem večji meri delovala njihova fantazija. Prepričani so bili. da je morje domačija naj-
Delfkia kaj dobro poznajo potovala po morju. Vidijo jih spremljati ladje, katerim slede kar po več dni, željno pričakujoč, kaj bo iz ladje padlo za nikdar siti želodec. Takih spremljevalcev je včasih kar po več sto. Dobrodošlo Jim je vse. Večinoma se hranijo z ribami in raki. Razne vrste se uničujejo medsebojno, ali celo večji iste vrste poje svojega Slabšega sovrstnika. Nekatere vrste so zelo
strašnejših pošasti, ki nimajo drugega posla, nego da čakajo, da zgrabijo ubogo človeško bitje in ga zmaste v svojih kosmatih, plamen bruhajočih žrelih. Krokodili, slom, levi in velike kače so pravi angeli proti sedmeroglavim zmajem in kot gora visokim pošastim, ki ljubosumno čuvajo zaklade morja. Veda in moderna znanost pa sta pregnali temo nekdanjih vekov in strahote so ostale le še bajka.
Priljubljena zimska zabava. Smučar se drži vrvi, ki je privezana na motorno kolo in drvi z velikansko brzino. Zgoraj vožnja 70 kilometrov na uro, spodaj ljubljanska zmagovalca pri tej tekmi, ki je bila pri nas prva te vrste
Pavla Lovšetova, operna pevka iz Ljubljane, je žela uspehe v Ameriki
Zaslužni slovenski pisatelj Milan Pugelj je umrl po dolgi mukapolni bolezni v najlepši moškii dobi. Pokojnik, ki je spisal več lepih povesti, je bil tajnik Slov. matice in vodja gledališča. Rojen je bil v Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem. — Ljubljana je priredila vrlemu kulturnemu delavcu veličasten sprevod. S tem se mu ljudstvo ni povsem oddolžilo. Njegovo plodno življen-sko delo zasluži trajno znamenje hvaležnosti slovenskega naroda. Pisatelj sam pa si je postavil najlepši spomenic s svojimi deli.
■
Naše važno pristanišče v gornjem Jadranu Sušak. Na sliki vidimo most, ki veže Jugoslavijo in Italijo, na drugi (levo) pa prekop, ki loči državi Kakor na več drugih krajih, smo bili tudi tukaj zelo prikrajšani za naše pravice in za našo jugoslovensko zemljo na korist sovražne Italije, ki nas je okrnila vsepovsod. Tisoči naših ljudi so s tem odrezani od živega telesa majke Jugoslavije m ped-jarmljeni. Danes so tujci na lastni zemlji ki nimajo niti najesnov-nejših pravic. Tirani teptajo našo besedo in so zatrli tudi ves tisk
Inženjer dr. Milan Vidmar, profesor na ljubljanski tehniki, kjer se mladina pripravlja za inženjerje, je tudi svetovno sloveč igralec šaha ki je dosegel v borbi s svetovnimi mojstri lepe uspehe in s tem tudi na tem polju proslavil naše slovensko ime in dvignil naš sloves
Dečki, ki jih ne zebe. Telovadba v snegu je zelo zdrava. Ako se v snegu hitro gibljemo, se ne prehla-dimo, marveč zelo utrdimo
ssjš®? mmtm


Na levi: Diktator Špa nije Priimo di Rivera, ki po Musolinijevem načinu hoče krotiti vročekrvne Špance, njega so neprestani nemiri v državi, posebno artilerijski oficirji so mu veliki nasprotniki. Na desni: Ruski revohici-jonar Lev Trockij, ki je bil — kaikor poročajo listi — izgnan iz Rusije, v krogu svoje družine. Baje se bo naselil v Turčiji
Kakor pri nas tako pripravljajo tudi po drugih deželah pozimi led za hladilnice piva in druge Sadilne naprave, ki nam služijo V. poletni vročini. Tako pripravljanje ledu pa so v novejšem času že dokaj opustili, ker imajo stroje za umeten led, ki je bolj Čist in zato tudi bolj higijeničen kakor iz ba-Jerjev, mlak in rek nasekan led
Zgoraj: Roparja brata Trrfun in Dimitrij Bar-bulovič, ki sta bila v hudem boju z orožniki v vasi Carikovac, blizu Požarevca ustreljena do smrti
Desno: Norveški prestolonaslednik Olal, ki se je zaročil s švedsko princeso Marto
St Moritz, znano središče zimskega športa, kjer se vsako leto zbirajo športniki iz vsega sveta, ponoči. Življenje .v tem slovečem športnem kraju je zelo drago, zato je razumljivo, da posečajo kraj iz-ključno samo najbogatejši sloji Mi, Slovenci smo skromni ki se zadovoljujemo s svojimi, morda Se lepSimi kraji
Pred tatovi ni nič varno. V Berlinu, kjer imajo velike banke opremljene z raznimi varnostnimi napravaani, so tatovi vlomih skozi klet (spodaj vidimo izkopan vhod) in ©ropali banko za vrednosti nad 30 milijonov dinarjev. Prefriganim tatovom doslej še ni policija na sledi
V Carigradu, v nekdanji prestoHei Turčije, večkrat izbruhnejo veliko požari kt uničujejo star« zgodovinske dele mesta. Tako je pogorel tudi pred nekaj dnevi velik det mesta, kjer so bitf naseljeni največ reveži
Na spodnji stiki vidimo, kako je izgledala ladja Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko in prvi odprl pot preko Širokega morja
\ , i
Kabiri, prestollca Afganistana, kjer se bijejo boji za oblast države, ,
Nadvojvoda Oton, sin pokojnega avstrijskega cesarja Karla.
Na dolgi sliki zgoraj polšja godba, ki so jo poslali na zadnji semenj kožuhovine iz Kočevja. Na levi po polhih oglodano drevo. Kakor vidimo polhi niso tako nedolžni, kakor bi kdo prvotno mislil. Veliko škodo povzročajo tudi pri pticah pevkah
161etna Musolinijevi hči Eda