STV- v t / IV irt« P •U. .3.54 teto rn, št. 38 (»Jutro" XV., št. 213 a) Ljubljana, ponedeljek 17. septembra I934* t r t • J Cena t Din Ajpravaistvo. Ljuoijana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. linseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št- 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja Ponedeijaaa iroaja »j uua« vsak ponedeljek zjutraj. - Na roča se posebej in velja po po&i prejemana Din 4.-, po raznalai cih dostavljena Din 5.. mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ns vračajo. — Oglasi po tarifo. Zbor delegacij 20 parlamentov v Beogradu * Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja je bila včeraj slovesno otvorjena velika medparlamentama konferenca Beograd, 16. septembra, p. Ob 11. iiopoldne je bila v dvorani Narodne skupščine ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, članov vlade z ministrskim predsednikom Uzunovičem na čelu ter tujih delegacij otvorjena konferenca mednarodne parlamentarne unije za trgovino. Skupščinska dvorana je bila vsa okrašena. Vhod v skupščino je bil ves odet s piratskimi preprogami in cvetjem. Na poslopju samem so izobešene zastave vseh držav, katerih zastopniki se udeležujejo beograjskega zasedanja mednarodne parlamentarne trgovinske unije. V Narodno skupščino so že ob 9.30 pričeli prihajati odlični gosti. Velika živahnost se je opazila tudi v diplomatskih ložah. Tuji poslaniki so se jeli zbirati ob 10.30, med prvimi je prišel francoski poslanik Naggyar, dalje bolgarski Kjuseivanov, španski Torrijos, nemški Heeren, poljski poslanik Sehwarzburg-Giinther in drugi. V diplomatski loži sta bila tudi pomočnika zunanjega ministra Božidar Purič in Momčilo Jurišič. Poleg senatorjev in narodnih poslancev, ki so prav tako dosli v velikem številu, so bili prisotni tudi mnogoštevilni predstavniki raznih prestolniških društev in mnogo raznih uglednih mož. Beograjsko občino je zastopal podpredsednik Vaso Lazarevič. V novinarski loži je bilo poleg domačih tudi veliko število tujih novinarjev, ki so prišli nalašč za to priliko v Beograd. Zasedanje je bilo otvorjeno takoj po prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja, ki je prevzel pokroviteljstvo nad konferenco. Nj. Vel. kralja je zastopal njegov prvi adjutant divizij ski general Milan Ječmenič, čegar prihod so pozdraviti udeleženci konference z velikim navdušenjem. V ministrskih klopeh so ibili v tem času poleg predsednika vlade ministri Božidar Maksimovič, Zika La-zič, general Milovanovič, dr. Milorad Djordjevič. Juraj Demetrovič, dr. Fran Novak in Milan Ulmansky. Po prihodu kraljevega zastopnika so zavzeli za predsedniško mizo svoja mesta predsednik Narodne skupščine dr. Kost a S&imantidi, sir Sandeman Allen, pred- sednik konference in vodja angleške delegacije, ter predsednik naše delegacije senator dr. Velizar Jankovič. Na levi strani predsedništva je zavzel svoje mesto generalni tajnik konference En-genbay. Ob vsej pozornosti je otvoril konferenco v imenu Nj. Vel. kralja in kot zastopnik zunanjega ministra, minister za kmetijstvo dr. Kojic: Minister dr. Kojič otvori konferenco Gospoda! Vlada kraljevine Jugoslavije izreka z globokimi simpatijami dobrodošlico v naši državi uglednim in odličnim predstavnikom parlamentov 20 narodov. Srečen in ponosen, ker moreni v imenu kr. viade otvoriti današnjo sejo enega največjih mednarodnih udruženj, hitim da takoj poudarim, kako važno je to delo za vse človeštvo. Vprašanja, ki so na dnevnem redu 19. zasedanja mednarodne parlamentarne konference za trgovino, spadajo med najvažnejša in najtežja vprašanja sodobnosti. Pri svojih naporih, da doseže sporazum med predstavniki 20 parlamentov glede gospodarske obnove Evrope, denarne stabilizacije in gospodarskega napredka, sme mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino že zaradi avtoritete in splošnega ugleda svojih članov računati na pomoč in skupno podporo vseh vlad, z željo, da bi obvladali vse težkoče, v katerih se danes nahajajo. Kr. vlada je krepko prepričana, da sta napredek in sreča posameznega naroda mogoča le z napredkom in srečo drugih narodov, članov velike družine narodov. Zato izreka mednarodni parlamentarni konferenci za trgovino zahvalo jugoslovenskega naroda za vse napore, ki jih je že storila in za tiste, ki jih bo še storila na poti k svojemu vzvišenemu cilju, ravnajoč se pri tem po svojih velikih idealih solidarnosti in mednarodnega sodelovanja. Z najlepšimi željami za to veliko nalogo, ki ie pred vami, otvarjam v imenu svojega vzvišenega vladarja, Nj. Vel. kralja, 19. zasedanje mednarodne parlamentarne konference za trgovino. Br. Kumanudi o pomenu zasedanja v Beogradu Lanska mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino je sprejela v Rimu sklep da. bodi prihodnje zasedanje v Beogradu. Jugoslovenski parlament je visoko počaščen, da. ste to pot izbrali našo prestolnico, ia boste tu razpravljali in iskali ureditve vseh tistih velikih, smeli bi reči, najpomembnejših in najusodnejših problemov sodobnega življenja narodov in človeških skupnosti, problemov, ki so se z doslej neznano silovitostjo pojavili povsod, kjer živi človeški rod. Zadostuje samo pogledati program vaših del, da se takoj dobi prepričanje, da ste vi, narodni zastopniki vsega sveta, resno zgrabili jedro vseh nezdravih in nevarnih pojavov. ki ogražajo gospodarski napredek, ter prevzeli veliko in odgovornosti polno dolžnost da jih z vseh strani in s temelja proučite, da se dosežejo praktične in plodovito izvedljive solucije. Dovolite mi, da vam že v samem začetku tega težkega dela izrazim v imenu renata in narodne skupščine kraljevine Jugoslavije toplo hvaležnost za pozornost in odlikovanje ki ste ga nam izkazali s svojim prihodom. Dalje bi hotel, dragi gostje, izraziti željo da bi se iz te dvorane ob sklepu posvetovanja vrnili domov z mirno zavestjo, da ste s svojim bogatim izkustvom politikov in zakonodajalcev ter s širokim poznanjem vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu, pripomogli, da se zanje dobe pravi in odrešilni odgovori. __ Beograd je poklican za najugodnejši kraj za sestanke tako odličnih parlamentarcev že zato, ker je v mejah tistega konca Evrope kjer se morda najakutnejši del sodobnih gospodarskih komplikacij in kriz ori-suje v jasnih in določnih črtah. Podonavska kotlina, kamor spadamo tudi mi kot pretežno poljedelsko središče, čuti bolj in huje vse neposredne udarce ter vse bližnje in daljne reperkusije splošnega kaosa na svetu, tako glede proizvodnje, kakor todi glede izmenjave blaga. Zakaj države, ki se tod nahajajo, se razlikujejo od industrijskih. ker zaposlujejo v službi poljedelstva ogromne množice svojega prebivalstva. In ker mora ta vrsta proizvodnje zadovoljiti najpoglavitnejše življenjske potrebe vseh narodov in vseh držav, pomeni kn-za, kadar se razvname na tem področju, spiošno bedo in nesrečo. Cisto pravilno je prišlo do zaključka, da si gospodarske obnove Evrope, z njo v zvezi pa tudi ostalih kontinentov, ni moči niti »edstavjati, kaj šele izvesti, če ne začnejo* pci samem izrini -»seh kriz. Ta izvir je pa brez dvoma obubožanje in postopno propadanje kmeta, če se ne najde pot in če se ne odpravijo ona zla, v katerih tone kmet tako kot pridelovalec, kakor konsument in dolžnik, se ne smemo zanašati ne upati, da bi se industrijski, bančni, trgovski, obrtniški in delavski sloji v mestih mogli rešiti okovov, ki jih neusmiljeno duše. Res je, da tvori gospodarstvo celoto, saj so vsi njegovi deli med seboj zvezani in drug od drugega odvisni in blagostanje je nemogoče brez pravilne in uravnotežene izmenjave blaga, toda, kadar nastopijo tako usodni preobrati kakor danes, takrat je glavno, da se začne najprej zdraviti najbol-nejši del tega organizma.Samo iz vasi — to se najbolje kaže v srednji in balkanski Evropi, kjer se zdaj mudite — lahko pride splošno ozdravljenje in zboljšanje tako na gospodarskem, kakor na finančnem in socialnem polju. Plemenita in plodna Briandova misel o evropski uniji, zasnovani na gospodarski antanti evropskih držav, se gotovo ne bi mogla nikoli uresničiti, pa tudi če bi jo države dejansko sprejele, brez premišljenega načrta o ureditvi razmer in o obnovi blagostanja pred vsem v poljedelskih državah Podunavja, in to s poprejšnjim sodelovanjem in z zvezo med njimi. Naj tej poti je Mala antanta že pokazala v kateri smeri je treba iti. Z ženevskim dogovorom februarja 1933 je razen politične skupnosti ustvarila tudi temelj gospodarske zveze. Statut Male antante, dovršeno popoln vzorec pokrajinskega pakta, obsega in koordinira gospodarske interese češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije, med katerimi sta poslednji dve pretežno državi s poljedelsko proizvod-ijo in predvideva posebno aktivno sodelovanje med zadrugami, posebej še z neposrednim kontaktom med pro-izvajalskimi in konsumentskimi zadrugami. Ta primer gospodarske Male antante in samo to stran problema sem omenil samo zato, ker je to prvi in odločilni korak, da se s pozitivnimi ukrepi vsaj delno, s sporazumom, omejenim samo na tri države, človeštvo iztrga iz kaosa, ki vlada Sirom sveta. Pri tem načinu reševanja agrarne krize boste imeli priliko dalj časa ustaviti se pri diskusijah o referatih, ki so pred vami. Toda, gospodje vi se niste omejili na ozek okvir vprašanj in se ne gibljete samo v krogu problemov iste vrste. Na programu beograjske konference je v prvi vrsti gospodarska obnova Evrope, toda z obilno in raznovrstno serijo ukrepov, s katerimi naj »e to doseže; to so trgovinski odnošaji, regio- nalni pakti, železniški aranžmani, poljedelski krediti z nizkimi obrestmi, organizacija javnih del. V tem obsežnem programu zavzema važno mesto eden izmed temeljnih in najbolj zapletenih problemov sedanjosti, ob katerem so si polomili zobe od svetovne vojne pa do danes največji učenjaki in strokovnjaki sveta, ko se jim ni posrečilo dognati dogmatske rešitve, ki bi se ji vsi uklonili. To je stabilizacija denarja, o čemer se poročilo Paula Renauda, bivšega francoskega finančnega ministra, pričakuje z največjim zanimanjem, sodeč po polemiki, ki jo je odločilni poročevalec zbudil v javnosti še pred objavo tega poročila s svojimi idejami ob tej temi. Naposled je na dnevnem redu, čeprav ne v neposredni zvezi s temi najvažnejšimi življenjskimi vprašanji, tudi izenačenje zakonodajstva o avtorskih pravicah. Naštel je glavne točke tega programa zlasti zato, da da bo vsakomur jasno, da naša mednarodna parlametarna konferencah tudi topot kakor vselej doslej pojmuje svojo nalogo s popolno resnostjo, ki je je vredna, in da se vprašanj, ki se z njimi bavi, ne ogiba, temveč se jih direktno loti. Hotel sem s tem izvajanjem tudi pokazati. da je zelo daleč od resnice tisto dokaj razširjeno mnenje, da parlamenti in parlamentarci niso sposobni za razpravljanje, kaj šele za dognanje rešitev strokovnih problemov, posebno tistih, ki so gospodarskega finančnega in socialnega značaja. Če bi bili potrebni dokazi o nasprotnem, jih daje že dolga vrsta teh docela specializiranih, dobro proučenih in čvrsto argumentiranih poročil in predlogov, ki jih bomo slišali na naših sestankih. Sestavili so jih pa dobri in resni poznavalci, ki delajo čast parlamentom držav, katerim pripadajo. Najčešče prideta slabost in nezaposlenost predstavniškega režima odtod, da se le preveč časa, pozornosti in truda posveča ne tistemu, kar je bistveno in vsebina narodnega življenja, narodnih potreb, narodnega stremljenja, — temveč nesmotre-nim političnim debatam in prepirom glede malenkostnih vprašanj nebistvenega značaja. Kadar krene parlament z velike in široke glavne nacionalne poti in zaide na kri-vuljaste ozke steze, mora izgubiti prestiž in ugled, pa čeprav bi bil sestavljen iz najsposobnejših, najznamenitejših in najboljših ljudi dotičnega naroda. Usoda nas je obsodila, da živimo v dobi po dolgotrajni, krvavi in dragi vojni, ki je porušila takorekoč vse temelje, na katerih je bil dolga desetletja zgrajen gospodarski in družabni sistem. Vojna je neizogibno povzročila mnogo kje ustvarjanje novega gospodarskega sistema in ureditve, skoraj i materijalno i psihološko novega sveta. Ali bi bilo možno, da bi se v vseh teh pretresih, izpremembah in preobrazbah, ki so nastale, povsod ohranil neizpremenjen parlamentarizem popolnoma starih metod, običajev in nazorov? Narodi morajo imeti takšna svoja predstavništva, ki ustrezajo svojemu času in korakajo z njim. Danes — ta »danes« se začenja z letom 1918, koj po končani vojni, kje je njegov konec, se pa še ne vidi — tirajo gospodarske, finančne in socialne zahteve in potrebe neodoljivo vse drugo nazaj. To je splošen pojav, o katerem mora parlamentarni sistem voditi račun, ako hoče resnično služiti svojemu narodu. Z zadovoljstvom naglašam, da poznamo narodna predstavništva, ki svojo dolžnost tako tudi vrše; naj mi bo dovoljeno našteti med niimf tudi sedanje jugoslo-vensko predstavništvo. A mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino in parlamentarci vseh držav, ki jo tvorijo, so kjerkoli so se sestali, tako tudi zdaj v Beogradu in poprej, to od vsega poč e tka pravilno in pametno vselej pojmovali. Zato dela ta ustanova dragocene in deianske usluee vsem narodom, zato bodo pa tudi rezultati beograjske«* sestanka zanesljivo trajnega pomena. V tem prepričanju vas v imenu jugoslovenskega parlamenta pozdravljam in vam želim ves uspeh pri delu. Pozdrav in želje Francije Francoski delegat, senator in bivši minister Georges Leredu je imel tale govor: Gospod odposlanec Nj. VeL kralja! Zdaj, ko jugosloveuska država po vzvišeni želji svojega kralja izkazuje 19. mednarodni parlamentarni konferenci za trgovino svojo gostoljubnost želim, da se ji v imenu francoske delegacije kar najtopleje zahvalim in da izrazim njenemu vladarju naše najgloblje spoštovanje. Kako tesni so stiki med Jugosalvijo in Francijo! Kolikšno je število vaših ljudi, ki so se zatekli na našo Sorbonno, kjer ie od nekdaj sijala luč človeške misli! Kako lepe spomine vežemo na francoski zavod, v katerem se Je izobraževal blagopokojni kralj Peter, vzvišeni oče jugoslovenskega kralja Aleksandra! Gospoda! Narodi ne morejo od danes do jutrj izpremeniti pravcev svojega delovanja, prav tako pa tudi ne osnov sveta. Najstrašnejša vojna je do temelja uničila človeško delo in mu dala novih smeri. Zdaj gre za to, da po tej roti nadaljujemo, pa čeprav bi spotoma omagali. Mi. ki smo to delo prevzela vemo, kako težka je naloga. Zato polagamo vanjo vse svoje sile in vso bratsko solidarnost. Glejte, kako se zgodovina ponavlja! Pred približno 500 leti se je vršil sestanek trgovcev, katerega so se udeležili skoro vsi evropski narodi ob Sredozemskem morju. Zgodilo se je to ro končani stoletni vojni. Denar je izgubil vsako veljavo, bogastva so se razpršila na vse vetrove. Padla so bogata podjetja, propadali so trgovci. Tedaj je beneškj kardinal Paolo Frigoro prišel na misel, naj bi se trgovci, državniki in menjalci sestali z nalogo, da prouče nov gospodarski red, ki naj položi trajne temelje mednarodne trgovine. Ta sestanek se ie vrš'J v Genovi 29. oktobra 1445. Zdaj v 20. stoletju se mučimo z istim vprašanjem. Naš sedanji sestanek ima za nalogo, da vzpostavi in izravna nered v gospodarstvu. To je težka in resna naloga. Kar pa daje našemu sestanku še posebno obeležje, je duševno edinstvo in skupna misel vseh delegatov, da z združenimi napori najdejo rešitev najtežjih vprašani sodobnosti. Vse svoje misli hočemo posvetiti napredku. Pred svojima nalogami ne bomo klonili. Kako je že rekel neki pisec: Dvignhno svoje glave, da razširimo svoie obzorje! To razpoloženje je bilo še na vseh naših dosedanjih 18 konferencah. S tem razpoloženjem prihajamo tudi mi francoski parlamentarci, ki dobro vemo, da je zdaj predvsem potrebno sodelovanje vseh in vsakega. Vse naše delo naj ima eno in edino svrho, da okrepimo in zavarujemo mir na svetu. Določitev Beograda, to smo storili v Rimu, kot mesta, kjer naj se sestane sedanja konferenca, je v popolnem skladu z razpoloženjem, ki vlada danes tukaj. Prestolnica Jugoslavije in vsa zerrriia nas spominja na to, da obstoja življenje narodov m življenje posameznikov v stalnih in neprestanih upanjih. Upati, delatj in uspeti! To je geslo, ki ga nam predpisuje zgodovina. V takih okoliščinah hočemo delati in združiti svoje misli in sprejeti sklepe, ki jih od nas pričakuje velika družina človeškega rodu. Anglija pričakuje uspeli Predsednik angleške delegacije John Sandeman Allen je ianei tale govor: Predvsem spregovorim nekaj besedi o sami konferenci, želim, da v imenu svoje delegacije »zrečem, kolikšno spoštovanje čutimo do vaše prekrasne domovine. Obenem izrekamo vašemu vladarju in vsemu jugoslovenskemu narodu, kako Je ves angleški narod zadovoljen, da sta se na vašem ozemlju zaročila naš princ Jurij In princesa Marina. Prepriča« sem, da je kraljevska rodbina tudi pri vas kakor pri nas tesno zvezana z narodnimi tradicijami. Naš princ Jurij je zaradi svoje delavnosti, zaradj svojega simpatičnega nastopa, zaradi zvestega izpolnjevanja svojih dolžnosti med anglešk:«n narodom splošno priljubljen. Kolikor nam je znano, vemo, da gre pri tej zaroki v pravem pomenu besede za prava srčna čuvstva. Naj bo njuno življenje doigo in srečno in z blagoslovom ožarjeno! (Spiošno odobravanje.) SestaJi smo se tu, da proučimo pra*-ce®- ne stvari. Gre za vprašanja, ki živo zanimajo narode in vse človeštvo. Stojimo pred mnogimi in najtežjimi vprašanj"! Ko smo se lansko pomlad sestali v Rimu, nam je bilo jasno, da bo usoda mnogih vprašanj odvisna od svetovne gospodarske konference, ki Je bila Junija in julija v Londonu. Vse Je kazalo, da stojimo tedaj pred novim sporazumom. Nepremišljeno stališče USA pa je pokopalo vsa naša upanja. Navzlic temu smo nadaljevali svoja prizadevanja. Vsem je znano, da je mnogo vzrokov sedanje valutne in gospodarske stiske, poglavitni vzroki »aše skupne stiske pa so tile: 1) Svetovna vojna Je prevrnila sistem sveta v mnogo večji meri, kakor smo tedaj mislili; 2) vojne dolgove, ki bi se bili lahko sami likvidirali, bi bili morali že v samem začetka uničiti. Vojni dolgovi so namreč samo enostranski odnošaji. Hkratu z njimi pa je padla tod! vrednost zlata, kar je Imelo še težje posledice; 3) n ©ekonomske industrije, carinske orne-Jitve in avtarktični poizkusi po vsem svetu so povzročili, da Je postal položaj še slabši, kajti nihče ne more prodajati, če istočasno ne kupi; 4) razni rešilni poizkusi so uvedli razne fiskalne, gospodarske in valutne metode. Vse to je stanje samo še poslabšalo, kar so se države s temi poizkusi odtujeval© od preizkušenih temeljev gospodarskega življenja. Sedanja konferenca mora tej stiski posvetiti vso pozornost V mnogih državah skušajo neki krogi diskvalificirati parlamentarni sistem- V tem greše. Mi ne moremo odkloniti načel parlamentarne vladavine, pač pa njeno slabo izvajanje. Parlamentarni sistem se v mnogih državah izvaja na način, ki ne odgovarja psihologiji dotičnega naroda. V mnogih državah se tudi še ni razvil do svojega popotnega in neskaljenega izraza. Kjer parlamentarni sistem pravilno izvajajo, pomeni tako za tiste, kj se ga poslužujejo, kakor za narod najpopolnejše jamstvo. Svoboščise so izravnane. Med svobodnimi državljani se izmenjavajo nazori in mišljenja. Istočasna lojalnost do naroda in vladarja prinaša samo koristi. Tu smo se sestalo kot parlamentarci v dobri veri, da bo konferenca, ki to pot ne bo v objemu lokalne politike, rešila važna in težka gospodarska vprašanja v dobrobit vsega človeštva. Gospoda! Prepričan sem, da bomo našli osnovo svojega splošnega napredka. Naj bodo sadovi našega dela taki ali taki, veo-dar želimo, da se Iskreno zahvalimo za sprejem ob prihodu v Jugoslavijo te da pošljemo Javnosti naše iskrene želje za napredek kraljevine Jugoslavije ia njenega plemenitega naroda! Kratek madžarski pozdrav Madžarski delegat, poslanec baron Lsft^ je bil kratek: Dovolite mi, da bom čim enostavnejši in čim krajši. Kar je zdaj najbolj potrebno, je zaupanje. Odstraniti moramo bojazen, ki se polašča širokih krogov. Vsi, ki so dobre volje, se morajo združiti v borbi za boljšo bodočnost Govornik se je na kraju zahvalil za prisrčni sprejem. »Srečni, ker smo se sestali v Jugoslaviji!" Predsednik japonske delegacije marki Masauti Hašismka je izpregovorid naslednje: G. odposlanec Nj. Vel. kraiia! Ekscelen-ce! Gospoda! Dovolite mi, da spregovorim kratko v imenu japonske delegacije. Predvsem se zahvaljujem predsedniku narodne skupščine in kmetijskemu ministru, ki sta nas tako prisrčno sprejela pri našem prihodu v to državo. Ni treba, da ponovim, kolikšnega pomena je ta konferenca in koiikšne koristi bo za dobrobit človeštva in za okrepitev miru na svetu. Že od leta 1917, ko se je vršila tretja konserenca tega ndruženja^ pošilja Japonska redno svoje delegate na zasedanja, ki se vrše v raznih krajci sveta. Letos smo posebno srečni, ker smo prispeli v Jugolavijo. Konferenca sama je ogromnega pomena za odstranitev gospodarskih in finančnih stisk na vsem svetu. Vrši s« v času, ko skušajo vsi narodi na vse mogoče načine, da pomagajo drug drugemu pri odstranitvi te stiske in težkoč. Želim nag tešiti, da smo posebno srečni, ker smo se sestali v prekrasni jugoslovenski zemlji. Vemo, da se Jugoslavija nahaja pred vrati bližnjega Vzhoda hi da se je v zadnjem časa z veliko naglico razvila v kmetijsko državo. To s posebnim veseljem pozdravljamo. Prišli smo semkaj z velikimi upi na uspeh konference in še s posebnim zadovoljstvom, ker nam je dana prilika, da obiščemo to lepo državo. Na konferenci bomo razpravljali in proučili ret glavnih vprašanj. Mislimo, da bo naše delo bogato obrodilo. Poljsko priznanje Jugoslaviji Poljski delegat, senator Vankowicz se je zahvalili za prisrčen sprejem. Vse priprave za kongres so bile izvršene z vestno natančnostjo, za kar grs posebna hvala generalnemu tajniku konference, g. Baič-ju. enemu izmed glavnih pobornikov mednarodne parlamentarne konference za trgovino, ki je dela! na tem polju že pred 20 leti Sedanji sestanek n«m nuffi mož-no®t. da st od blizu ogledamo ogromni na. predek. Id ga je Jng««loveo*kl narod d« Segel v večletnem miroljubnem d^Iu v me- jan uedinjeaie Jugoslavije. Kakor smo se med svetovno vojno čudili vztrajnosti :in požrtvovalnosti srbskega vojaka, ki je pod vodstvom svojega kralja-junaka in s svojo brezmejno ljubeznijo do domovine z orožjem orodja črtal meje velike Jugoslavije. tako vidimo danes, kako tekmujejo jugoslovenski državljani, da izpopolnijo svojo zgradbo z blagostanjem in kulturo. Kljub vsem težkočam in stiskam, ki davijo predvsem kmetijske države, vidimo, kako se to* dela in ustvarja, kako rastejo materijalne dobrine in cvetejo tudi umetnosti in znanstvo. V takšni sredini smo se zdaj zbrali pedstavniki 30 parlamentov, prekinjeni sloge in edinstva. Naš končni cilj naj bo splošni mir in blagostanje vseh narodov! Romunija in regionalni pakti Predsednik rumunske narodne skupščine Savcanu je imel daljši pozdravni govor tehtne vsebine. Rumunija je bila ena prvih, ki je predlagala regionalne pakte. Semkaj spada najprvo pakt o agrarnem bloku, ki je združil države vzhodne in jugovzhodne Evrope. Nekaj podobnega je storila Velika Britanija s sporazumom v Ottawi. V Ou-chvju je Belgija, Nizozemska in Luxem-bourg sklenili podobno regionalno pogodbo. Španija in Portugalska nastopata skupno. Države Male antante so sklenile svoj regionalni gospodarski pakt v Ženevi. V Rimu so se združile Italija, Avstrija in Madžarska. Balkanski pakt pa ie gospodarska združil Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo in Ru-niunijo. Nato je govornik navedel, kako je Rumunija leta 1919 razlastila velika posestva in jih razdelila med male kmete. To ni bila posledica svetovne vojne, pač pa akcije, ki jo je rumunski parlament zahteval že leta 1914. Govornik je dalje omenil tesne rodbinske stike, ki vežejo rumunsko in jugoslovensko vladarsko hišo in skupnost orožja v preteklosti. Na Kosovem polju so se na strani srbske vojske borili tudi rumunski oddelki pod vodstvom kneza Mir-ceja. Svoj govor je zaključil z vzklikom kralju in Jugoslaviji. ČSR in gospodarska kriza Češkoslovaški delegat, predsednik češkoslovaškega parlamenta Josip Stivina je v pozdravnem govoru omenil predvsem stike, ki vežejo češkoslovaški in bratski jugoslovenski narod. Gospodarska vprašanja so postala vprašanja mednarodnega sodelovanja ne glede na to. ali gre za uvoz ali za izvoz, za kredite ali valute, za težave mednarodne trgovine, za delavska vprašanja ali za borbo proti draginji. Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino spada med prve mednarodne ustanove z nalogo, da rešijo ta velika vprašanja sodobnosti v korist vseh narodov. Naša konferenca se je zdaj sestala sredi ogromnega zgodovinskega procesa. Želimo, da bi olajšala rešitev in da bi dosegla čim večji. ] uspeh. Moja domovina, jc dejal govornik, ki jo je gospodarska kriza še posebej hudo zadela, posveča delu te konference največ- i jo pozornost in bo važna za vse, kar naj omogoči boljše čase in lepšo bodočnost. Vsi govori so bili sprejeti in tudi večkrat prekinjeni 7. odobravanjem, posebno še. kadar so delegati izpregovoriki o Jugoslaviji Po izvajanih čsl. delegata je predsednik dr. Kumanudi zaključil slavnostno sejo. Prva resolucija Ob 16. je bila prva seja odbora za gospodarsko obnovo Evrope. Predsedoval je angleški delegat sir Allen. Glavno poročilo je podal jugoslovenski delegat, bivši minister dr. Velizar Jankovič. Govoril je o vprašanju regionalnih gospodarskih paktov. V živahno razpravo so posegli španski delegat Estoleris, francoski delegat Hy-mans, bolgarski delegat Mušanov, grški delegat Evlandios in češkoslovaški delegat Slavik. Po končani razpravi so sprejeli tole resolucijo: Regionalni pakti imajo svoj raison d'etre in so koristni, če pospešujejo: 1. združevanje držav, ki so si po svoji gospodarski strukturi sorodne. To velja zlasti za sosedne države in za učinkovito gospodarsko obnovo njihove politike; 2. da omogočijo carinsko zbliževanje med državami in obnovo mednarodnega trgovinskega režima. Nato je češkoslovaški delegat dr. Slavik prečital poročilo, ki ga je sestavil njegov oboleli tovariš Stodola. Poročilo se je nanašalo na vprašanje o izmenjavi gospodarskih dobrin. — Prihodnja seja bo jutri ob 10. Na dnevnem redu bodo nadaljnja poročila o gospodarski obnovi Evrope. Poklonitev na Avali Predsednic vrhovnega odbora mednarodne parlamentarne konference za trgovino in vodja angleške delegac je na tej konferenci sir Jobn Sandeman Allen je odšel z angleškimi delegati danes dopoldne na grob Neznanega junaka na AvaM in položil nanj krasen venec. Popoldne so tudi delegati drugih držav odšli na Avalo k spomeniku neznanega vojaka. na katerega so položili vence ob prisotnosti zastopnikov naših vojašk h oblaste v. Poljsko odlikovanje naših parlamentarcev Poljski poslanik dr. Sch warzbu rg-G u n-ther je priredil kosilo v čast poljskim delegatom. Kosila so se MdeležUi tudi predsednik senata dr. Tomašič, podpredsednik narodne skupščine dr. Kosta Popovic, senatorja Svetozar Tomič m M. Popovic in narodna poslanca Ante Kovač m dr. Dragotin Jevremovič. Poljski poslanik je po kos-'tu izročil jugo-slcvenskim parlamentarcem odlikovanja, s katerimi jih je blagovolil odlikovati predsednik poljske republike. Odlikovani 90: z redom Poloniae Restitjtae I. stopnje predsednik senata dr. Tomašic. z II. stopnjo podpredsednik narodne skupščine Koeta Popovic in s IIL stopnjo vsi ostali. Novo vodstvo CMD Za novega prvomestnika je bil na včerajšnji glavni skupščini izvoljen inž. Janko Mačkovšek Vrhnika, 16. sept. Danes se je vršila na Vrhniki letna skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda. Udeležili so se je mnogoštevilni delegati podružnic iz vseh krajev dravske banovine.. Ko so prispeli ob 8. zjutraj z vlakom na Vrhniko, jih }e na postaji sprejelo večje število občinstva s šolsko mladino, ki je tvorila pri izhodu špalir ter navdušeno pozdravljala goste. Na pozdrav vrhniškega župana mag. phar. Hočevarja sta se zahvalila dvorna dama ga. Tavčarjeva in posle vodeči podpredsednik CMD direktor dr. Dolar. Skupščina se ie vršila v narodni šoli, kjer je bilo najprej v telovadnici zaupno zborovanje. Tudi tu je pred šolo tvorila mladina špalir in je z malimi trobojkami živahno pozdravljala došle delegate in pokrovitelje. Velika udeležba delegatov je bila živ dokaz za izredno zanimanje, ki je vladalo za današnjo skupščino. Vedelo se je o raznih trenjih v družbi sami, toda na zaupnem zborovanju kakor tudi na skupščini sami, kjer so bile razprave precej burne, so bila razčiščena vsa vprašanja in se je naposled pokazalo popolno soglasje. Na predlog verifikacijskega odbora je bilo sklenjeno, da se izvoli poseben kandidacijski odbor, ki naj sporazumno sestavi listo nove uprave CMD, tako da bo mogla biti sprejeta z vzklikom. Med časom, ko so se vršile te formalnosti, je bilo podano na skupščini tajniško in blagajniško poročilo. Obe sta bili po kratki debati sprejeti z zadovoljstvom in je bila blagajniku izrečena še posebna zahvala. Volitve so se vršile sporazumno in z vzklikom. Najprej je bila na predlog dr. Zalokarja dosedanja predsednica dvorna dama dr. Tavčarjeva ob burnem vzklikanju vseh prisotnih izvoljena za častno predsednico. Z enako velikim odobravanjem je bil nato sprejet predlog za izvolitev za prvomestnika CMD inž. Janka Mačkovška. Aplavz je bil grom ovit. Prav tako so bili soglasno sprejeti ostali predlogi za izvolitev članov glavnega odbora, nadzorstva in razsodišča. Pri tem je treba pripomniti, da se je moral letos zaradi izpremembe pravil izvoliti celoten odbor in ne, kakor doslej, samo gotovo število njegovih članov namesto odstopivših. V odbor so bili izvoljeni poleg dvorne dame Tavčarjeve in inž. Janka Mačkovška, dr. Simon Dolar, dr. Janko Kersnik, narodni poslanec Ivan Prekor-šek, Miroslav Senekovič, gospa Potočnikova, nadzornik Tomažič iz Maribora, šolski upravitelj Anton Hren, Viljem Rohrman, Mirko Gruden, akademik Ur-šič, postajenačelnik v pokoju Ludvik, prof. Kolar, dr. Vasic in prosvetni šef Breznik. Nato sta bila izvoljena v vzklikom tudi dosedanji nadzorstveni odbor in razsodišče. Razprave, ki so se razvile na javnem zborovanju, so bile izredno živahne in zanimive, saj so se raztegnile daleč preko določenega programa, tako da so mogli položiti vence na Cankarjev spomenik in na Kotnikov grob, namesto ob določenem času šele ob pol 5, popoldne. Skupščina je potekla tako, kakor so hoteli vsi, ki ji žele dobro. Upati ie, da bo odslej svoje delo še bolj pospešila in da pride nazadnje vendarle do zaže-ljenega cilja. Podrobno poročilo bomo objavili jutri. svojem gozdnem pobočju je bil Veliki vrh neznan, zapuščen le zaradi pomanjkanja planinske postojanke! Slovenjebistriška podružnica SPD je letos pogumno začela stavbo, ki je sedaj vkljub neugodnemu vremenu v kratki dobi treh mesecev dogotovljena. Izredno leDi dom ima poleg dveh gostilniških sob še 10 posameznih sob, poleg skupnih prenočišč ter postranskih prostorov. Po načrtu inž. Jelenca iz Maribora sta delo v največje zadovoljstvo opravila zidarski polir Frluga iz Slovenske Bistrice in mizarski mojster Sto-par iz Oplotnice. Planinski dom bo slovesno otvorjen prihodnjo nedeljo. J. Tomažič ZOBAR PUHER MIHAEL DRŽ. IZPRAŠANI DENT1ST večletni volonter državne zobozdrav-niške univerzitetne klinike v Berlinu JE OTVORIL. "vojo ordinacijo v I. nadstropja Poljanska c. 1, Peglezen Zbor naših igralcev Nove aretacije članov razpuščene VMRO Izsleditev arhiva ilegalne VMRO — Vanča Mihajlov je odnesel v inozemstvo nad 30 milijonov levov Sofija, 16. septembra, t. Po odredbi vlade so policijske oblasti davi izvršile blokado Burgasa, Plovdiva in Sofije v namenu, da izslede predstavnike bivše ilegalne organizacije VMRO. V Sofiji so aretirali pri tej priliki 29 makedonstvujuščih. Pri večini izmed aretirancev so našli skrito orožje ter tudi del arhiva razpuščene ilegalne VMRO. Vse aretirance so odvedli na policijsko direkcijo. Po zaslišanju so jih 19 izpustili, dočim so jih 10 obdržali v zaporu in bodo obtoženi po zakonu o zaščiti države. Tudi v Burgasu in Plovdivu so aretirali veliko število pristašev VMRO ki bodo vsi že jutri izročeni sodišču, če jim bo dokazano, da so se pregrešili proti obstoječim zakonom. O pobegu Vanče Mihajlova in njegove žene se doznavajo nove zanimive podrobnosti. Po 19. maju, ko je bil izvršen državni prevrat, je Vanča Mihajlov živel v Sofiji. Govore, da je stanoval najpreje na periferiji mesta v hiši znanega makedonstvujuščega, ko pa mu je grozila nevarnost, da ga bodo odkrili in aretirali, se je preselil v hišo nekega bivšega zemljedelskega ministra Dimitrija Gičeva. V tej hiši so se zbirali člani VMRO in tudi nacionalnega komiteja ma-kedoskih bratstev. Tu so razpravljali o vprašanju nadaljnjega poslovanja VMRO. Kakor je ugotovila preiskava, so v hiši tega bivšega politika razmnoževali tudi okrožnice z vsebino proti vladi Kimona Georgijeva. Razen tega so ugotovili, kakor se je tudi že govorilo javno v Sofiji, da je Vanče Mihajlov s svojo ženo, bivšimi člani VMRO ter nekaterimi bivšimi političnimi prvaki iz okolice bivšega zemljedelskega ministra Gičeva pripravljal splošen prevrat. V početku je Vanča Mihajlov mislil zelo resno s temi pripravami, ko pa je opazil, da se je vlada pokazala brezobzirna v preganjanju ilegalnih zastopnikov VMRO in da ji je uspelo zatreti vsak odpor, je svoj načrt opustil. Ko je spoznal, da se preiskava okoli njega in njegove žene z vsakim dnem čim dalje bolj zožuje in da ga bodo prej ali slej izsledili ter aretirali, se je odločil končno za •beg v inozemstvo. Beg mu je bil tem lažje mogoč, ker razpolaga Vanča Mihajlov, kakor govore v Sofiji, s premoženjem nad 30 milijonov levov. Tudi nakit njegove žene Menče Korničeve, kakor tudi njen denar v zlatu predstavlja velike vsote. Vanča Mihajlov je ves denar prenesel v Turčijo. Kakor so izpovedali aretirani organizatorji njegovega bega, namerava oditi v neko pre-komorsko državo, odkoder misli nadalje voditi akcijo ilegalne VMRO. Govore tudi, da je že stopil » zvezo z nekaterimi vodilnimi osebnostmi te države, če se mu bo posrečilo priti v to državo, je zato upravičena domneva da ga njene oblasti ne bodo izročile, če bi zahtevala bolgarska vlada njegovo izročitev kot intelektualnega povzročitelja umorov uglednih bolgarskih državljanov. Mihajlov v Carigradu Pariz, 16. septembra. AA. Iz Carigrada poročajo: Snoči ob 20. je prispel v Carigrad Vanča Mihajlov. Spremljala ga ie močna redarska straža. Kaže. da Mihajlova ne bodo izročili bolgarskim oblastvom in da ga bodo turške oblasti internirale nekje v notranjosti turške repufol ke. Ljubljana, 16.. septembra. V zborovi dvorani v opernem gledališču se je dopoldne vršila redna letna skupščina ljubljanske sekcije Združenja gledaliških igralcev. Predsednik Drenovec je v otvoritvenem govoru v kratkih obrisih naslikal težki položaj vseh delovnih stanov in izredno težki položaj, v katerega so zaradi vseobče krize zašli gledališki igralci. Tajnik Jerman je nato podal obširno in izčrpno poročilo o delu sekcije in o kongresu, ki se je nedavno vršil v Skoplju. Med najvažnejšimi pridobitvami, ki so jih naši igralci dosegli v zadnjem letu, je brez dvoma na prvem mestu nova uredba o pokojninskem skladu, ki se deli v osrednji sklad s sedežem v Beogradu in v podporni sklad, ki je pridružen Mirovin. skemu zavodu članova Narodnog kazali-šta v Zagrebu. Dne 11. julija so Službene novine objavile to uredbo o pokojninskem skladu, katerega člani morajo biti vsi igralci kraljevine Jugoslavije in v katerega se stekajo predvsem dohodki od taks na vstopnice, prispevki članov, dohodki dveh predstav na leto, ki jih mora dati vsako gledališče v ta namen, in naposled volila. Za neigralsko osebje pa se je v Zagrebu osnoval poseben podporni sklad pri Mirovinskem zavodu, ki obstoji že 50 let in ima okrog 5 milijonov kapitala. V tem skladu se lahko zavarujejo vsi člani osrednjega sklada in vsi prevedeni nameščenci gledališča. Pravilnik e poslovanju je prosvetni minister že potrdil, zdaj čaka samo še odobritve finančnega ministra. S tem je končno rešeno vprašanje pokojnin za igralce in sploh za vse osebje narodnih gledališč. To je po 15 letih obstoja stanovske organizacije igralcev največji uspeh, za katerega gre v prvi vrsti zasluga Nj. Vel. kralju, ki je pokrovitelj združenja in je v vseh ozirih zelo naklonjen igralcem. Za borbo proti brezposelnosti, ki se bo z leti gotovo še poostrila, skrbi poseben sklad za brezposelne, katerega ustanovitev je odobril prosvetni minister lani. To je ustanova združenja, ki se financira z dohodki umetniških poslo- valnic, s prispevki članov ter z odstotki, ki so jih dolžni plačevati od svojih angaž-manov vsi tuji umetniki, ki gostujejo v naši državi. Po pravilniku ima vsak član, ki je neprostovoljno postal brez posla, prva dva meseca pravico do polne, naslednja dva meseca pa do polovične podpore. S časom, ko bo sklad narasel, bo lahko tudi v večji meri delil podpore, tako da bo lahko igralcem služil tudi v primeru mezdnega ali kakšnega drugega stanovskega gibanja. Prispevek za ta sklad je današnji zbor povišal od 5 na 15 dinarjev na mesec. V zvezi s tem se je ustanovila tudi borza dela, ki bo posredovala vse an-gažmane na odrih Jugoslavije ter bo skušala izvojevati tudi kolektivne pogodbe z upravami. Ko bodo urejena vsa gmotna vprašanja, se bo združenje lotilo gledaliških umetniških vprašanj. Mnogo se je skupščina bavila s pojavom kartela upravnikov, o katerem je »Jutro« že poročalo in ki je na nekaterih gledališčih vsilil članstvu pogodbe, ki so naletele na splošen odpor. Po zakonu je vsakemu gospodarju prepovedano, dati hlapcu pri odpustu iz službe slabo oceno, nekateri uprav, niki pa so s kartelom uveljavili prakso, da dajejo dobrim igralcem, ki jim niso simpatični, slabe ocene. Poleg tega si prizadeva kartel doseči, da se gledališki igralci prevedejo pod uradniški zakon, Soglasen protest je skupščina izrekla piro-ti nameri, da bi se za vsa gledališča tokiaj Save uvedla enotna intendanca, za kar se zavzema upravnik zagrebškega Narodnega kazališta Konjovič. Narodno gledališče v Ljubljani mora zavoljo syoje posebme kulturne misije obraniti svojo neodvisno upravo, živahno se je razpravljalo tudi o uredbi o draginjskih dokladah, ki je č'ia-nice gledališč posebno hudo prizadela. Blagajniško poročilo, ki izkazuje prav ugodno stanje denarnega gospodarstva, je podal Menein, v imenu revizorjev pa je poročal prof. šest. Po kratki debati, v katero so posegli Levar, šaričeva, dr. švara Gradiš, prof. šest, je bil z navdušenjem izvoljen ves dosedanji odbor z Lujom Drenovcem na čelu. Pa še eno o Bohinju in drugem Danes ob pol 3. se bo predvajala v Elitnem kinu Matici na programu ZKD vesela in zabavna burka »Veleturist«, v kateri igra glavno vlogo slavni komik Otto VVallburg. Planinski dom pri Sv. Treh kraljih pred otvoritvijo Zeleno Pohorje je vse posejano s planinskimi kočami in domovi Vse te planinske postojanke leže ob glavni prometni črti od Maribora preko pohorskega grebena do Slovenjgradca, tako da imaš od ene do druge po 3 ure, razen nekaterih izjem. Čim dospeš na višino okrog 1000 m, »topaš polagoma navzgor, da tega skoro ne opaziš, kakor po promenadi. Od tega glavnega grebena pa se približno v sredini odceplja skupma Velikega vrha (1347 m) s Podvrhom ter se polagoma znižuje in prehaja v slovenjebistriško gričevje Bistri potoki so skupino globoko razorali v več grebenov, ki vsi leže v smeri njihovega teka. Na oblih vrhovih in grebenih leži na sivem granitu rodovitna zemlja za pohorske gozdove, obširne travnike in njive, nižje na ilovnato-apnenastem pasu pa vinske gorice. Tako imajo mnogi kmetje svoje kmetije v vseh treh legah, vinske gore, polja in planinske gošče s svojimi vijoličasto pisanimi tratami. Vsa ta skupina je bila do malega skoraj neznana — čeravno skriva v sebi naravne lepote, zgodovinske dobe in njih spomenike, kakor morda nobeden del našega Pohorja. Tako so odkrivali predvsem štiri prazigo-dovinska gradišča na Tinju g. Wa!ter Schmid m drugi; ob Bistrici so odkrili mra-mornat kamnolom iz rimske dobe, saj so vs* ohranjeni rimski spomeniki v Celju. Ptuju in po Pohorju od tod: fcako je nekaj zazidanih v cerkev in zidove okrog njih na Tinju in Šmartnu. Nad bistriškim šumom se dviga Aučnikovo gradišče s še ohranjenim pol metra visokim zidom. Vsa tla na vidnih terasah pojo tvoj korak — saj so baje v prejšnjem stoletju odkrili preccj strm rov s stopnicami in ga spet zasuli. Rov da je peljal strmo navzdol k potoku, od koder vodi še danes več dobro vidnih, umetno izdelanih kamenitih stopnic tik do skale, od tam pa m več sledu. Kdo jih je zgradil, kdaj in čemu? — In nad Keb-Ijem ležita razvalini dveh gradov, last nekdanjih gospodov kebeljskih. Tik pod drugim je ob potoku vodila navzgor mimo cerkve Sv. Treh kraljev rimska cesta do glavne pohorske ceste, ki da je vodila po vrhu pohorskega grebena. Del te ceste je dobro viden za Planinskim domom, ki stoji deloma na granitnih skalah rimske ceste... Po njej so dolgo časa vozili razno rudo pohorskim glažutam m marsikje po kmetskih hišah kažejo kozarce z vdelanim denarjem na dnu in s solzami ob straneh. Spomin iz stare, slavne pohorske zgodovine, ko je baje še prebivalo o prvem deževnem dnevu ra — potujejo! V Bohinju je treba stremeti za tem. da -e uredi neopazno, pokrajinski podobi primerno — Bohinj ie ena tistih lepot ki j:ti vsakršno olepšavanie in podčrtavanje uniči. Nebroi starih hiš. kozolcev in drugih stvari nam nudi možnost posnemanja pri novih stavbah in adaptacijah ter se da združiti z novimi pridobitvami zidave, zakaj ne držimo lica, ki je očitno edino pravilno. Potem se nam tudi ni bati ljudi* ki bi Bohinja ne spoštovali, kar se zadnji čas pogosto dogaja, da ne omenim predvsem »planincev«, ki se jim zdi Bohinj primeren zakl{ uček njihovega divjanja, preden jih spet oklene rrvestnj zid. Potem, ko so sprožili kupe kamenja in ko so jih oskrbniki in oskrbnice s težavo ukrotili, ko so po pla-ninsih knjigah z primernimi opazkami dokazal j svojo pismenost in s šopi pdanink svoje botanično znanje — si v Bohinju priča prizorom, kj si narekujejo vprašanje: po ka fprevoda že vračalo proti Kongresnemu Irgo s> za laji oddelki šele nastopili pohod. Pred mas Vratom se je sprevod 'jstavil. Piedsednik ljubljanskega pcdodb<»ra fj-.npj; pred spomenik :n "e po-nil z voncetn: >Tebi, naš Kralj f1ev->bato j& siedila nadaljaa pnt na Kongresni trg- Zbor pred univerzo \ra b?!>< nu univerze se :e zbraia inni:žiej> •nredstavnikov: predsednik banovlnskega odbora RK dr. Krejči s podpredsednikom n»-speklcrji»m Vvestrom, tajnikom nadsvetnikcm Pkalnriem člani uprave dr. Fuiianom, blaga ni kom Meškom, inšpektorjem Gregorko, strokovnim učiteljem Kobalom, ki je bano- vm6ki referent za Pomladek Rdečega križa, nadalje inšpektor Vrhovnik, ravnatelj Hočevar in upravnik skladišča Jagodic, nedvomno najstarejši član, saj služi človekoljubju že celih 42 let; ljubljanski pododbor so predstavljali predsednik dr. Fettich, podpredsed-ea ga. Kroftova, tajnik Malnarič, blagajnik Mlejnik in več dam-odbornic, nadalje so tu bili zbrani: za bansko upravo načelnik dr. j Pfeifer, svetnik dr. Karlin ter predstavniki vseh višjih uradov in oblastev, za univerzo dr. Šerko, župan dr. Puc z občinskimi svetniki, policijski 'jpravnik Kerševan, gasilski starosta Josip Turk, sokolsko župo so predstavljali podstarosta Krapež. odbornik Slana in tajnik Flegar, OUZD predsednik Tavčar in Jože Baš, Jadranska stražo generalni tajnik Pogačnik, svetnik dr. Jeglič in gospa Zbaš-nikova, združenje trgocev Viktor Šober, nadalje so bili zastopani skavti in se vse dr»-ge nacionalne in človekoljubne organizacija Spodaj na Kongresnem trgu se je razvrstila vsa množica v ogromen živ mozaik. Ne-nehoma je dotekal sprevod, minila je bila cela ura, potrebna za obhod. Na 6olncj je bil presenetljivo lep pogled na vse te trume pomladkarjev in ostalih križarjev. Nad 10.000 mladih ljudi je bilo tu zbranih, fantov in deklet od devetega leta dalje, z 18 osnovnih, 8 meščanskih in vseh strokovnih in sred. šol, skupno s 30 zavodov. Razen tega šteje Rdeči križ v Ljubljani nad 2000 Članov in poleg teh se je nabralo tudi ostalo občinstvo. Tik pred univerzo eo 6tali aa-marijani s praporoma pod vodstvom g. Pirca, na levi pa divizijska godba pod vodstvom kaDetana Milanoriča. Kakor preproga pestra slika je osvajala sleherno oko. Zmagovito sta nad Ljubljano krožila dva velika srebrna ptiča. Napeto je pričakovala vsa množica, kdaj bo izpregovoril predsednik RK Jugoslavije Nj- Vis. princ Pavle. Žal je moraJ g. dr. Fettich sporočiti: »Telefonska zveza Ljubljane z Bohjniem je tako oslabljena, da ni mogoče prenašati govora po radiu!« — Ooh! je kar bolestno odjeknilo s Kongresnega trga. Takoj nato je izpregovoril predsednik dr. Fettich, njegov govor je bil oiaeen. da so ga razločno culi vsi. V izbranih besedah je obeleževal pomen in prizadevanja Rdečega križa. Govor predsednika dr« Fetticha Mladi in start se zbiramo danes z zanosom in navdušenjem pod jasno zastavo RK, največje človekoljubne in mirotvorne organizacije. Pod praporom RK se zbirajo po vsem svetu armade vseh onih, ki so plemenite duše, ki jim je usmiljenje s trpečim sočlovekom srčna potreba, vsi, ki j m je ljubezen do bližnjega sveta stvar. RK, čegar zastava nas druži, je univerzalna človekoljubna organizacija dejanske ljubezni do bližnjega, razširjena po celem svetu. Njegov nesebični namen je, da požrtvovalno pomaga trpečemu in bednemu človeku. RK hoče prekvasiti človeštvo v duhu srčne kulture, strpnosti in medsebojnega spoštovanja. RK stremi za tem, da nreobrazi svet v altrulstičnem duhu, da povzdigne idealistično svetovno nazlranie. V tem duhu izkazuje torej RK svoie radovoljno in prisrčno pomoč ob vsaki priliki, kjer more in kjer je pomoč nujno potrebna: kadar zadenejo nebogljeno človeštvo elementarne katastrofe, kadar se vzipenijo vode in nastopijo obupne poplave, če se potrese zeircHa in ruši domove, če tidariio nad človeštvo druge ujme, suša, lakota, nalezljive bolezni in druge nadloge, vselej je RK poklican in na mestu, da nudi bednikom v nesreči prvo pomoč. Zato ima naša organizacija tako pomenljiv znak: Rdeč križ na belem poiju ie njegov simbol. Križ kot znamenje trpljenja, rdeča barva kot smibol ljubezni. Ljubezen v trpljenju, pomoč v bedi in nesreči, to je vzvišeno geslo in namen RK, ki ne pozna nobenih narodnostnih ali državnih meja. Nad 60 milijonov ljudi vseh držav po vseh kontinentih in otokih je včlanjenih v ogromni organizaciji ljubezni, bratstva in človečanstva. RK je miroljubna in mirotvorna ustanova. Dasi je vzkljla ide-ja RK na krvavih bojnih poljanah solferinskega bojišča, je RK, ki je v svojem delu spoznal vso grozoto voine, baš zaradi tega najvnetejši pobornik mirovnega gibanja in najodloč-nejši posrednik sporazuma med narodi. RK se zaveda, da je volna največje zlo, ki mo- re zadeti človeštvo, zato pa ne sme odreči svoje pomoči niti tedaj, ko je bedno človeštvo njegove vseobče ljubezni najbolj potrebno. Naša domovina Jugoslavija se dobro zaveda pomena RK. Dokaz temu je, da stoji društvo RKKJ. pod visokim pokroviteljstvom Nj. V. kralja in Nj. Vel. kraljice, a Nj. Vis. prestolonaslednik Peter je pokrovitelj Podmladka RK. S posebnim zakonom z dne 19. avgusta 1933 je proglašen RKKJ za občekoristno privilegirano humanitarno in narodno ustanovo, a Nj. Vel. kralj ie dal svojemu priznanju za delo in pomen RK vidnega izraza s tem, da je imenoval za predsednika naše organizacije Nj. Vis. kneza Pavla. Kaka čast in kak ponos, biti pripadnik in pobomik tako važnega društva, kj so mu izkazana z najvišjih mest naše države tako izvanredna odlikovanja! Z zakonom o društvu RK je določeno, da bodi v vsakem letu en cel teden v septembru posvečen propagand] in agitaciji za RK. Vsak državljan naj v tem tednu po svojih močeh prispeva za vzvišene namene RK: vsako potovanje, vsaka zabava, vsaka pošiljka v državj naj v teh dnevih odda svoj obolus v prid človekoljubni ustanovi RK. Ko oddajate v teh dneh svoj prispevek za RK. se spominjajte, koliko človekoljubnega dela je izvrši) RK med vojno s prenosom, prevozom in reševanjem nesrečnih ranjencev. Ko naJepljate ta teden na svoja pisma markice v korist RK. mislite na to. kako neprecenljive usluge je storiti RK vojnim ujetnikom, ko je lajšal njih usodo, posredoval njih korespondenco s svojci m se trudil za njih povratek v domovino. Ko boste v tem tednu ob posvečanju zabav in prireditev prispevali svojih 50 par tudi za RK, Imejte v spominu, koliko solz je otrl RK v zadnjih letih, ko je pomagal najibednejšim ob poplavah, ob ujmah in elementarnih nesrečah, ko je hranil lačne, oblačil raztrgane, lečil bolne, krepil onemogle, prehranjeval bedne šolarje m pošiljal slabotno deco v počitniške kolonije. Pomislite na to ln dajte KK-u po svojih močeh z veselim srcem prispevek, najsi bo še tako skromen. Vedite, da so naloge, ki jih bo moral vršiti RK v bodočnosti, ogromne in da tudi ob največji požrtvovalnosti ne bo mogoče storiti vsesa, kar bi bilo dobro, morda niti tega ne, kar bo nujno potrebno. Odpri roke, odpri srce! Na vas, mladi fantje in deHeta, ki ste poklicani, da prevzamete mesta nas starejših, ko dorastete in dozori te, gre moj k! c: Zbirajte bi zdmžajte se v miroljubni in človekoljubu! armadi Podmladka RK! Pridružite se tej ogromni armadi ljubezni in bratstva med narodi, ki je razširjena v več ko 50 državah po vsem svetu hi šteje preko 12 milijonov članic in članov vseh narodnosti, plemen in ver. Sodelujte v njegovem jugoslovenske m oddelku, ki šteje preko 362.000 mladih Jugoslovanov in Ju-goslovank. vnetih za vse, kar je lepo, blago in sveto! Tekmuvmo vsi v deln za RK; delajmo v njegovem duhu in njegovih idejah! Vedi, mladi Pom+adkar RK, da je tvoj mali prispevek tolikanj več vreden, kolikor težje I si ga od svojft trst prit rja I. PnnkHi da bo tvoj denar, pomnožen s stotimi ia tisoči, ki jfb bodo prištevali tvoji tovariši :n tovarišice, pripomogel k toptemo kosilu tvojemu giadnemu sotetcu v Pod ml ^tk o vi šolski kuhinji, ga nasitil, ga oblekel, omogočil, da poide tvoja bokhna tovarišica v ferijahto kolonijo. RK naj nam bo zvezda vodnica v vseh naših odnos* do blžnjeca. V tem duhu živi doma jn v šoli, U duh naj te prešini* tudi, ko sc ndejstvaječ pri Sokolu, v spbrt-rtih in dobrodelnih organizacijah, pri Ja dranski straži, spioh povsod v javnem in zasebnem življenju! Življenje po idealih RK vodi do boljše bodočnosti naše milj ene domovine Jugoslavije, katero presdvsem ljubiti in za njo delovati je nala prva dolžnost L® dober tkmk man MU dober Je-gostov«! Takoj po getom dr. Fetticha je godba zaigrala bimno in sledil je ra*hod- Godba je nato priredila prvrrvrrfen promenadni koncert v Zvezdi. Trume sprehajalcev eo pro-rmnirale po osrčju mesta m tudi radovoljno darovale za Rde« križ, da je bil poleg moralnega gotovo tudi gmotni uspeh manife-efcacijskega dneva zadovoljiv. Delavka je na tomboli dobila avto Okrog 9000 ljudi je iskalo srečo v Kranju Kranj, 16. septembra. K današnji tradicionalni javni tomooli, ki jo je priredilo kranjsko gasilsko društvo, je prihitelo na tisoče ljudi od blizu in daleč. Vseh udeležencev cenijo do 9000 ljudi. Glavni trg je bi! poln občinstva, ki je nestrpno pričakovalo izida. Dobili so: 1. tombolo avtomobil Citroen tovarniška delavka Frančiška Joštova, uslužbenka v tovarni Jugobruno, doma iz Naklega, pohištvo za spalnico, tovarniška nameščen-ka Julka Finžger z Bleda, 3. moško kolo. krojač Frane Nedift iz Tržiča, 4. otroško žensko kolo šolski upravitelj Niko Preetor iz Mošenj, 5. voz opeke, železničar jeva hčerka Frančiška Vidiceva iz Zgornjih Bitenj, 6. električni tajnik učenka Rozali. ja Mulejeva iz Ruš, 7. vrečo moke in omaro brivec Anton Ivan&ič iz Šoštanja, 8. vrečo moke in stiskalnico, delavec Lovro Mikoč iz Ljubljane. Razdeljenih je bilo še 30 činkvinov, 31 kvatern, 10© tern in 160 amb. Ljubljanski nedeljski dogodki Ljubljana, 16. septembra. Po neprestanem mokrem vremenu, ki je letos mnogo piezgodaj zalilo poletje, smo bili danee spet enkrat deležni izredno lepe, tople, solnčne nedelje. Nič ni kazalo, da i« to prva nedelja pred pragom jeseni, in živahni vrvež, v katerem ee je razgibalo mesto in okolica, Je kazal prej liee pomladanskega dne. 2'vljenje narave se ie prav nič ne pripravlja na zimski sen. Tivolski park je se ves razcveten, palme ie zmerom čarajo občutje eubtropičnega ozračja. Vse klopi v parku eo bile zasedene ves dan, čeprav eo ee dopoldne razlivale po ulicah reke ljudi, ki so prihiteli na križar-eko manifestacijo, popoldne pa ije voe vrelo iz mesta na Poeavje. proti Št. Vidu in d rigam. Posebno mnogo sveta je hitelo na letališče pri Devici Mariji v Polju, ki je imelo tudi svoj pomemben dan: >Spartan< je danee zadnjikrat letel na Sušak. Kakor ,je Ljubljana s pridobitvijo letališča postala mesto navdušenih letalcev in eo ee vsako nedeljo dvigali pod nebo številni amaterji in lajiki, ki so se kot stalni gostje zbrali okrog aerodroma, tako je bil dane« še posebno živahen dan in nad mestom eo neprestano brneli motorji — uspešni, srečno zaključeni sezoni letalskega prometa na čas* in v elovo. Dve razstavi zaključeni Mimo nekaterih drugih večjih prireditev, ki jih je danes doživela Ljubljana, sta bili tiho zaključeni tudi dve pomembni razstavi, ki ju je prinesel pričetek velesejma, umetniška razstava, ki jo je v Jakopičevem paviljonu organiziral trgovec z umetninami g. Kos, in razstava malih živalic, ki jo je na Scagnettijevem dvorišču priredilo društvo »Noe«. Obe razstavi sta bili odprti isti čas — 16 dni — in značilna je razlika v številu obiskovalcev: Jakopičev paviljon je imel okrog 700 gostov, >Noetov« zoo pa nič man^ kakor 9000. človek živi pač najprej od kruha in mesa in šele potlej, čisto nazadnje od umetnosti. Rejci malih živalic so se organizirali kar v dveh svojih društvih, ki sta v stalnem porastu, ljubitelji umetnosti pa so se raztepli po vsem svetu in samo redki petični gospodje še imajo ambicijo, da obesijo v salon kakšnega Jakopiča, Vav-potiča, Gasparija. Vendar pa je treba zabeležiti, da Je tudi umetniška razstava dosegla razmeroma lep uspeh. Obisk je bil za naše razmere povsem zadovoljiv, oglasilo pa se je tudi nekaj interesentov za dete. Jakopiča, Brana Vavpotiča. Gasparija in za skulpturo Petra Lobode »Mati in dete«. »Noetov« aoo pa je bil danes deležen še prav posebno velikega obiska. Pred zaključkom razstave eo namreč izžrebali veliko število zanimivih dobitkov, ki pripadejo imetnikom najsrečnejišh vstopnic. »Noe« ima v na. Crtu ustanovitev zoološkega vrta v Ljub-Ijani in uspeh te prve njegove razstave pomeni obenem prvi korak k realizaciji te kulturne zamisli. Nesreče V tej lepi nedelji pa ee je nabralo nekaj večjih in manjših nesreč. Včeraj je 251otna služkinja Alojzija Bartol, doma iz Št Ruper-ta na Dolenjskem. 6tanujoča v Krakovski nliei 31. v samomorilnem namenu eegla po etrihninu. Ko so jb danes dopoldne napadle strašne bolečine, eo jo z rešilnim avtom v naglici prepeljali v bolnico. Vendar pa je bila vsaka pomoč prepozna in je popoldne podlegla poškodbam. — Mala Brumnova Silva iz Šolske ulice se je e kolesom vozila po Cesti na Loko- Pa se je s nogo tako nerodno ujela v kolo, da je padla in dobila težke poškodbe ter eo jo prav tako morali prepeljati v bolnico. — Devetletni Škofov Edvard iz Šiike ie na Golo vej nabiral kostanj, pa je padel t drevesa tako nesrečno, da si je zlomil nogo. — Iz Grčarice pri Kočevju pa eo pripeljali v bolnico lesarja Josipa Oražma. rojenega 1885., prav tako z zlomljeno nogo. Velika poneverba v Celju Celje, 16. septembra. Pri tvrdki D. Rakusch v Celju so pravkar prišli na sled velikim poneverbam, ki ao jih že dalje časa izvrševali nekateri uslužbenci tvrdke. Iz podjetja so odnašali marsikaj ter so plen nato pustili prodajati. škoda Je zelo velika. Policija je več krivcev že aretirala. Preiskava «e nadaljnje in "e pričakujejo nova odkritja. Poizkušen vlom na Teharjih Celje, 16. septembra. V noči na soboto je šest neznanih moških s silo odprlo železni rolo na vratih trgovine g. Rednaka na Teharjih pri Celju. Izrezali so že šipo na notranjih vratih, ko je slučajno prišel mimo neki delavec, ki je šel v tovarno na delo. Vlomilci so se ga prestrašili in pobegnili v noč. Ivan Albreht: Freska Vinko Trnovec se trese po vsem životu. tako ga je prevzela novica. Ko bi se bil pa. le zmotil? Nak, časnik poroča čisto razločno: Jelka Kamenšek, zasebna uradnica tu in tu — Da, to je ona —! Kakor v megli odide disponent Trnovec po kavarni in stopi k telefonu: »Da, Trnovec tu, da. Čujte, gospodična Dragica, ali je gospodična Kamen-škova tam?« — Kaj še niste čitali, gospod disponent? — brni iz telefona. — Revica! Kaj jo je le gnalo v smrt ? Dopoldne so jo potegnili iz reke, da. Ničesar, prav nič baje ni zapustila, iz česar bi bilo mogoče kaj sklepati o vzroku — »Čudno — Ubogo dekle,« se Trnovcu trese glas, a iz telefona: — Pri pogrebu se vidimo jutri,^ da? Poklon gospe soprogi in dosti sreče še za zadnje dni dopusta! Na svidenje, gospod disponent! — »Na svidenje, gospodična,« za jeclja Trnovec in oddrsa nazaj k svoji mizi, vzame časnik in bulji vanj. Ko bi ga le vsa kavarna tako bedasto ne zijala — Kaj jim je mar, vsem tem postopačem! »Plačat, prosim —« Nejevoljno odšteje drobiž in odide po soparnih, praznih ulicah. Ali bi šel v banko? Z gospodično Dragico sta bili nerazdružni prijateljici. Da bi ona čisto nič ne vedela —? Ah, seveda, po telefonu ni marala razlagati. Končno tam človek le nikdar ne ve, s kom govori in kdo vse posluša. Škoda, ko se ni že prej tega domislil, pa bi jo bil lahko prosil za kratek razgovor zvečer. Saj bi mu ne odrekla: Dragica je pametno dekle — Kaan zdaj? Domov —? Nak, to bi bi- lo onečaščenje Jelkinega spomina. Žena gati nogavice, gleda cez očala in bra- li otroke: »Alo, matematiko, francoščino, fiziko —! Kaj p? ročno delo, Vera! Misliš, da bom jaz delala zate?!« Nemara je prišla k njej še gospa ad-junktova, koklja, ki nima otrok in pod milim bogom nobenega drugega posla na svetu, kakor da gloda poštene ljudi. Vinko Trnovec jo kar sliši: »Kaj deš, Mija, čemu je neki mlado dekle šlo napravit tako neumnost?« Mija skomigne z rameni — (Ona vselej skomigne z rameni, kadar se ji ne ljubi o čem razmišljati, tako je duševno toga. Strašna ženska! Disponent nikakor ne more razumeti, kako si jo je mogel pred petnajstimi leti izbrati za ženo. Le kaj ga je zmotilo —?) Da, zdaj je bržčas skomignila z rameni, ad-junktova pa: ~ »Saj je vendar imela lepo službo. Po bankah so dobro plačane in z doma tudi ni reva. Pa še pri starših, ko je ni življenje nič stalo —« »Slaba minuta —« vzdihne Mija. (Da bi jo vrag, njo in še to »slabo minuto«! Kako je Trnovec jezen na nesmiselni izraz m kolikokrat ga ji je že prepovedal, pa vse zastonj: Kakor bi ribo peti učil!) Adjunktova se »meje. Disponent jo natanko sliši: »Ne bodi no, Mija! Kakžna slaba minuta neki? Zakaj pa naju ni zmotila, kaj? Saj sva bili prej dekleti kakor ie-ni — To bo kak moški vmes — Ce le ni oženjen, Mija? Le verjemij ALi se za svojim nikoli nič ne oareš, kod hodi ? Jaz hi ne mogla biti tako brez skrbi —« Kako naj gre Vinko Trnovec poslušat tako govorjenje, ko bi najrajši pokleknil in se razjokal — Jelka, Jelka, le zakaj je moralo priti tako?! V park pojde, v gozd ta čas, da bo čisto sam s seboj, ob petih pa se vrne k banki in počaka gospodično Dragico. Disponent tava kakor senca. Kako čudovito dekle je bila Jelka. In on jo je ljubil tako iz srca, da bi šel rajši sam v smrt, kakor da mora živeti s to novico! Pred letom, da, pred dobrim letom p je priznal svojo ljubezen, pa ae je poredno smejala, češ: | »Pst, gospod disponent, nikar, da vas ne sliši gospa —c Ah, vedno je znala biti ta/ko čudovito ljubka. Kolikokrat je govoril z njo, pa mu ni nikoli rekla, da ga. ne mara. Vselej samo: »Pst, da ne srtafii gospa —« Preden je nastopil dopust, »e je hotel temeljito pomeniti z njo, pa nikakor ni mogel najti primerne prilike. Samo kakor v šali ji je rekel zadnji dan, naj zastran žene nima prav nobenih pomislekov, ker hoče v najkrajšem času to vprašanje popolnoma urediti. Kako je že rekla takrat? Ah, da: »Kako ste nagajivi, gospod disponent —« In ga je tako 'noče pogledala, da sploh ni mogel več spregovoriti. Ta topli pogled mu je zadoščal! Povedal mu je, da ga ima Jelka rada. Saj so nekaj šusljali, da ima fanta, nekega častnika pilota, toda kdo naj ljudem zaveže jezike, kadar se koga lotijo! Prav kakor bi hotel kdo njegovo ženo odvaditi »fela.be minute«! Ljudje naj govore, kar hočejo, disponent Trnovec je vedel dovolj in je ves dopust doslej uporabil samo za to, da je računal, kako bi uredil gospodarske in družinske zadeve v primeru ločitve. Žena in trije otroci, to je precejšnje breme, vendar je našel zadovoljivo reSitev. Da, popolnoma sprejemljivo. Tedaj je pisal Jelki in jo prosil, naj Izza kulis naie drame 2e sredi avgusta so v Narode m gledališču pričeli z živahnimi pripravami za novo sezono. Opora je ob priliki jesenskega velesejma v večjem obsegu ortvarila svojo prde6ezono, v drami pa bodo za otvoritev uprizorili Rostandovega »Orlica« v Šesto-vi režiji Uprizoritev bo brez dvoma vzbudila veliko zanimanje, saj je napoleonstvo risati po slovenski izdaji Ludvrigove biografije velikega Korzičana postalo pri nas predmet občega literarnega in zgodovinskega interesa. Rostandu bo sledila nasa stara znanka iz Prage, Olga Scheinpflugo-va s svojo najnovejšo kome dajo »Gugalni-ea« v Skrbinškovi režiji in s Polonco Ju-vanovo. Medvedovo, Miro Denilovo, Ja-nom, Železnikom in Lipabom v glavnih vlogah. V smislu znanega načrta naše drama, da do 20. obletnice Cankarjeve smrti naitudi ra vsa njegova dela, da mu bo tako lahko postavila z revijo njegov«e dramatske produkcije svoj najlepši spomenik, bodo v Debevčevi režiji na novo naštodirali »Hlapce«. Debevec bo tudi kreiral vlogo Jermana. »Hlapci« so zamišljeni kot prvi komad v tem Cankarjevem ciklu. Duhoviti, neposredni Acbard, avtor nepozabne komedije novim delom »Migo, dekle z Montparnas-sea«. Naslovna vloga je v rokah Vide Ju-vanove. »Migo« bo toliko bolj zanimiva, ker se bosta z njo pojavili v našem dramskem ansamblu dve novi mla<£ igralki, gdč. Fratnikova, ki študira še na konservato-riju, a smo jo že lani nekajkrat srečali na odru, in gdč. Rainerjeva, ki je letos dovršila dunajsko akademijo. Prav tako bo po vsej priliki debutiral v »Gogalnici« tudi absolvent praške akademije g. Borko. »Mi-go« režira prof. Šest, glavno moško vlogo pa kreira Danes. Kreft pripravlja še Raor-tovo satirično komedijo »Waterloo«, ki je letos v januarju doživela krstno predstavo v Lvovu, ki pa bo brez dvoma še to sezono osvojila vse poljske in še mnoge evropske odre. Lipah pa Lengielovo veseloigro »Antonija« z Nablocko in Levarjem. Dr. Branko Gavella se je tudi letos dogovoril z upravo za nekaj sežij. Tako bo postavil na oder Krleževo dcamo »V taborišču« v prevodu Mileta KJopčica in pa Linhartovo »Matiček se ženš«. Z »Matičkom« za počenja naša drama, vzporedno s Cankarjem drugi ciklus del, ki bo tvoril nekakšno zgodovinsko revijo vse slovenske dramatike. V drugi polovici sezone se bo vrnil na deske Narodnega gledališča tudi Rogoz, ki bo potem po vsej ..priliki stalno ostal pri nas. Mariborski dogodki Maribor, l-like cilindraste posode, iz katerih je voda odtekala skozi majhno luknjo in katere so napolnili vsakih šest ur. Vodne ure so bite v starem veku dolga stoletja v rabi in od Asircev so jih dobili še drugi narodi. Egipčani pa so izumili sončno uro. Nekako z« časa Karla Velikega so začeli uporabljat! peščeno uro, podobno vodnim, samo da se je mesto vode uporabljal pesek. Trajalo je še dolgo časa, da so začeli delati ure, podobne današnjim, švicarska urarska industrija se je pričela 1680 in približno ob istem času je Anglež Hooke izumil prvo vzmetno uro. Ta izum so izpopolnjevali v 18. in 19. stoletju in v 20. so vpeljali električno uro. Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" Karel Chalupa: Eno uro v strahu Že v tistem času, ko sem študiral na gimnaziji v L., nisem bil pri pro* fesorjih posebno dobro zapisan ln tu* di pozneje, ko sem prišel v Prago, ni bilo nič bolje. Toda najprej bi rad povedal, kako se je zgodilo, da sem odšel v Prago. Naš ravnatelj — ni bil izmed naj* galantnejših. kar je potrdil tudi na meni. Dovolil si je namreč, da mi je dal poleg karcerja, ki sem ga odsedel, dasi je bila moja nedolžnost čisto očitna, zaradi »posebnega prestopka«, ne« zadostno v vedenju. To je imelo za posledico mojo izključitev iz šole in vstop v »javno življenje«. Poudariti moram, da sem bil tega prav vesel, kajti prepričan sem bil, da mi poslej ne bo več treba trgati hlač po šolskih klopeh. In" zakaj naj bi sin peka in hišnega posestnika v L. stu* diral? Mislil sem, da bom sedaj, ko sem vstopil v »javno življenje«, z oče* tom pekel kruh in se zraven kratkoča* sil z našo prodajalko Reziko. Toda oče je ukrenil drugače. »V Prago pojdeš,« mi je dejal na koncu počitnic, »in če boš še nadalje tak malopridnež in če bom slišal zo* per tebe le najmanjšo pritožbo, bom vzel palico in orala bova —« Kratek, toda zgovoren opomin; kar trd sem postal od strahu. Nu, in tako sem prišel v Prago. Da se nisem niti najmanj poboljšal ne v pridnosti ne v vedenju, sem po* veda! že na začetku. Le še bolj prebri* san sem postal Če nisem bil priprav« Ijen, sem brez pomišljanja ostal do* ma, to se pravi, zavil sem za urico v gostilno. In gostilna je bila pri nas v hiši, tako da mi ni bilo treba stopiti niti na ulico. Ob takih prilikah sem se izgovarjal, da mi »nekaj manjka«, kar prav za prav ni bila laž. Prinesel sem lepo napisano opravičilo, kjer je stalo črno na belem, da me je bodlo v prsih, ali da so me boleli zobje in po* dobne reči in pri tem mi je prihajalo kakor nalašč, da sem se profesorjem nekoliko smilil. Toda vrag nikoli ne drži križem rok in takrat je moral biti še prav poseb* ne volje, ko me je spravil v nasled* njo pomilovanja vredno neprijetnost. Nekoč namreč, ko mi je zopet nekaj »manjkalo«, sem sedel čisto sam spo* daj v gostilni, slastno vlekel havano in prebira) »Narodni Listv«. Zdajci se kakor z jasnega prikaže med vrati — moj razrednik. Pravijo, da praskne v človeku ob podobnih prilikah kakor v stari uri, ali to je še zmerom slab primer k te* mu, kako je takrat prasknilo v meni. Hitro sem primaknil časnik bliže k obrazu, in ker je bilo za beg že pre* pozno, sem obsedel kakor prilepljen m čakal, kdaj me bo razrednik spo* znal. Sedel sem kakor na Iglah in naj raj* ši bi se bil videl nekje, četudi na dnu pekla, samo da bi bil čim dalje od tod. Toda gospod profesor, ki je bil naj* brž zatopljen v svoje misli tne ni opa* zil. Še preden sem si opomogel od pr* vega strahu, sem se znova prestrašil, ko sem pomislil, da se razrednik mo* goče ne bo dvignil pred kosilom, kajti danes ni imel pouka v nobenem raz* redu. In jaz, ubožec, naj sedim tu za »Narodnimi Listv« kakor zakleta prin* cesa v začaranem gradu! Grozno, če človek pomisli! Celo ha* vana mi od strahu ni več dišala. Edi* na rešitev so mi bili »Narodni Listv«. O, slavni časopis, ki si me skril pred razrednikovimi očmi in me tako vsaj za nekaj časa rešil! V duhu sem pel hvalo ljudem, ki so prišli na misel, iz* dajati »Narodni Listv« v toli razsež* nem fo^iatu. Služili so mi kot močna pregraja in obzidje, ob katerem se ie razbijalo prizadevanje gospoda profe* sorja, da bi mi videl v obraz. Prišla je natakarica, gospod profe* sor si je naročil vrček plzenjskega. Mrzel pot mi je stopil na čelo: kaj. če bo natakarica Tončka prisedla k meni kakor po navadi, ali če me pokliče in me tako nehote izda? Ježeš, Mariia! Kar strese me, če po* mislim. To bi pomenilo novo izključi* tev iz š>2 in očetovo leskovko na hrb* tu. Mraz in vročina sta me snreletali po telesu. Zahvaljen Bog, Tončka je odšla, ne da bi se ozrla vame; časih bi se zavoljo tega jezil, danes sem ji bil hvaležen. Ko me je bojazen nekoliko minila, sem previdno izvrtal luknjico v čas* niku. da bi vendarle videl razrednika. Sedel je — moj Bog — obrnjen narav* nost k meni in zdelo se mi je, da na* peto strmi v zadnjo stran mojega ča* sopisa. G romska strela! Kaj, če pride k meni in me naprosi, da mu pre/>u* stim časnik, ko ga preberem? Toda gospod profesor se ni genil. Bržkone je premišijal: le zakaj se je tako zagrizel v časnik? To bo menda kak »ultra zelenec«, ki se uči besede na pamet Položaj se ni v ničemer spremenil. Gost>od profesor je sedel meni na* sproti in jaz sem v stiski čumel za časopisom kakor tisti zoolog, o kate* rem sem nekoč bral v neki mladinski knjigi, da se je sam zaprl v kletko, medtem ko je tiger slučajno ležal pred njo. Spomnil sem se, kako je bil popi* san zoologov strah, ko se je tiger po* željivo vrgel na kletko, lomil železne palice in izdihaval smrdečo sapo. Bil sem v podobnem položaju, razli* ka je bila samo v tem, da sem imel pred seboj namesto železne mreže čisto navaden, papirnat časnik. Toda groza! Gospod razrednik je vstal in krenil proti meni — katastrofa se bli* ža! Nesrečne žemlje, ki so ga privabile k moji mizi! Takrat sem poslal k vra* gu vse žemlje in peke na svetu. Go* spod razrednik je stopil tesno k meni in si z vljudnim »Z dovoljenjem« vzel zemljo. Zagodrnjal sem nekaj, kar naj bi pomenilo »Prosim« in težka skala se mi je odvalila s srca, ko se je go* spod profesor spet usedel na svoje mesto. Sedel sem kakor na trnih. Ura je pravkar udarila pol. Torej me je imel v krempljih že pol ure. In znova sem prebiral »Narodne Listy« od druge do predzadnje strani, kakor da bi me bil kdo najel. Prebral sem že vse oglase: zobni prašek, pivo v steklenicah, že* nitvene ponudbe, stare vreče na pro* daj, življenjsko zavarovanje itd., toda verjemite, da nisem vedel, kaj berem — od strahu sem sc ves čas tako tro* sel, da nisem mogel niti misliti. Niti oddaleč nisem pričakoval, da bi se vsa stvar mogla srečno končati. Že« melj ne bo več jedel, sem si mislil, m polovico vrčka je tudi že izpraznil, da si le drugega in tretjega ne bo naročil — saj bom znorel! Moj Bog. kako me bo očka nabil, Če me razrednik nazad* nje le spozna. Že sem čutil na hrbtu njegovo kuhalnico, s katero je znal prav tako imenitno mesiti testo kakor strojiti kožo na meni. Tu dizdaj se moj položaj še ni spre* menil. Strmel sem v časopis in profe* sor, ki je bil medtem izpil, je poklical natakarico. Bliža se odločilni trenutek. Misli! sem si: če si naroči še eno pivo, si z robcem zakrijem obraz kakor da me trga po zobeh, in se izgubim. Misel je bila dobra, toda strah me je zadržal, da sem ostal v svojem zavetju za »Na* rodnimi Listy«, kjer sem se čutil še najbolj varnega. Natakarica je prišla, gospod razred* nik je plačal. Beg daj, da bi ga vrag odnesel preden si zopet poželi žemljic. Gospod profesor je vstal in počasi krenil proti vratom. Odšel je _ bil sem rešen. Topovska krogla ne leti tako hitro, tiger ne plane tako bliskovito na svo* jo žrtev kakor sem jaz zalučal časnik nekam v kot in zbežal v svoje stano* vanje. V strahu sem prebil nataulao eno unx (Iz čescine —du—) »JUTRO? ponedeljaka Izdaja Ponedeljek, 17. septembra 1934 Primorje tudi v četrti bitki neporaženo Primorje In Hašk sta se v V. skupini kvalificirala za finalna tekmovanja — Med njima se bo vršila borba za prvo mesto skupine — Concordia izpade — Visoka zmaga Hajduka, ki pa ostane na drugem mestu Važna prvenstvena nedelja je za Mm1. Prinesla je v mnogih ozirih jasnost v stanju dosedanjega kvalifikacijskega tekmovanja po skupinah, prinesla nam je pa tudi gotovost, da eden od favoritov in začetkoma sigurnih kandidatov za finalna tekmovanja, namreč zagrebška Concordia, letos ne bo veC tekmovala za ponosni naslov državnega prvaka. Dva druga favorita, namreč zagrebški Gradjanski in splitski Hajduk pa visita še v zraku. Splitskemu Hajduku je sicer včeraj z visoko zmago nad sarajevsko Slavijo, finalistom III. skupine, uspelo, da zasede drugo mesto tn se tako kvalificira za ellminatorni tekmi. Položaj Gradjanskega je pa še zelo negotov. Nas seveda največ zanima usoda našega ligaša Primorja. Za to je tudi vladalo za včerajšnjo te smo v Zagrebu, kjer so morali črnobeli nastopiti proti Hašku, v Ljubljani izredno ve';-ičo zanimanje. Včeraj zjutraj je poseon' vlak potegnil okoli 400 pristašev ne samo Primorja, temveč slovenskega nogometa sploh, v Zagreb. Mogoče še nikoli niso športniki, ki so ostali doma, s tako nestrpnostjo čakali na poročila iz Zagreba. In ko je naša redakcija okoli 18.30 dobila ugodno vest o neodločenem izidu važne tekme, je zavladalo med ljubljanskimi športniki nepopisno veselje. Ne samo. da se }e Primorje v Zagrebu definitivno kvalificiralo za finalna tekmovanja, nc samo, da je v svoji skupini edini klub, ki je neporažen, in da sta v vseh skupinah samo še dva klu- ba, katerima nobeno moštvo ni še moglo odvzeti obeh točk, temveč tudi dejstvo, da je Ljubljana postala v nogometnem športu enakopravna zagrebškemu, je izzvalo v vseh naših športnih krogih veliko navdušenje m zadoščenje. To je velika zasluga Primorja za slovenski nogometni šport, ki je mu ne more odrekati nihče. Toda naloge primor-janske enajstorice še niso končane. Primorje si je v štirih tekmah priborilo enako število točk, kakor Hašk v petih tekmah. Njegova gol-diferenca pa je boljša, in zaradi tega ostane Primorje tudi na prvem mestu. Črno-belo moštvo mora v ostalih dveh tekmah pokazati, da spada na to mesto in da potisne sicer simpatične Haškovce na drugo mesto. To pričakuje športna javnost od Primorjašev in nihče ne bo več prezirljivo gledal na ljubljanski nogomet Z neodločenim rezultatom v Zagrebu so se tudi izgledi Ilirije nekoliko izboljšali. Toda njen položaj je še vedno težak. Gradjanski bo brez dvoma napel vse sile, da si pribori vsaj tretje mesto in se s tem kvalificira za eliminatorne tekme. Presenečenja pač v nogometu nikoli niso izključena m mogoče bomo še videli našo Ilirijo v težki borbi s Hajdukom. Stanje v V. skupini: Primorje 4 3 1 0 10:6 7 Hašk 5 3 1 1 11:8 7 Ilirija 4 1 0 3 4:7 2 Gradjanski 3 0 0 3 0:4 0 Primorje : Hašk 4:4 (2: a) Zacreb, lr. septembra. Pred 2R00 dedalci ee je danes na igrišču Haiika odigrala važna prvenstvena tekma med ljubljanskim Primorjem in Haškom. Ob 16.1.0 sta ee sarajevskemu sodniku javili moštvi v naslednjih postavah: Primorje: Starec - Hass', Bertoncelj -Zemljak, Slamie, Boncelj - Šlamberger, Ma-kovee. Bertoncelj II, Jež, Zemljiič. Hašk: Nedel,-kovic - Slivak, Matijevič-Ko-vaeič, Gayer. Kjnst - Medarič, Petrak, Lei-r»ert, Fink, Šram. Začetni udarec ima Hašk, toda Slatnič odvratne takoj žogo Leinertu in rrimorje izvede preko levega krila napad, ki pa konča v outu. Obe moštvi igrata precej nervozno. Zlasti obramba in krileka vrsta Primorja je č**>to preigrana od Haškovcev, ki igrajo svojo iaro nizkih paeov. V 8. min. dobi zaradi napake Bertonclja I žogo levo krilo Haška Fink in strelja mimo Starca v gol. 1:0 za Hašk. Po tom uspehu Hašk o stalno napada in Medaričeva bomba gre tik mimo gola. Fri-morjanski napad zaradi neodločnosti izgublja togo za žogo. Obramba Primorja je vedno pod pritiskom in v 12. min- zabije Lemert r.o pet zaradi napake branilskega para Primorja drjgi gol. 2:0 za Hašk. Nato se Primorce nekoliko znajde. Lepa Kombinacija Makovec - Pepček - Žemljic sonca v outu. Počasi postaja tudi krileka ersta Primorja boljša, zlasti Boncelj. ki je naravnost briljiral in je bil brez dvoma naj-boljši mož na polju. V 20- min. lep napad Primorja. toda Makovec potisne z glavo preko eola. Primorjaši dalie napadajo- Lepa kombinacija med Pepčkom in Ježem konča pri Makovcu, ki z daljave 5 m zabije neubranljivo prvi gol za Frmtorje. 2 :1 za Hašk. KriTska vrsta Primorja postaja vedno boljša ter dobro podpira svqx> napadalno vrsto, ki zaradi tega tudi vali napad za napadom proti Haškovemu golu. V 28. min. zopet napaka primorjianske obrambe, toda Stanko netivi nevarni napad Leinerta. Sledi kazenski strel proti Primoniu, ki ga izvaja Slivak, a žoga gre tik mimo gola. V 34. min. kot proti" Hašku, toda Pepček strelja žogo v *ut. Naito zopet lep napad Primorja. Branilec Haška foula~ Pepcka- Sodnik da v 39. min. kazenski strel proti Hašku, ki ga hivaja Pepček. Zojra ee odbije od zida Haškovih igrafev ter pride na nošo Pepčkn, ki z neubranljivim strelom izenači. 2:2. Silno navdušenje prisotnih pristašev Primorja. Tudi v nadaljnem poteku igre igra branilski par Primorja še vedno zelo nervozno. Bonceln in Bertoncelj I imata polne roke dela, da radržita odlično dvojico Petrak — Medarič. V 43. min. še krasna parada Starca in z neodločnim rezultatom gresta moštvi v drugi del igre. Obramba Primorje se še vedno odlikuje s svojo neodločnostjo, zaradi katere zabije Hašk v 3- min. po Medariču tretji gol. 3:2 za Hašk. >"ak> sledi napad Primerja. Boncelj odda v lepem predložku žogo Zemljiču, ki vodi sam proti golu. toda Haškov branilec ubrani v korner. ki ga Primorjaši ne izkoristijo. Nato reši Hassl s foulom nad Lei-nertom nevaren prodor Haška- Kazenski strel izvede Slivak. toda žoga gre »nimo gola- Haškovo moštvo postaja vedno bolj nervozno, in sicer zaradi stalnih napadov Primorja. Makovec krasno predloži Pepčku, vendar pa je Haškov golman Nedeljkovič hi-treiši kot vodja primorjanekega napada. V 26.' min. komer proti Hašku. Strel izvede idealno Žemljic. Žogo dobi 5 m pred golom Makovec, ki potisne z glavo neubranljivo v mrežo in zopet doseže izenačen}« 3:3. Igra 6e razvija, kakor doeedaj, zelo živahno in igrači obeh moštev igrajo lair. V 34. min. zabije Medarič najlepši gol dneva, 6 katerim je Hašk zopet prišel v vodstvo- 4:3 za Hašk. Toda primorjanski napad ne popusti. To sijajnem piedložkj Bonclja uspe Žemljic e solo akcijo, preigra oba branilca, izvabi Haškovega golmana iz njegovega svetišča in zopet je tu izenačenje 4:4. Ta rezultat ostane do konca. Primorje ee potegne v obrambo, da ohrani neodločen rezultat, kar mu tudi uspe. Tik pred koncem v 44. min. da sodnik zaradi pogreške Starca indirektni etrel v kazenskem prostoru, toda vsa primorjanska enajstorica brani pred golom in sodnik odžvižga tekmo z neodločenim rezal ta tom- Pri Primorju je bil. kakor že rečeno, Boncelj ne samo najboljši mož moštva, temveč najboljši igralec na polju. Prav dobri so bili tudi Pepček. Makovec in Jež, Šlamber-srer je tudi dobro nadomestoval ranjenega Janežiča. Omeniti je treba tudi Žemljica in Slamiča, Pri Hašku sta bila odlična zlasti Petrak in Medarič in tudi srednji krilec Gayer. Visoko število zabitih golov 6e da razlagati predvsem zaradi velike nervoznosti, s katero sta igrali obe obrambi. Sodnik g. Rakič iz Sarajeva je sodil odlično. Hajduk: Slavija (Sarajevo) 14:0 (7:0) Split, 16. septembra. Čeprav je finalist v splitski skupini že bil določen s sobotno tekroo, je vendarle za današnje srečanje med sarajevsko Slavijo m Hajdukom vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo nad 2000 ljudi, ki so z velikim zadovoljstvom gledali ka-ko se je Hajduk »maščeval« nad Sarajevčani, da 90 ga iztisnili 'n prvenstvenega tekmovanja, odnosno, da 90 ga obsodili na eliminatorne tekme. Razmerje golov odgovarja popolnoma igri obeh moštev. Goli v prvem polčasu so padli v 7-, 11., 13., 18., 25., 30. in 41. min. V drugem polčasu se je Slavija sicer močno branila ter skušala doseči vsaj častni gol. Ker ji pa to ni uspelo, se je udala usodi ter je Hajduk po mili volji zabijal gole, ki so cepali v mrežo v 2^ 14., 27., 30., 32., 37. in 44. min. Tudi danes je sodil g. Petkovič. Bask : Sparta 4:2 (1:1) Beograd, 16. septembra. Na današnji tekmi na igrišču BSK niti moštvo Baska, niti enajstorica zemunske Sparte nista pokazala dobrega športa. Bask je bil vendarle na trenutke boljše moštvo ter je zasluženo zmagal. Sparta se je dobro držala in branila, zlasti v prvem polčasu, ko je Bask zabil samo en gol. V drugem polčasu se je pričela ogorčena borba za vodilni zgoditek. Vodstvo je dosegel Bask v 5. min. po Sekuliču II. Kmalu nato je zabil Bask tretji gol, a drugi gol za Sparto je nepričakovano zabilo desno krilo. Končni rezultat 4:2 je posavil Se-kulič H. Sodil je g. Popovič. Slavija (Osijek) : Krajišnik 2:0 (1:0) Banja Luka, 16. septembra. Pred mnogoštevilno publiko — bilo jih je približno 4000, med njimi mnogo iz Zagreba, — se je danes vršila prvenstvena tekma, ki je bila odločilna za — zagrebško Concordio. V 16. min. napada Slavija m desna zveza Schultz zabije prvi gol, ki ga vratar ni mogel ubrani ti. Krajišnik je v prvem polčasu igral nekaj časa samo z 10 možmi, ker je bil njegov igrač Podgornik ranjen. Podgornik pa je v drugem polčasu zopet nastopil. Do 10. min. drugega polčasa se igra večinoma pred golom Slavi je, ki se požrtvovalno brani. Po 20. mrn. se Slavija osvobodi ter ji uspe ▼ 35. min. postaviti končni rezultat 2:0 v svojo korist BSK : Vojvodina 6:2 (3:2) Novi Sad, 16. septembra. Pred mnogoštevilnim občinstvom je danes naš državni prvak RSpC pokazal prvorazredno igro, ki mu je prinesla zasluženo zmago. Vojvodina je igrala zelo požrtvovalno, toda ni mogla uspeti proti odličnemu nasprotniku. Za BSK so zabiH gole Nikolič 3, Šurdo-nja 2, Marjanovič 1, za Vojvodino pa Vuja in Rajkovič. Tri Zvezde : Jugoslavija 4:2 Apatin, 16. septembra. Državno-prvenstvena tekma med moštvoma kluba Tri Zvezde in beograjsko Jugoslavijo je končala z nepričakovanim porazom Jugoslavije, ki je v tej skupini oa drugem mestu. Gradjanski : SSK 4:2 Nogomet v Mariboru in Celju V Mariboru in Celju so tamošnji klubi dali svoj oboi za poškodbeni fond ljubljanskega podsaveza Maribor, 16. septembra. Popoldne se je na igrišču SSK Maribora v Ljudskem vrtu odigral nogometni turnir v prid blagajne LNP. Sodelovali so vsi mariborski klubi. Tekme pa niso izpolnile pričakovanja, ker so nudile slab nogomet. Igrali so dvakrat po 25 minut. Kot prvi par sta nastopila Maribor : Svoboda 3:2 (1:2) SSK Maribor je bil absolutno boljši, zlasti glede tehničnega znanja. SK Svoboda je igrala požrtvovalno, kar pa je bilo premalo za dosego uspeha. Sodil je g. Kasper. Nato sta nastopila Železničar : Rapid 1:0 ((hO) Moči obeh moštev so bile izenačene. SK železničar je prišel do zmage po Ra-pidovem avtogolu. Sodil je g. Taško. V borbi za tretje in četrto mesto sta se nato srečala oba premaganca Rapid : Svoboda 4:1 (1:1) V prvem polčasu se je Svoboda že dokaj uspešno upirala močnejšemu nasprotniku. Proti koncu pa je vidno popuščala. V tem času so Rapidovci dosegli razmeroma visok rezultat. Sodil je g. Vesnaver. Nato sta nastopila k odločilni tekmi finalistov Železničar : Maribor 1:0 (1:0) Nasprotnika sta se zagrizeno borila za zmago. Mestoma je bila borba sirova. Bolj bi odgovarjal neodločen rezultat Tekmi je sodil dr. Planinšek. Končno stanje turnirja je naslednje: 1. SK železničar, Z. SK Maribor, S. SK Rapid, 4. SK Svoboda, Tekmi je prisostvovalo okrog 500 ljudi. JuniOrSka tekma za jubilejni pokal I. SSK Maribora. Dopoldne sta se odigrali dve tekmi za mladinski pokal, ki ga je ob svoji 15-let-nici daroval I. SSK Maribor. Mladina železničarja je porazila mladino Rapida s 3:2. dočim je mladina Maribora dobila tek- mo proti mladini Svobode s 3:0 p. f., ker člani Svobode niso nastopili ob določenem času. v * Celje, 16. septembra. Danes popoldne sta se v prisotnosti 400 gledalcev odigrali na Glaziji dve tekmi za poškodbeni fond LNP. Atletiki : Jugoslavija 7:1 (2:1) Obe moštvi sta nudili primitivno igro. Zlasti slaba je bila Jugoslavija, ki je po odmoru docela popustila. Zmaga Atletikov je bila zaslužena. Sodil je objektivno g. Seiti. Celje : OBmp 3:3 (2:1) Celje je že vodilo t 2:0, ko je sodnik g. Janežič izključil igrača Olimpa. Ker pa ta ni hotel zapustiti igrišča, je sodnik tekmo odžvižgal. Kmalu nato pa se je začela nova tekma med obema kluboma, in sicer samo dvakrat 35 mm. Tekma je končala z neodločenim rezultatom. Obe moštvi sta pokazali tehnično in kombinatorno dobro igro. Kar je rgraoem Olimpa manjkalo na tehničnem znanju, 90 nadoknadili s požrtvovalnostjo in z elanom. Sodil je g. Seitl. V predtekmi je mladina Celja porazila rezervo Celja s 3:2 (2:1). Ostale nogometne tekme Dunaj: Rapid r Vienna 0:0, Admira : Sportklub 6:0 (2:0). Wacker : Favoritner FC 3 O (0:0). FC Wieo : FAC 3:1 (3:0), WAC : Hakoah 3:1 (1:0), Auetria : Libertas 4:3 (1:1). Praga: Sparta : Prostejov 1:0, Viktorija Plzen : Teolitzer FC 4:3. Židenice : Ceehie Karlm 4:1, "Kolin : Plzen 2:2. Budimpešta: Ferencvaros r Kispest 3tl, Budai : Attila 5:1, Ujpeet : Somogy 10:0, Saroksar : III. okraj 3:1, Hungaria : Szeged 2:0. ------- Občni zbor OOLNP v Mariboru Maribor, 16. septembra. Okrožni odbor LNP je imel dopoldne občni zbor, ki 90 se ga udeležili zastopniki vseh klubov mariborskega nogometnega okrožja. Občni zbor je vodil požrtvovalni športni .delavec predsednik dr. Odon Planinšek, ki je pozdravil predvsem delegate posameznih klubov ter predsednika LNP dr. Kostla. Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo in orisal podrobno deio in nivo mariborskega nogometnega športa. Govoril je tudi o visokih javnih dajatvah, ki ovirajo razvoj nogometa. Obširno tajniško poročilo je podal tajnik Fišer, blagajniško pa blagajnik Seniča. Po poročilih funkcionarjev je prisotne pozdravil predsednik LNP dr. Kosti, ki je poudarjal harmonijo in složnost v mariborskem okrožnem odboru ter pohvalil vzorno delo te športne ustanove. Poročal je tudi o najnovejših ukrepih JNS glede novega pravilnika ter sploh o vseh zadevah nogometnega športa. Sledilo je imenovanje delegatov posameznih klubov v okrožni odbor. Imenovani so bili: za I. SSK Maribor Degen in Se-nica, za SK Rapid Francelj in Kasper, za SK Panonijo Krambergef in Selinšek, za SK Ptuj Hrcščak in Pogačnik, za SK Drava Vedernjak in Kurnik, za SK Mura Peterca in Filipančič, za Čakovečki SK dr. Franeto v ič in Hreščak, za SK Gradjanski Knez in prof. Jelačič, za SK Železničar Ilovar in Lorber. Predsednika in ostale odbornike bo imenoval ljubljanski nogometni podsavez. Pri raznoterostih so spregovorili razni delegati klubov, nakar je dr. Planinšek zaključil zborovanje. Razmah športa v revirjih V Delavskem domu v Trbovljah se je v soboto zvečer vršil redni občni zbor okrožnega odbora LNP, ki so se ga udeležili zastopniki vseh klubov v rudarskih revirjih. Zbor je vodil predsednik o. o. Klenovšek. Tajnik Krhlikar je podal izčrpno poročilo o športnem gibanju med rudarji, blagajnik Dolinar pa o denarnem gospodarstvu o. o. Vsa poročila funkcijo. narjev so bila soglasno sprejeta, nato pa je delegat LNP Jugovec poročal o delu podsaveza, posebno o izpremembah pravil. Naposled so predstavniki klubov stavili predloge glede zastopnikov v novem odboru. Občni zbor Je nazorno pokazal, v kako lepem razmahu je šport v rudarskih revirjih. Najzgovornejši dokaz za to je bil pač nedeljski športni miting, ki ga je organiziral podjetni SK Amater in ki je bal prva športna manifestacija tolikšnega obsega pri nas. Miting je vzbudil spoštovanje pred športom in športniki tudi v tistih slojih naših črnih dolin, ki doslej niso imeli mnogo razumevamja za to panogo nacionalnega izživljanja. Da znajo tudi na odločujočih mestih ceniti veliki pomen športnega dela med rudarji, dokazuje predvsem dejstvo, da je sam minister za telesno vzgojo prevzel pokroviteljstvo nad mitingom in da mu je tudi LNP posvetil vso aktivno pozornost. Kulturna zasluga je, kakor je pravilno poudaril predsednik o. o. Klenovšek, da ie v teh črnih dolinah pojenjalo pijančevanje, ki je bilo svoj čas razširjeno v žalostnem obsegu. Zato pa sme tudi SK Amater, ki zavzema po inici-ja ti vnos ti in delavnosti prvo mesto med revirskimi klubi, pričakovati podpore od vseh poklicanih strani, da bo lahko do kraja izgradil svoje igrišče, ki tvori po svoji legi v osrčju Trbovelj središče rudarskega športnega gibanja. Miting, za katerega ^izredni uspeh gre v prvi vrsti zasluga častnemu predsedniku SK Amaterja inž. Debelaku lz Ljubljane, predsedniku o. o. Klenovšku, predsedniku kluba in tajniku Bostiču, se bo poslej vršil vsako leto, tako da bo postal nekakšen tradicionalen praznik rudarske športne mladine. * ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebecu. Športno društvo Sora v Dravijah priredi v nedeljo 23. septembra medklubsko kolesarsko dirko na progi št. Vid—Kranj in nazaj. Startali bosta dve skupini, jimi-orska in prvorazredna. Po dirki bo društvena veselica v gostilni pri Jagru v št. Vidu. Vabimo vse -vozače in prijatelje našega društva, da se polnoštevilno udeleže naše prireditve da počaste našega člana in odbornika Trobca Ivana, ki je v nedeljo oivojil naslov državnega prvaka. SK Ilirija (lahkoatletska. Sekcija), v ponedeljek ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evropa redna seja sekcijskega načel-stva. Redni treningi so vsak torek, četrtek in soboto ob 17. na starem igrišču. Naroča se vsem, ki so startali na drž. prvenstvu, da nemudoma oddajo klubsko opremo. Sekcijsko vodstvo apelira na vse člane, da nemudoma poravnajo vso zaostalo članarino, članarino pobira sekc. blagajnik Stropnik. (HaaenSfea sekcija*) V ponedeljek ob 17.45 je v posebni sobi kavarne Evropa važna seja sekc. načel-stva. Navzočnost vseh članov odbora je nujno potrebna. Redni lahkoatletski treningi so do četrtka vsak dan ob 17.30 na starem igrišču. Važno zaradi bližnjega drž. prvenstva. Danes morajo biti točno ob 7. na glavnem kolodvoru s kompletno bazensko opremo: Angelca, Anči, Marija, Lidija, Štefka. Pavla, Vlasta. Spet oplenjena blagajna Vlom v hišo odvetnika dr. Globevnika v Novem mestu Novo mesto, 15. septembra. Minilo je že skoro leto dni, ko je bil izvršen drzen vlom v blagajno banovinske kmetijske šole na Grmu, kjer so vlomilci odnesli izdaten plen m izginili brez dedu. Pd vlomu so se poslužili »svinjske noge*, ki so jo letos pomladi na&i šolski učenci pri čiščenju žive žive meje. Nov skrajno drzen in premišljen vlom je bil izvršen v noči na soboto v hišo odvetnika dr. Josipa Globevnika na Ljubljanski cesti. Sodeč po delo sta morala vlom izvršiti dva moška, ki ste dobro poznala pisarniške prostore v pritličju ter vedela, kje se nahaja odvetni-kova wertheimova blagajna. Znan je moral biti vlomilcema tudi ves ostali zunanji teren. Kakor je preiskava ugotovila, sta vlomilca prišla v Gerdešičevo ulico, ob kateri ima dr. Globevnik vrt ki je obdan z železno ograjo in dohodnimi vrat mi, ki sta jib vlomilca odprla s ponarejenim ključem. Prišla sta do drugih vrat, od koder sta vrgla domačemu psu volčjaku, ki je bil priklenjen na verigi, razprostrti od gospodarskega poslopja do hiše. s strihninom zastrupljeno meso, od česar je moral pes kmalu poginiti. Ko sta bila rešena te glavne ovire, sta jo brezskrbno mahnila po vrtu do zadnjih hišnih vrat, ki sta jih Odklenila na enak način kakor vrtna in se podala v vežo. kjer sta se lotila glavnega posla. Kakor vsa prejšnja vrata, sta odklenila tudi v pritličju zadnja desna vrata, ki vodijo v odvetnikovo delovno sobo, kjer je blagajna. Snela sta vrata sosednje poslovne sobe in jih prislonila k oknu, obrnjenemu na cesto, da sta tako zastrla luč, nato pa sta vlomila v blagajno s »svinjsko nogo«. Izrezala sta v steni blagajne precejšnjo luknjo, skozi katero sta ukradla veliko listnico iz črnega finega usnja. V njej 90 bili trije tisočaki, popolnoma novi. Poleg je bH še en bankovec za tisoč dinarjev, 14 bankovcev po 100 Dki, več kovancev po 50 EHn, 5 avstrijskih zlatnikov po 20 kron; 16 ameriških dolarjev, dva holandska bankovca po 10 gld, 2 belgijska bankovca po 5 belgov, 7 italijanskih lir in 2 bankovci po 5 šilingov. Nadalje sta odnesla tudi večje število kolkov po 2 in 5 Din. Vlomila sta tudi v pisalno mizo, kjer sta upala najti prav tako dober plen. V njej pa nista dobila razen nekaj tujih valut nobenih drugih vrednosti. Iz blagajne sta razmetala večje število hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov, ki pa jih nista odnesia v bojazni zase. Prav tako sta pustila na mestu ostale vrednostne papirje, ki jih je bilo v blagajni in miznem predalu za več tisoč dinarjev. Ker so bile hranilne knjižice zapečatene v kuvertah, sta vlomilca mislila, ko ste izpraznjevala blagajno, da je tudi v poleg ležeči kuverti hranilna knjižica. V tej kuverti pa je bilo 2800 Din v bankovcih, ki jih je našel lastnik dr. Globevnik pri preiskavi nedotaknjene v blagajni. Vsa Skoda znaša nad 10.000 Din. Vlor. in nered v pisarni je prvi opazil v zgodnjih jutranjih urah odvetnik sam, ki je zadevo takoj naznanil orožnikom, obenem pa zaprosil za pomoč ljubljansko policijo. Iz Ljubljane je prispel ljubljanski kriminalni uradnik Fran Podobnik, ki je posnel več dobro vidnih prstnih odtisov. Domačini so videli, da sta se včeraj smukala okrog od-vetnikove hiše dva moška, prvi star okrog 30 let m okroglega zdravega obraza, plešast ter oblečen v sivo obleko, drugi pa star blizu 36 let, oblečen v rjavo obleko. Oba sta imela športne čepice. Uvedena je bila obširna preiskava za izsleditev drznih vlomilcev. Dva vrstnika Zoro-age Starka s 155 in starec s 135 leti Pec, sredi septembra. Okolica naše stare patrijaršijske prestolnice, staroslavne Peči, se more ponašati sedaj, ko je mrtev Zoro aga, z dvema najstarejšima človekoma na svetu, namreč vsaj po zatrjevanju teh dveh starin samih in ljudi, ki ju, dasi sami v najstarejših letih, pomnijo kot take vse svoje življenje. V Croem vrhu nad Pečjo živi star kmetic Savta Jačič, ki trdi, da ima že kakšnih 135 let Sava je še razmeroma zelo čvrst in Opravlja vsa dela okoli svoje hiše. Najljubši opravek pa mu je menda kuhanje žgaja. Starec je tudi hud kadilec m mu najbolj ustrežeš, če mu ponudiš cigareto ali tobaka s papirčki, da si jo sam zavije. Tedaj tudi zelo rad pripoveduje o starih časih, ko se je bil s Turki, ki so mu dvakrat hišo porušili. Ženil se je, ko je imel ze 40 let in pravi, da hna njegov najmlajši sin šele 50 let Pred tremi leti je še oral. Nje-oova žena ima nekih 80 let sinaha. ki živi njegovi hiši in je skoraj popolnoma slepa, pa 70. Sava ima samo še dva zoba v ustih, gornja podočnika, rame so se mu nekoliko skrčile, prsi. ki jih ima vedno gole. so pa očividno popolnoma zdrave, krepko izbočene. Stari ljudje, sedemdesetletniki, tpdijo, da ima Sava res toliko let kakor pripoveduje sam, ker ga vse svoje življenje poznajo takega, kakor le danes,-Sava sffrir par tndi rad pove, da kljub svojim 135 vendarle ni najstarejši človek v tem kraju in te cek) popelje vrh hriba, odkoder ti pokaže sosedno vas Ljevošo, v kateri živi »baba« Stanojka Bakičeva, in pove, da je bil še otrok, ko se je Stanojka primožila v sosedno vas, in mora biti torej vsaj 20 let starejša od njega. »Baba« Stanojka ni tako zadovoljila z življenjem, kakor je »čiča« Sava, hodi ob palici, oblečena v kožuh, in toži, da jo mrazi kljub toplemu poletnemu solncu. Vidi slabo in pridno noslja, češ, da ji nos-ljanje zboljšuje vid Sliši pa zelo dobro. Naveličala se je že živjenja in si želi smrti. V svojem življenja je bila večkrat bolna in je pred več leti celo tudi že »umrla«. Pop je že opravil molitve nad njo. Pripravljena je bila-;tudi že rakev, pa se je ponoči zopet prebudila v življenje. Sedaj nima zob, toda ji menda zopet porastejo. kakor so ji že trikrat Savo pozna. Bil je otrok, ko se je ona omožila. Rodila je sedem otrok in doživela svoje prapravnuke. V Peči že fii bila?30 let Sedaj *e more vec po hribu itavzdol Pripoveduje pa zelo^ živahno o starih turških časih, ko so se ženske kakor kokoši pred skobcem razbežava-!e po gozdovju pred turškimi nasilniki. »Baba« Stanojka- toži, da je vse pomrlo, kar je poznala v mladosti. Ostala sta samo ona in Sava in ne daj Bog, da bi morala še dolgo-živeti, ona-vsaj^ - ker ji je že dovolj življenja. TEDEN DNI FILMA Hans Albers in Brigita Helmova v enem izmed mnogih močnih prizorov reprezentativnega filma: »Zlato« štirikrat Leo Slezak kot komorni pevec Bnimn v zvočnem filmu: Veselite se življenja! Miillerjeva in Thimig Ta dva odlična družabnika, ki sta doslej napravila skupno že več zvočnih filmov, sita se že spet znašla v velikem Ufinem filmu »Viktor in Viktorija«. Seveda ju je tudi to pot spravil v idealno zvezo Reinhold Sehunzel. »Viktor in Viktorija« je prava filmska opereta z izvrstnimi šlagerji ali Joan Crawfordova, Sšjš^.al iolkači, razen tega je Sehunzel prav imenitno zapletel dejanje in ga za solil z duhovitimi domrsleki in šalami, da se gledalci isdatno nasmejejo. Sehunzel vsekakor pozna občinstvo, ki je glede nagnjenja k smehu enako menda po vsem svetu. Renata Miillerjeva glumi deloma moškega, deloma nenavadno elegantno mlado damo in tako nastanejo posebno smešni zapletki in položaji, ker Hermarm Thimig ne more razpoznati, kdaj je Renata mladi kavalir in kdaj zapeljiva Eva. Vsem, ki ste slabe volje, se torej v kratkem spet obeta precej zabave. Berlinska kritika se glasi: Nedolžen, vesel film, katerega vrednost zlasti dviga glasba in petje. Film bo zaželjen gost v vseh bioskopih Evrope. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" ločena žena Douglasa Fairbanksa ml., trenutno ena najpopularnejših zvezdnic, se nam bo tudi letos predstavila v nekaterih odličnih ameriških filmih Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čase »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. mini ii'" i mu i 111111 ■ min m inr-r— Zbogom, lepi dnevi! Naslov nemškega filma je prav za prav: »Lepi dnevi aranjueški«. In vsebina kratko: Z rai in i ran i m trikom pustolovke Olge izgine juvelirju Derganu dragocena ogrlica. Poteče mnogo časa, dokler se sleparija ne dožene. Lepa Olga je medtem že daleč na begu. Po novem triku mora policija soditi, da je Olga na begu s svojim avtom vred zgorela. Ko razkrijejo tudi ta trik, potuje Olga že s Pierreom, mladim lepotcem, ki ga je bila spoznala na poti in ki ji je prav všeč. Mr. Parker, njen zaveznik, >i sledi, a že je prepozno. Taksi, ki pelja Parkerja k španski narodni veselici, kjer naj bi Parker našel Olgo, namreč ni nihče drugi kakor preoblečen policijski komisar. Ko Olga uvidi, da ni rešitve zanjo, prosi samo, naj bi jo aretirali tako, da ne bi vzbudila pozornosti in da Pierre tega ne bi opazil. Toda po naključju opazi Paerre tiralico, nabito na nekem zidu, in tako se mu razodene, da so lepi aranjueški dnevi končani. Lepo Olgo seveda ne glumi nobena druga kakor Brigita Helmova, njen partner je Wolfgang Liebeneiner, nadalje se nam spet enkrat predstavita Kurt Vespermann in Gustav Griindgens. Se posebno tehten je ta film. ker nam bo spet enkrat predstavil mnogo prekrasnega, romantičnega sveta. Spet se bomo v kratkih dveh urah sprehajali po francoski rivieri, Španiji in Afriki, spoznali bomo San Sebastian, Biarritz, Monte Carlo, Baden-Baden, Palm Beach, Kairo, Colombo in še kaj. Dejanje je vseskozi zanimivo in napeto, zabavno, brez vsakih hudih pretresljajev za živce žena v sodobnem svetu Vzroki padanja porok In rojstev Danes število porok in rojstev pada skoro povsod po svetu. Ta pojav je nujno zvezan z današnjim gospodarskim položajem, z brezposelnostjo in bedo, v katero zapa-dajo čedalje širše ljudske plasti. Res je, da se je že tudi v dobi blagostanja javljala težnja, roditi čim manj otrok ter se je tako zvani »sistem dveh otrok« kaj hitro širil iz Francije po vsem svetu. Toda ta »sistem* se je uveljavil povečini le pri družinah »iz gornjih desettisočev«, ki so poljubno regulirali svoje porode, ne da bi se kdo zgražal nad njimi ali jih celo zasledoval. Gospodinja velemeščanske družine je veljala za kmečko in nazadnjaško, če je imela več otrok. Družine »iz ljudstva« pa so se v splošnem množile v takem razmerju kakršen je bil njihov gospodarski položaj, v kolikor niso bili žrtve nevednosti in predsodkov. Današnji čas nam to najbolje dokazuje: čim bolj propada gospodarsko blagostanje naroda, tem manj porok, zlasti pa tem manj rojstev izkazuje njegova statistika. Nedavno je neki naš dnevnik prinesel ugotovitve nekega švicarskega profesorja, kjer ta učenjak trdi, da je vzrok današnje gospodarske krize premajhno število naraščaja in sklepa takole: če bi se rodilo več otrok, bi bilo tudi več konsumentov, ki bi nakopičeno blago porabili in potreba nove proizvodnje bi narasla in podjetja bi začela lahko zopet obratovati. Torej naj matere zato rode čim več otrok, da bodo pomagali kapitalistom spravljati blago v dobiček! Res narobe svet: število rojstev naj se ravna po proizvodnji in po potrebah kapitalistov, namesto, da bi se gospodarstvo uredilo po potrebah prebivalstva! Skoda, da ta blago-rodni profesor ne more roditi, gotovo bi bilo krize kmalu konec in svet bi odrešili njegovi otroci. Taki nasveti so izrodek fašističnih mož-gan, saj dajejo zlasti italijanski in nemški fašisti prebivalstvu najrazličnejše nasvete in ukaze, na podlagi katerih naj bi se prebivalstvo množilo — kljub naraščajoči gospodarski mizeriji. Statistika o zadnjem ljudskem štetju napravlja Nemcem velike skrbi, kajti število rojstev je prav v letu 1933., ko je narodni socializem obljubil preroditi Nemce, znatno padlo. Dočim je prišlo 1. 1913 še 26.9 rojstev na 1000 prebivalcev, izkazuje lanska statistika komaj 14.9 rojstev na 1000 prebivalcev, v Berlinu celo samo 9.1 na 1000 prebivalcev! Ljudski prirastek je neznaten in znaša komaj 226.113, dočim je znašal 1. 1913 še 833.800*. Te številke same že dovolj glasno pričajo, kako propada gospodarsko blagostanje nemškega naroda. Toda sedanji vladni mogotci tega nočejo priznati. Frick, notranji minister, je izjavil o tem problemu: »Vprašanje, kako vzbuditi v narodu, posebno pa v ženi, težnjo za čim bolj številnimi rojstvi, nikakor ne spada v vrsto gospodarskih problemov, temveč se more rešiti samo s prenovljeno miselnostjo in z rešitvijo ženskega vprašanja.« Kako rešujejo nemški fašisti žensko vprašanje, je dovolj znano, da pa s tako rešitvijo ne bodo dosegli svojega cilja, se že sedaj kaže. V prvih mesecih diktature so fašisti obljubili ženam, ki se hočejo poročiti in zapustiti službo v korist moškemu, znatno denarno pomoč v obliki posojila. (Torej je ustanovitev družine vendarle ekonomsko vprašanje!) Ta denarna pomoč je smela znašati največ 1000 mark, ki so jih pa prejeli le zelo redki pari.Večina je prejela samo 500 mark posojila, toda ne v denarju, temveč v »koristnih predmetih«. Ti koristni predmeti pa v Nemčiji niso hrana in obleka, temveč radio-aparat in fašistične propagandne knjige, s katerimi naj se srečna zakonca hranita v medenih tednih. Žena, ki sprejme poročno posojilo, se mora obvezati, da ne bo iskala službe, dokler jo ima mož. Toda mnogokrat se zgodi, da mož zgubi službo, še preden je vrnjeno »posojilo«. Ce bi se ona ne odpovedala službi, bi vsaj eden zaslužil, tako sta pa oba na cesti in povrhu še zadolžena! Tako »ustvarja« narodni socializem družine in rešuje žensko vprašanje! Drugi ukrepi za podvig rojstev, ki so ga narodni socialisti napovedali s hrupnimi besedami, je pomoč materi in otroku. Toda te so deležni samo tisti otroci, ki predstavljajo »narodno vrednoto« glede na nemško pleme. Torej morajo biti čistokrvni arijci ter popolnoma zdravi. Tuberkuloznim in drugim dedno obremenjenim je vsaka pomoč prepovedana. Ti lahko poginejo v najhujšem pomanjkanju. Prav isti usodi so izročeni vsi judovski otroci in vsi Nenemci. Edini izdatek, ki ga smejo biti deležni ti izobčenci človeške družbe v Nemčiji, je prispevek za steriliziranje, da se jih napravi za vedno neplodne. »Pomoč materi in otroku« je v prvi vrsti »moralnega« značaja. Denarne dajatve so načelno prepovedane. (Zato tudi dobi nevesta radio namesto denarja!) Lačnim otrokom in sestradanim materam dajejo v prvi vrsti pravne in zdravniške nasvete! V najboljšem primeru preskrbe materi delo na polju ali pri kaki družini, toda ne za plačilo, temveč samo za hrano. Pač precej neprimeren način ustvariti v ženi voljo, da bo rodila čim več otrok! Oficielno glasilo narodnih socialistov »Volkischer Beobachter« je pred par meseci objavilo poročilo o zdravstvenem stanju ljudstva s posebnim ozirom na porodniške razmere. To poročilo jasno osvetljuje »socialno pomoč materi in otroku«. 90 odst. mater dela do zadnjega dne pred porodom. Vsled pretežkega dela in preslabe hrane so porodi večinoma zelo hudi, toda v mnogih primerih se izvrše brez zdravniške pomoči, včasi celo brez babice. Vsled obubožanja padajo higienske razmere, zaradi česar narašča umrljivost dojenčkov. Pač slabi izgledi za porast rojstev! Mnogo žen in mater je primoranih zapustiti svoje družine in svoje otroke, ker nimajo ničesar jesti in se morajo udinjati kot dekle na kmečkih posestvih. Tudi tem materam ne dopuščajo razmere, in sicer prav gospodarske razmere, da bi rodile čim več otrok. Matere, ki nočejo zapustiti svojih otrok in iti na prisilno delo na kmete, zgube vsako pravico na socialno pomoč in na brezposelno podporo. Narodni socialisti imajo vedno polna usta »domačega ognjišča«, toda mati, ki ga noče zapustiti, mora resig-nirati na najnujnejšo pomoč. To je logika fašistične miselnosti Povsem razumljivo je, da v takih razmerah ne more naraščati število rojstev in da vse fašistično prenavljanje ženske miselnosti ne bo ustvarilo pogojev, da bodo žene rodile veliko otrok, dokler ne bodo dani v prvi vrsti gospodarski pogoji, ki bodo zasi-gurali obstoj materi in otroku. Novi napadi na pravice naših žen Kakor smo že poročali, predvideva načrt zakona o minimalnih mezdah za ženske znatno nižje mezde kot za moške. Pričakovati je bilo, da bo načrt vzbudil mnogo protestov in res so ogorčene vse žene, tudi tiste, ki so direktno prizadete, še bolj pa tiste, ki so prizadete. Vse zahtevajo, da se energično protestira. Z delavkami so solidarne tudi privatne in državne nameščenke, saj one prav tako občutijo poleg splošne mizerije zapostavljanje, ki se danes najbolj kaže pri namestitvah, kjer imajo povsod prednost moški. Proti tej dvojni meri namerava protestirati naše združeno ženstvo na skupnem zborovanju, ki ga priredi v sredo 19. septembra ob 18. uri v dvorani Delavske zbornice. Dolžnost vsake žene je, da se zborovanja udeleži. Iz akvaristove torbe 0 morskih pseh Ker so se v preteklem poletju zatekli večji morski psi tudi v sinji Jadran, bo marsikoga zanimal rod rib, ki je tako razvpit. Pomirljivo je dejstvo, da je večina vrst morskih psov ljudem neškodljiva, a v Jadranu se samo tu in tam klati kak ljudožer, ki so ga jate rib privabile, ali pa je priromal z ladjami vred v naše morje. Morski psi spadajo v skupino hrustančni«, ker je okostnica hrustančasta, torej manj ,prožna kakor pri ritbah s koščenimi ogrodji. Gobec je zelo širok. Dolnja čeljust je kratka gornja pa dolga, rilcu podobna. Namesto skupnega škržnega pokrova vidimo ob straneh glave zareze. Ribjega mehurja nimajo, zaradi tega jim je pa želodec zelo prostoren. Na hrbtu sta dve plavuti, Ker se drže opasnejši psi navadno tik pod gladino, jih je lahko spoznati,, ker moli hrbtna plavut iz vode. Koža jim je raskava. Največji dosežejo dolžino 12 m in tehtajo po več tisoč kilogramov. Zanimivo je, da imajo psi veke na očeh. Plava-či so izvrstni in ea plen ee poženo z bliskovito naglico, kar postane nekaterim na plitkih obalah usodno, kajti iznenada so do polovice na kopnem, kjer jih ljudje ubijejo. Večina od njih rodi žive mladiče ostale vrste pa odlagajo 6 do 10 am dolga jajčeca ki obvise z nitmi na vodnih rastlinah. Pradedd morskih ipsov so živeli že v devonskih morjih, torej za časa paleo-zoojske dobe. V naše morje prihajajo štiri vrste, ki se lotijo človeka. Vendar krenejo le redka na plitvine, kajti pes, ki boče zgrabiti kak na gladini plavajoči plen, se mora zaradi podstojnega gobca malko cfcmiti, kar zahteva ustrezajočo globino. Tako je n. pr. modri morski som (Caroharias glaucus) Datmatinci ga imenujejo pasnica, ljudem nevaren. Dolg je 3 do 4 m. Najnevarnejši je morski voLk (Carcbarodon verus), ki je navadno 6—€ metrov dolg, nekateri pa zrastejo tudi do li2 metrov. Navadni morski sam (Carcharias vulgarie) je tudi or-jafk prihaja pa v Jadran le izjemoma. Tudi riičasti morski som (psina, Lamina Spalanzanii), ki zraste na 4 do i znetrov, je ljudem, ki plavajo daleč na gladini, nevaren. Majhnim čolnom Pa ni ndbena riba nevarna Vsi ostali psi kakor n. pr. .pegasti mačji somi, kladvenica. ki iena kladivu podobno glavo, pilar s pilastim koščenim podaljškom na gornji čeljusti, ko-stelj z bodljikama pred hrbtnima plavuta-ma in vse ostale vrste, ki žive v Jadranskem morju, niso nevarne. V glavnem je torišče nevarnih psov vodovje A.tlanskega in Tihega oceana. Prebivalcem Tihega oceana .pa ne povzročajo morski psi mnogo bojazni. Na Sendviškem otočju se ne plašijo pogumni možje napasti z nežem morskega psa pod vodo, ali pa mu zaviti zanko okoli repa, da ga ipotem izvleče jo na kopno. Tudi potapljači Indijskega morja, ki iščejo školjke bisernice na morskem dnu, so vedno oboroženi z noži, da se branijo morskih pošasti. že uvodoma sem omenil, da spremljajo psi večje ladje in brodovja zaradi raznovrstnih odpadkov. Nu, med odpadki so tudi često stari čevlji, majhni lonci, pločevinaste škatlje konserv, ki jih morski psi v svoji požrešnosti fbrez nadaljnjega pogoltnejo. Streljanje s topovi jih niti malo ne vznemirja. Za časa morske bitke pri Abukiru, kjer so se leta 179«. borili Francozi in Angleži, so se morski psi mirno sprehajali med ladjami, čakajoč na žrtve, na mornarje, ki so padali v vodo. Toliko o redkih gostih našega Jadrana, ki so pravcata senzacija, če se kjerkoli pojavljajo. Svoječasno so hile razpisane visoke nagrade s strani pomorskih oblasti za one, ki ibi ipokončali nevarne morske pse, kar je tudi dandanes želeti. O. S. Psi vlečejo železniški vlak Res je m poročajo tudi, da opravljajo te živali svoje delo z veseljem in vnemo, hkratu pa tudi dokaj hitro, namreč 30 km na uro. To se ne godi, kakor bi marsikdo mislil, v kakem cirkusu, razstavi ali podobnem, nego na pravi železnici. V Alaski so 1. 1900 zgradili ozkotirno železnico, ki drži iz mesta Nome v hribe in notranje kraje, kjer je ta čas bivalo na tisoče iskalcev zlata Ker pa so najdišča bila slaba so ti možaki odšli in železnica se ni več izplačala. Lokomotive so postale nerabne, za nove pa ni bilo denarja na železnici, ki ni nič nesla. Tedaj pa so vpregli po deset do petnajst sanskih psov pred majhne odprte železne vozove, ki imajo prostora za štiri potnike. In ti psi, ki so jih dotlej vpregall, da so v tistih severnih krajih vlekli edino takratno prometno sredstvo, t. j. sani, in se pri tem izborno obnesli, so se prav tako izkazali pri železnici. »Strojevodja« jih vodi z glasnimi klici »Gee« (dži) in haw (ho), ali pa zavpije »mush«, če jih je treba naganjati k večji hitrosti. In psi vlečejo z vso njim lastno vnemo te vozove prav tako kakor če so vpreženi v sani. Ta pasja železnica iz mesta Nome gotovo ni najpočasnejša na svetu (kaj, če bi jo primerjali z našo kamniško!), je pa vsekakor najbolj mrzla in najbolj svojevrstna na svetu. Ali sterilizacija koristi ljudstvu Tudi na Angleškem se gotovi krogi zavzemajo za sterilizacijsko postavo (po nemškem vzorcu). Angleški zdravniški list »Press Medical« priobčuje o tem razpravo, ki skuša dokazati, da so genialni in stva-riteljni ljudje dostikrat otroci ^dedno bolnih« staršev. »E. A. Poe je bil n. pr. sin tuberkuloznih staršev, ki so bili mimo tega še močno vdani alkoholu. Brat mu je umrl mlad za jetiko, sestra je bila na pol bebasta. On sam je bil kmalu zrel za norišnico in je umrl 38 let star za alkoholnim zastrupljenjem. A vendar je v svojem kratkem življenju podaril svetu več genialnih deL če bi bili njegove starše sterilizirali, bi svetovna književnost imela znatno škodo«. članek navaja genialne ljudi, ki so bili bolni. Ta seznam obsega mnogo strani. Med drugimi so v njem imena kakor n. pr.: Cezar, Petrarka, Flaubert, Dostojevski (epi-leptik), Nevvton, Nietsche, Swift, Baude-laire, Schumann (umobolen), Mozart, Mo-liere, Schiller, Chopin (tuberkuloza). Članek se končuje s pozivom, da naj se razmišlja o tem, če ljudstvo ni prej oškodovano z iztrebljenjem »dedno bolnih« in če bi bilo prav, da se pravica do potomcev prepusti samo popolnoma »normalnemu« človeku, ki je vendar tako pogosto sacio povprečen človek. Popoldanska moda Enostavna, a prikupna obleka za jesen Zermatt, izhodišče v švicarske Alpe 5.000.000 žena se ne more motiti ko izbira ta puder ZaTrOr-*. Polt očarljive lepote. »Mat« odraz na koži, ki traja ves dan. Naravna lepota, ki je ne kvarijo ne veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. Vse to Vam zajamčuj« puder Tokalon. Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem se izdeluje puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« se pomeša z najfinejšim pudrom, trikrat prese-janim skozi svileno sito. Zaradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bi zaradi tega koža postala razka-va in suha, kakor je to pri uporabi navadnih vrst pudra. Ta skrivnost je znana milijonom žena gotovo v vseh deželah sveta, ki redno upo" rahljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem, da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki ceni. Prodam Seseda 1 Din. davek 2 Din M Šifro ali dajanje na slava s Din. Najmanjši enesek 17 Din. Vabimo Vas k nakopa r najcenejši! ob-la&lmioi A. Prastar. St. 14. 133 Šolske torbice »ito-vie, nahrbtarike itd. v reMJd Sabin priporoč« Ivan Knavoe. Maribor. Alo-kaandrOT* 13. 22334-6 Novost v.i