List 20.
Zepi v mladofiti sa ftare sobe.
Ljubi kmetovavzi in vertnarji! Gotovo fte tudi letaf veliko drevefiz zepili, in radovedni perzha-kujete zhafa, ko fe bo pokasalo, ali bo s novozepljenzi kaj, ali ni z h?
Vem, de vaf je veliko po desheli, ki dobro zepiti snate; tode veliko jih je tudi med vami, ki fe pertoshujejo, de njih novozepljenzi fadja roditi nozhejo, ali de le kaki fhamri is njih sraftejo. Kdo je tega kriv? Jes bi rekel, de fte farni tega krivi, pa mi ne bote tega verjeli; tode vunder rezhem: §te, fte farni krivi! Vezh tavshent drevef fim she pre-zepil, pa vam sa refnizo povem, vfe rade rode, in fo lepe in sdrave rafti. I! sakaj pa, kaj menite, vafhe nifo take? Poflufhajte! fkrivnoft vam povem: „Zepi nifo bili taki, kakorfhni bi biti mogli" in s tem, glejte, delate grosno veliko krivizo novozep-Jjenzam, in fhe vezhi pa febi. Per zepljenju je ve-
liko, in fkorej bi rekel nar vezh gledati na žepe, ker v njih natori obftoji rodovitnoft, sdravje in lepa raft drevefa.
De fe bote tudi vi s fvojimi novozepljenzi hvalili, berite torej pašno, in rasumite, kar fe vam bo sdajle od žepov povedalo.
Žepi fe imenujejo: ,?leta ftare mladike sverh fadniga drevefa." Jemati fe morajo 1) is shlahtnih in pa rodovitnih drevef, in fizer ras tiftih vej, ki na kvifhko in na fonzhni ftrani drevefa raftejo ; nikoli pa is poftranfkih vej, ki bolj k tlam, ko pa kvifhko raftejo, ker bi tudi s tazimi žepi poshlahtnjeno drevo le proti tlam, ne pa kvifIiko raftlo. 2) Ne is fenzhne ftrani drevefaT kjer fo flabji in bolj od borje udergnjeni. 3) Ne is fenzhne v e j e, ker bi potlej drevo prevezh kvif h« ko, ko fmereka, ne pa narasin raftlo. 4) Žepi morajo biti sdraviga ljiipa, ki imajo zhverfte, okljene lefne, in na vlanfkim lefu pa zvetne popke,
78
in lep ftershen, ki ni ne zhern ne rujav. In 5) fe morajo jemati le od sdravih drevef, ki nimajo nobene bolesni, ali ofkrumbe.
Vezhidel lomijo žepe takrat, ko zepijo; in to je velika smota! Poflufhajte tedej kdaj fe žepi naberajo: Žepi fe navadno naberajo od^vezhnize do f. Gregorja, ali fploh rezhi, dokler musga ali fok v drevefa ne prihaja, nikoli pa posneji, ko je she drevo nmshevno, in beril poganja. Pa tudi posno v jefeni, zhe ravno tako nanefe, fe fmejo nalomiti; vender vfelej pa, ko je she mras fok ali musgo v drevu vterdil.
Zhe fe žepi po simi ali v hudim mrasu naberajo , fe ne fmejo s golo roko prijemati, kije gorka, temuzh s ruto ali rokovizo; tudi jih ne bersh na gorko prinefti, temuzh fe denejo poprej kake pol ure v mer si o vodo, de smersljino is njih potegne, in potlej fe f-hranijo.
^o žepne mladike dolge, fe pcr ftarim lefu od-reshejo; fo pa kratke, fe pa sa en palz ftariga lefa s njimi vred odreshe.— Opomniti moram vaf tukej prasne vere, ktero imajo po nekterih krajih, ko terdijo, de žepi fe le odlomiti fmejo, ne pa od-resati. Ozhitno je, de fe s odlomljenjem vejam fhkoda sgodi, ko fe vezhidel rado sadere, ali sazhehne, de fe veja potlej fufhi; ako fe pa lepo nadpopkam odreshe, fe ji pa nizh shaliga ne sgodi.
Ker fe žepi prej nabrati morajo, ko fe s njimi žepi, fe morajo dobro f-hranit i, in fizer takole: $e poifhe v vertu na fenzhni Hrani kaki perpravin kot, in ko fo žepi v butarze rahlo povesani, m po forti sasnamnjani, fe vtaknejo fkonzama en palz globoko v mokro perft, in pokrijejo, de desh in fneg na-nje ne gre. Zhe smersnejo, fe morajo prej, ko fe s njimi žepi, v vodo djati, de smersljino is njih potegne. jjhe boljfhi je pa, zhe fe kaka pofoda s perfijo napolni, in fe žepi va-njo kakor je bilo sgorej re-zheno, potaknejo, in fe potlej v kaki hladin kraj poftavi, tode ne v saduhljivo klet, ali v jamnizo. ^pomladi, ko jame gorko prihajati, fe denejo na mersleji kraj, de ne odganjajo, ker potlej nifo kaj sa zepljenje.
Is tega maliga, kar lim povedal, fe fklene, de fe žepi ne fmejo jemati 1) ras tazih drevef, ktere imajo kako bolesin, poftavim raka, rjo ali druge ofkrumbe, ker bi novozepijenez potlej gotovo ravno tiiio bolesin imel. 2) §e ne fmejo jemati sa žepe vodeni poganjki, to je tifte mladike, ki is debla, ali is vej bliso debla, ali tudi is korenin na ravnoli kvifhko poshend. 3) Sje ne fmejo jemati is nerodovitnih drevef, ali is tazih, ki le vzhaiih rode, ker novozepijenez potlej tudi nerodovitin oftane, in fe p-osneje prezepiti mora, kar je sa vezh let sa-muda.
Xovozepljenez bo tedej lep ali gerd, sdrav ali bolan, rodovitin ali nerodovitin, kakorfhno je bilo drevo is kteriga je bil zep vset.
§he nekaj: Zhe fo pa žepi v hranitvi slo sve-nili in smedleli, fe poftavijo, kolikor jih je bilo v perfti, v vodo, ali fe v podsemeljzo ali v jabelko vtaknjejo, in fpet oshive. Toliko žepa pa, kolikor ga je bilo v vodi ali v perfti, fe per zepljenju sa-vershe, ker tifto ne fme v divjak priti.
S nekoliko svenjenimi žepi fe bolj mushevni, in s mushevnimi žepi fe bolj medli divjaki zepijo; ker medli divjaki manj mozhni, pa vezh musge v zep pofhiljajo.
Tudi fe ne fmejo žele mladike v divjak vtikati, temuzh zep ne fme vezh ko tri popke, k vezhim per debelifhih divjakih, fhtir imeti; ker divjak, zhe
je tudi mozhan, ne more žele mladike rediti in rane zeliti, in le fhamer is njega rad srafte.
In sadnjizh mora tudi med zepam in divjakam nekaka permera biti, to je: na debeleji divjake morajo tudi debeleji žepi, na drobneji divjake pa fhibkeji žepi priti: sakaj? —to vfak lahko previdi.     j.k.
Kaj je treba pri  kupovanju lefa vediti?
Misarje in vfe, ki lef sdelujejo, ali fe fizer s njim pezhajo, tega le opomnimo:
Kader mehek lef kupujete, glejte na krep-koft lefa. Mehkiga lefa fo: jela, fmereka, bar, lipa. Krepkoft lefa fe posna po goltih letinah; goftejfhi zhe fo letine, bolji je. Redke letine fo gotovo snamnje, de je drevo prenaglo raftlo: lef od takiga drevefa ni sa lizhno sdelovanje; isdelek je rahel in nima terpesha; zhe misar s preredkim lefam terd lef obklada (Turnira}, fe mu delo po vezh ftraneh sveshi in svije.
Naj fe varje misar in vfak lefni sdelovavez savito srafheniga lefa. Savit lef fe posna, kadar je defka, dila ali ploh po eni tirani gori gladek , po drugi doli pa sadert, ali kakor fe po ro-kodelfko rezhe: s a lefam in zhes lef. Tudi na krajzih dil fe savitje posna. Lef ni savit, zhe letine fkosi in fkosi, ali faj na dolgim po krajzih teko; zhe fe pa na kratkim isidejo, je lef savit, in kolikor na krajfhim , toliko flabfhi je.
Defke, dile ali podnize is savito sraf heniga drevja nifo sa lizhno misarfko sdelovanje, fo le sa kake predale, in sa drugo vfednje delo.
Pri kupovanju terdiga lefa je treba ravno na to pasiti, kakor pri mehkim lefu. Terdiga lefa, ki v domazhih deshelah rafie, fo: hraft, bukev, gaber,oreh,javor,bresa,zhefhnja,hrufh-ka i. t. d. Kdor kerle ali žele debla kupuje, naj gleda, de fo gladkiga lubja. Kake gerzhe in bule po deblih fo snamnja, de je lef rasseben; tak lef sa defke in dile sresan fe raszepi in sdrobi. Xar hitreji hraftovo, zhefhnjevo in orehovo drevje rassebe. §hkodljive fo fhtule nekdaj od debla od-fekanih ali odlomljenih vej, po teh gnjila mokrina saftaja, lef sazhne gnjiti, gnjiloba fe rasproftira po debli do ftershena; pri resi gre veliko v nizh takiga lefa. Zhe kupujefh drevje, ki je poderto dalje od zhetert leta v gojsdu leshalo, morafh pofkufiti, ali je samoklo ali ne. Bresov, javorjev in bukov lef nar hitreji samokel poftane; hraft pa fe fkosi vezh let ne samozhi.
Odbi lubad od debla na nt*ir bolj mokri ftrani; zhe najdefh, de je lef bled sa lubadam, takrat je samokel; tak lef ni vezh sa rabo, ker je krepkoft letin in shiliz she odjenjala in oterpnela; isdelki is taziga lefa nimajo terpesha, kmalo fe raslomijo in raspadejo; fhe kurjavna dreva is samokljiga lefa nifo kaj , ker le malo grejejo.                    L—z.