REČICA OB SAVINJI
LJUBNO
GORNJI GRAD
Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje
MOZIRJE
Lelo XII Številka 8 Avgust 1980
NOVICE
i
i
i
■
i
i
■
i
i
I
I
i
i
i
i
i
I
i
i
i
i
i
gl H.F _______________
LETO I«
* ' ,
Ljudstvo je zadihalo s polnimi pljuči. Saj so pretekla tri leta, ko so zadrževali dih. . „Rešili ste nas zadnji čas",,to so pravile ženice „Ni bilo več živeti med temi vragi". Tak vrvež je po dolini, kot ga menda ta dolina še ni doživela. Za naše borce je vse na razpolago. Vse jim streže — staro in mlado. Dekleta jim perejo, šivajo in jih kitijo z nageljni. Mamice nabirajo solato, fižol v stročju se kuha za celo brigado.
Politični delavci in vojaki organizirajo mitinge. Hiše v vasi so daleč raztresene. Obvestiti je treba vse. Zvečer se svečano razpoloženje še dviguje. Dve štorklji skušata motiti vaščane. Spuščata bombice. Ubijeta mlado mater. Nad Gornjim gradom zaropočejo nanju naši Šarci. Morata jo odkuriti. Na mitinge prihaja kljub težkemu dnevnemu delu na stotine ljudi. Velike dvorane so kar tesne. Nestrpno čakajo govornike, predstavnike naše oblasti.
Za Pokrajinski odbor OF, za Štajersko nastopa tajnik Ivan Nemec — Vojko. Poslušalcem kaže trdo pot, ki jo je v treh letih prehodi! slovenski narod in njegova vojska. Njegova izvajanja presenečajo, saj so ljudje doslej - živeli pod pritiskom lažnjivih švabskih listov in so ie malo vedeli za težave tistih borcev, ki so' očuvali življenje in imetje slovenskemu ljudstvu. Tovariš Vojko spominja poslušalce na življenje v stari Jugoslaviji. Naši kmetje redijo težke vole. Za svoje delo dobiva kmet. iz izkupička za živino J95 para na uro. Kmet je najslabše p/a-
1U. AVGUST 1944.
čan. Prisiljen je zadolževati se. Naši f/os ar ji bogatijo nekaj velepre-kupčevalcev iz beograjske čaršije ali največkrat tujce. Slovenski viničar gara in prideluje žlahtno vino za tujo gospodo iz Gradca, ki je lastnik naših Slovenskih goric, Haloz, Peker itd. Sam pa pri tem strada. Njegovi otroci nimajo skorje kruha in so bledih lic. Do 600.000 hektarjev najboljše slovenske zemlje, gozdov, njiv in vinogradov je v rokah Nemcev, Madžarov in Italijanov. Zdaj je tega konec. Osvobodilna Fronta je razlastila tuje graščake in izkoriščevalsko tujo gospodo. Vsa ta zemlja je vrnjena v večno last slovenskega naroda. Tisoči in tisoči kmetov in viničarjev bo dobilo to zemljo. Osvobodilna Fronta vodi slovenski narod v srečno bodočnost. Nič več ne bo garanja za tujce. Vsi plodovi našega dela bodo ostali doma,
V imenu Komunistične Partije Slovenije, govori sekretar Oblastnega Komiteta „KPS za Štajersko tov. polkovnik Aleš Bebler—Primož-
Tov. Bebler prikazuje, kaj so voditelji nekdanjih uradnih strank počenjali že vstäri Jugoslaviji' in kako so se obnašali ob razsulu te države. D oči m so razni Kreki, Kuharji, Puriči zbežali v London, se je druga skupina nekdanjih vlastodržcev spečala s Hitlerjem. Tov. Bebler sprašuje: „Ali to niso znana imena — Rupnik, Mihajlović, Nedič? AH nismo ta imena slišali že v stari Jugoslaviji? Nedič je bil vendar vojni minister, danes pa je Hitlerjev hlapec. In Rupnik? Nismo to ime že
slišali? Ta je bil prosluli general za utrjevanje naših mej. Že takrat je sproti izdajal Italijanom in Nemcem vsak bunker. Danes je vodja švabo-brancev. Ali ime Draža Mihajlović? Tudi to ime smo že slišali v stari Jugoslaviji. Ta je bil nekaj časa v Celju komandant puka. V teh treh letih pa se je zvezal z Nemci in skupaj s svojimi četniki pobijal hrvaške in muslimanske kmete. Vsi ti nekdanji voditelji narodov Jugoslavije so v teh treh letih pomagali Hitlerju uničevati trpeče ljudstvo.
Kaj pa je storila Komunistična Partija Jugoslavije? Pozvala je use narode Jugoslavije v oborožen upor proti Hitlerjevemu fašizmu. Nad 20.000 komunistov je dalo življenje v borbi za osvoboditev zasužnjenih narodov Jugoslavije. Ati morejo želeti komunisti ljudstvu kaj slabega, če se tako junaško borijo za svoj narod? Komunistična Partija je dokazala, da je prav ona najbolj narodna stranka.
Tovariš Bebler v svojih govorih razbija use laži o Komunistični Partiji, ki so jih oblastniki stare Jugoslavije, tuji zatiralci in domači izdajalci .o njej vsa leta razširjali. Dejstva govore. Na eni strani nemški fašisti in njihovi .pomočniki, na drugi strani pa Komunistična Partija in vse pošteno ljudstvo združeno v Osvobodilno Fronto, ki stopa v novo demokratično, zvezno Jugoslavijo.
Tov. Bebler naglaša tudi, da imamo danes take vajaške uspehe, da smo danes tako blizu zmage zlasti po zaslugi junaške Rdeče Armade,
ki je za uničenje Hitlerjevske zveri največ storila. Danes morajo molčati tisti, ki so klevetali in zasmehovali Sovjetsko Zvezo in ruske boljševike. Ruski narod je ravno pod vodstvom boljševi-kov ustvaril armado, ki zmaguje nad .Hitlerjem. Ruski bratje so srečni, zato se za svojo domovino tako junaško borijo.
Mitinge zaključuje naša . vseslovanska himna „Hej s Slovani", ki jo pojejo vsi prisotni svečano in s solzami v očeh.
V osvobojeni Savinjski dolini se vrše tudi sv. maše. Tovariša župnika — partizana Jože Lampret in Anton Šmon imata v vseh cerkvicah službe božje. Naše ljudstvo po treh spet slši slovensko pridigo. Dekleta krasijo oltarje z dehtečim cvetjem. Cerkve dobivajo slovesen izgled. Do zadnjega kota jih polnijo domačini in partizani. Orgij% zadonijo, s korov pa se sliši ljubko slovensko naših deklet. . Ni sledi, da so nekaj dnevi Ljudstvo je hvaležno partizanom, ki so mu vrnili popolno versko svobodo.
Množica ljudstva je sedaj s partizani eno. Saj že prej niso verjeli lažen hitlerjevskih lažnjiVcev, zdaj pa so se prepričali. Partizani se borijo za nas, za naše življenje in imetje, borijo pa se tudi za našo krščansko vero proti Hitlerjevemu poganstvu.
Savinjšek
Vsebina tega članka je dobesedno povzeta iz Slovenskega vestnika številka 7 iz leta 1944. Originalni izvod hrani arhivska zbirka Kulturne skupnosti v M ozir-
I
I
I
I
I
I
f Delovnim ljudem \ in občanom ] čestitajo ob prazniku občine Mozirje
Skupščina občine in njen izvršni svet
Delovne in družbeno politične organizacije
Uredniški odbor in izdajateljski svet Savinjskih novic
■ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%%' t .XlXXXXXXXXXXXXXX
Ob letošnjem občinskem prazniku
Mineva 36 let, odkar je bila osvobojena Gornje savinjska dolina in 35 let osvoboitve in izgradnje naše samoupravne socialistične Jugoslavije.
Ko se je štab IV. operativne cone „poleti 1944 pripravljal na osvobajanje ozemlja na Štajerskem, se je odločil za Gornje savinjsko in zadrečko dolino. Osvoboditev tega območja na okrog 500 km2 bi imela velik politični, strateški in gospodarski pomen, pred sovražnikovimi vdori pa bi ga še najlaže obranili Borci Zidanškove -Pohorske brigade so ob podpori enot IV. operativne cone strli
12.	septembra 1944 žilav odpor okupatorske posadke in s tem je bila uničena zadnja sovražnikova postojanka. Ta dan je büa osvobojena celotna Gornja savinjska dolina in v spomin na te slavne dni NOB praznujemo občani občine Mozirje svoj občinski praznik.
Letošnji praznik bo praznik zmag in delovnih uspehov, na kar smo vsi ponosni, vendar se ob tem zavedamo, da med nami ni več dragega maršala Tita, očeta in voditelja naše domovine, velikega državnika, znamenitega vojskovodje ter borca za pravičnejšo ureditev svetovnega položaja zatiranih narodov ter borca za mir, kar je dokazala množica svetovnih državnikov na njegovem pogrebu. Praznino, ki smo jo doživeli, bomo premostili z izpolnjevanjem njegovih idej in se kot družba in posameznik vključujemo v naše napore pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe.
Skupno se veselimo uspehov, ki so jih krajani združeni v krajevnih skupnostih dosegli v zadnjem letu pri modernizaciji cest in drugih skupno dogovorjenih akcijah za izboljšanje stanja na področju infrastrukture, pa tudi v pogledu socialnega razvoja. V teku je akcija za razširitev telefonskega omrežja v katerega bo vključenih 640 novih naročnikov tudi izven urbanih naselij. Začeta so dela na kanalizacijskem omrežju v spodnjem delu občine, vlaganje v gozdna cestna omrežja je stalna skrb gozdarjev, vodarji združujejo vodno-gospodarske objekte, žal pa ni dovolj sredstev za večje in trajnejše urejanje Savinje - Drete in njihovih pritokov. Novo zgrajena razdelilna trafo postaja v Preseki bo perspektivno zagotovila kvalitetno električno energijo, potrebno pa bo veliko naporov tudi za obnovo in rekonstrukcijo nizkonapetost-
nih naprav zaradi vedno večjega povečanja odjema elektrike tako v industrijski kot v sami široki porabi
Proizvodni obrati dosegajo lepe uspehe, še bolj kot doslej pa bo potrebno gozdarsko proizvodnjo modernizirati, da bo pomanjkanje gozdarskih delavcev manj občutno. Kmetijska, zadruga se bori s številnimi problemi, vendar lahko trdimo, da kljub temu dosega cilje za povečano pridelavo hrane, kar je v tem trenutku prednostna naloga vseh dejavnikov naše družbe. Trgovsko podjetje Savinja gradi v Mozirju nov market in želeli bi da bi bil čimprej dograjen in v njem boljša založenost, saj se nasploh ne moremo s tem pohvaliti, da je oskrba tudi v širšem smislu in prostoru zadovoljiva. Na področju turizma in gostinstva se ne moremo pohvaliti eno in drugo šepa, ždimo pa si, da bi RTC Golte spet obratoval, seveda ob podpori tudi drugih občin celjske regije.
Na ^področju družbenega in društvenega razvoja dosegamo zadovoljive uspehe, ki jim pa v celoti vedno ne moremo slediti, saj nam naš ustvarjeni dohodek tega ne dopušča. Zavedamo se, da ni moč vseh želja naenkrat uresničiti pa kljub temu se počasi pa vstrajno premikamo naprej predvsem z našo pripravljenostjo za skupne akcije.
Posebna skrb se odraža tudi v izobraževanju in doseganju učnih uspehov. Prepričani smo, da se bomo s štipendiranjem mladine tudi v bodoče lažje vključevali v zahtevne tokove življenja saj je za to potrebno več znanja in daje le-to gonilna šla napredka.
Pred nami so številne naloge usklajevanja in dogovaranja pri načrtovanju srednjeročnega plana razvoja občine za obdobje 1981 -1985. Zato ni vseeno kako se bomo obnašali pri sprejemanju osnutkov, predlogov pri obravnavi prostorskega načrta, ki podrobno načrtuje smotrno uporabo danega prostora za racionalno uporabo vsen interesentov.
S skupnimi silami bomo tudi v tem uspeli, seveda pa pod pogojem skrajnih naporov, pa tudi za ceno odpovedovanja v primerih ko posamezne stvari ne bodo sprejemljive za posameznike in mogoče izven prednostno dogovorjenih ter družbeno opredeljenih ciljev. Dosedanja prizadevanja na področju podružbljanja SLO in družbene samozaščite so rodile sadove naše pripravljenosti za to kar nas lahko doleti ob zapletenih mednarodnih zaostritvah.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje iskreno želimo, da bi sodelovanje še poglabljali in z dejanskim delom uresničili ideje in nadaljevali našo pot v samoupravno socialistično družbo, kakršno je nakazal naš predsednik TITO.
Predsednik SO Mozirje HINKO ČOP
I Prireditve ob proslavi s občinskega praznika
i
1
I
J
■v
£ septembra ob 14.30
otvorit
sodobljene cesta proti ■ Šmihelu
[v po-
miheiu,
nato veselica v i 7. septembra
ob 7.00 manifestativni pohod iz Mozirja do Nazarja — pripravi ZRVS
S. septembra
ob 16.00. otvoritev posodobljenih cest v krajevni skupnosti Bočna 12. septembra
ob 13.00 otvoritev industrijske prodajalne in učne delavnice v Elkroju (Nazarje)
ob 16.00. pričetek razstave atic, lovstva in cvetja v domu Partizana v Mozirju
ob 17.00 otvoritev obnovljenih komunalnih naprav v krajevni skupnosti Nazarje
ob 19.00 otvoritev delavskega doma v Nazarjah, sledi kulturna p d reditev
13 septembra
ob 8.30 promenadni koncert godbe na phala pred delavskim domom v Nazarjah
ob 9.00. slavnostna seja SO Mozirje v delavskem domu v Nazarjah
ob 10.00. javno zborovanje na katerem bo govorit Jone Bole, član predsedstva SRS — pred devskim domom v Nazarjah
ob 11.00 otvoritev novih delovnih zmogljivosti v Glinu Nazarje
ob 16.00 otvoritev Šolske zgradbe na Lepi njivi
V okviru teh prireditev bo tu ribiško tekmovanje ob ribniku v Mozirju in to v soboto, 13. septembra ob 6.00 uri!
Ključavničarstvo na Ljubnem
Je že prepozno
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je pred nedavnim izdala priročnik za dokumentaliste kulturnih organizacij izpod peresa Petra Ribnikarja. V njej je mnogo tega, kako naj bi urejali dokumentarne zbirke. Zamislil sem se ob besedah, ki jih je v uvodniku napisal predsednik ZKÖ Jože Humer. Izpisal sem jih z namenom, da se ob njih še kdo zamisli. Ali pa morda kar mi vsi, ki živimo včasih brezbrižno, ko gre za našo kulturno preteklost in ne nazadnje tudi sedanjost! Takole je zapiano „kdor bo posegel po knjižici, ker so vprašanja kulture, etnologije, varstva kulturne dediščine kaj bliže njegovemu razmišljanju in čustvovanju, bo menda predel
takale: kar vrednega počnemo, se nam sproti spreminja v Zgodovina Varstvo kulturne dediščine se prične z varstvom kulturnega današnjega dne. Najprej zato, ker je v njem vse polno podedovanega, potlej zaradi tistega, kar bo tudi sam dal kulturni dediščini, brž ko se danes prevesi v včeraj. Lepe misi L V njih je dosti nemira, a tudi varnosti hkrati. Tako Jože Humer. V naši ddirii je bilo življenje in delo ljudi že od nekdaj zelo pestro in prav zaradi tega tudi zanimiva Koliko o tem seje ohranilo? V naši dolini so se borili in umirali borci za svobodo. Ali se vsega tega v zadostni meri zavedamo m to zavest tudi izpričamo? Tu so nekoč domači obrtniki
izdelovali predmete, ki so ponazarjali našo prvobitnost in kulturno poreklo. Ali smo kaj od tega ohranili? Morda v zasebnih zbirkah, ki se sebično skrivajo očem javnosti, oziroma niso dostopne mladim ljudem, ki morajo v vsem tem iskati korenine narodne in politične zavesti.
Zakaj torej ne storimo kaj več, da bi s ponosom lahko pokazali tujcem in prijateljem iz drugih republik kako omiko so poznali naši predniki in da jo mi znamo ceniti! Mar ostaja 'le res, da brezbrižno gledamo, kako se nekateri trudijo ohraniti sedanjost bodočnosti in preteklost sedanjosti. Pa včasih še to s posmehom. Ali ni vse to skupna skrb?
Za boljšo trgovsko dejavnost
Izvršni svet občine Mozirje je na. svoji 57. seji med drugim razpravljal o trgovini. Že nekaj časa sem si prizadevajo najti ustrezen izhod iz stanja, ki nikakor ni zadovoljivo. Območje občine je dokaj obsežno, pa tudi izredno redko naseljeno. Oboje še bolj pripomore k slabi oskrbi v okviru sedanje organiziranosti v trgovini. V srednjeročnem načrtu občine so opredelili nujnost povezovanja obstoječih nosilcev trgovinske dejavnosti. Tu gre predvsem za Savinjo in ZKZ Mozirje. Že začeti razgovori so nekoliko zastali spričo nekaterih notranjih vzrokov v obeh delovnih organizacijah. Na seji so pretehtali vse vidike, ki govore za združevanje teh delovnih orga-
nizacij. Poglavitni poudarek so dali okoliščini, da bi v tem primeru postala celotna dolina enoten prodajni prostor, to pa bi omogočilo nekatere izbdj-šave v organizacijskem, kot tudi v gmotnem pogledu. Ni mogoče spregledati večje naložbene sposobnosti, ki bi v tem bila podana. _
Razne poslovne prednosti so na sploh očitne. Ob nekaterih . težavah, ki pa so razrešljive, je postavljeno v ospredje vprašanje oblike in načina možne povezave. Govor je bil o dveh predlogih. Po prvem naj bi se delovni organizaciji združili tako, da bi se ustanovila nova temeljna organizacija, turizem in gostinstvo pa bi skupaj s Turistom
predstavljalo posebno TOZD. Ostali TOZD pri ZKZ bi v tem primeru ostali, kot doslej. Drugi predlog pa je v tem, da se iz ZKZ Mozirje izloči TOZD trgovina (brez gostinstva) in se poveže v TDO Savinja kot enovito delovno organizacijo, ki bi se naprej povezovala v SOZD KIT v Ljubljani, katere član je sedaj ZKZ Mozirje. Delavci prizadetih organizacij se doslej še niso dokončno opredelili za določeno obliko povezovanja. Predstavniki obeh kolektivov pa so vendarle skupaj s predstavniki izvršnega sveta bili mnenja, da bi bilj odgovarjal prvi predlog.
Dokončno bodo o tem še razpravljali in odločali v obeh kolektivih.
Vabljeni
občani!
vsi delovni ljudje in
I
Nekoč in danes

Med mnogimi, ki so prišli na proslavo graničarjev v Logarsko dolino je bil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Solčava Damjan Hudej. Glasno je obujal spomine ob izrednem pogledu na množico zbranih pred domom čuvarjev meja. Kar težko je dopovedati mlajšim, ki niso doživeli časov stare države, da je sedaj resnično vse drugače. Nekoč so büi graničarji pod zapovedjo povsem odmaknjeni prebivalstvu. Mnogo pa je bilo primerov skrajne grobosti napram domačinom. Skratka, kar težko je dojeti razliko med takratnimi odnosi in današnjimi, ko so domovi graničarjev odprti za vsako pomoč in vsakemu prijatelju. Če še k temu dodamo, da so nekoč poleg graničarjev ustrahovali ljudi še finančni stražniki
in žandarmerija, potem je seveda ta odprtost vojakov do prebivalcev dokaz več, da je naša armada res iz ljudstva in za ljudstvo. .
Mnogi starejši še vedo povedati o nedostopnosti nekdanjih obmejnih oblastnikov, o njihovi krvoločnosti in samopašnosti. Niso bili redki primeri, ko so se taktrani stražniki eja fizično znašali nad domačimi ljuđnn. Prav zato niso imeli v njih nobene opore. To pa se je nazorno pokazalo prve dni vojne, ko so ostali osamljeni in prepuščeni usodi ujetništva in pobega pred lastnimi ljudmi. Režim, kateremu so tako strumno dužili jih je kar na lepeom pozabil. Ljudje pa jih niso marali, zato je bil konec leta 1941 tako žalosten! Naša krajevna skup-
nost je v vsem tesno povezana z graničarji.
Ti pa vidijo v obmejnem prebivalstvu svoje resnične prijatelje. Zato pomagajo kjer se le da! Že kar prve dni po osvoboditvi so se navezali tesni stiki s takratnimi pripadniki KNOJa. Čeprav opustošena in požgana krajina je delila vse dobro in slabo s svojimi vojaki Pozneje so pomagali pri elektrifikaciji, gradnji cest, vodovodov, telefonov in še bi se dalo naštevati Danes pa so nepogrešljivi po domačijah v hribih ob meji, ko je treba pomagati pri spravilu pridelkov, ali pa kako drugače pristopiti k reševanju raznih težav. Zato jih imajo ljudje za svoje in zato ne bo nikdar graničar v domu katerega koli kmeta pri nas nezaželen!
Naš napredek
Približuje se občinski praznik. Ob njegovem praznovanju vsako leto ocenjujemo za kaj smo bogatejši, pri čem nismo uspeli in si zastavimo nove cilje, ki jih moramo vsi skupaj čun prej uresničiti. Letošnje praznovanje sovpada z zaostrenimi pogoji gospodarjenja, ki so rezultat neustrezne delitve dohodka v preteklih letih in drugih zunanjih vplivov. Dogovorili smo se, da bomo te težave načrtno odpravili s tem, da bomo bolj učinkovito delovali vsak na svojem delovnem mestu. Široko zasnovana akcija vseh družbenopolitičnih dejavrukov in zavest delovnih ljudi nam omogočata uresničevanje stablizacijskii prizadevanj. To nam nazorno kažejo tudi podatki iz periodičnih obračunov za prvo polletje. Gospodarili smo bolj skrbno. Dohodek smo uspeli nadpovprečno povečati, za osebne dohodke smo namenili manjši delež dohodka in kar je najvažnejše povečali smo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Te rezultate smo dosegi deoraj brez vsakršnih investicij.
Da bi lažje obvladovali stabilizacijske ukrepe, ki bodo nedvomno dolgoročni, motimo čimprej prestrukturirati tudi del našega gospodarstva. Biti bomo morali manj odvisni od lesne surovine izven občine, od uvoza repromatenala, bolj bomo morali biti izvozno usmerjeni in pri vseh investicijah bomo morali bolj upoštevati ekonomsko učinkovitost. Del tega bomo dosegli z obratovanjem Analiziranih ivemih plošč, z bolj smotrnim izkoriščanjem lesne surovine s pomočjo prilagojene ža-galnice za drobno oblovino, s povečanjem proizvodnih prostorov v ELKROJ-u, z osvojitvijo novih proizvodnih programov z novimi stroji Kovinarstvu itd. Te investicije morajo čimprej obratovati s polno zmo-gljivostjo, da bi tako razbremenili obstoječe gospodarstvo.
Naša š solidarnost in naša pripravljenost se dobro vidi v delovanju družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti. Z novogradnjo šol oziroma adaptacijo kulturnih domov, športnih objektov itd., smo si ustvarili dobre pogoje za opravljanje osnovne dejavnosti. S številnimi investicijami v krajevnih skupnostih smo precej izboljšali komunalno in drugo opremljenost. Precej sredstev so krajani prispevali kot samoprispevek,
Kljub dejstvu, da imamo v delovanju družbenih dejavnosti in krajevnih skupnostih še vrsto potreb, bomo morali investicije na tem področju upočasniti. Vso pozornost bomo morali namreč posvetiti neposredno materialni proizvodnji.
Smo v snovanju norega srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985. Zavedamo m, da smo še vedno podponefiao razvita občina. Se vedno se m* tretjina delavcev zapoduje V OZD izven nje. Prevladuje I% vedno primarna proizvoda^, Zato brano morali navkljub trajnim gospodarskim težavam dosegati nadpovprečno gospodarsko rast S posodobitvijo kmetijstva, gozdarstva in primame lesne proizvodnje moramo smdeje uvajati programe finalizacije lesne surovine, pričeti -S predelavo kmetijskih pridelkov in sistemsko bomo morali pričeti z razvojem turizma. Bolj se bomo morali zavedati dejstva, da bomo morali vlagati večino razpoložljivih sredstev v skupno načrtovane in bolj donosne proizvodne programe. Dohodkovni odnosi nam to omogočajo in nas v to tudi silijo. Le na takšen način bomo dosegi stabilen gospodarski razvoj.
Vsak razvoj, vsako obvladovale gospodarskkh nesorazmerij mora imeti svoj končni cilj v večjem zadovoljstvu ljudi. Zato moramo negovati dobre medsebojne odnose, ki jih moramo vsakodnevno potrjevati z zavestnim samoupravljanjem tudi ob najtežjih trenutkih. S tem bomo dokazali samemu sebi in svetu, da naš cilj ni samo zadovoljevanje z materialnimi dobrinami pač pa še nekaj precej več.
ANTON VRHOVNIK, predsednik IS SO Mozirje
		
		NOVICI
KINOOPERATERJE IŠČEMO
V dolini je vse večja potreba po kinooperaterjih, saj jih primanjkuje. Zato je Zveza kulturnih organizacij Mozirje sklenila ponuditi resnim interesentom možnost strokovnega izpopolnjevanja za to dejavnost. Tisti, ki bi se želeli ob delu še posvetiti vrtenju filmov, naj se pismeno obrnejo na tajništvo ZKO Mozirje.
TEKMOVANJE RIBIČEV
Ribiška družina Mozirje prireja v okviru proslav občinskega
Kraznika dolinsko tekmovanje ob ribniku v Savinjskem gaju v lozirju. Ribiči se bodo pomerili v količinskem in kakovostnem ulovu. Tekmovanje se bo pričelo ob 6. uri v soboto, dne 13. septembra 1980. Pri tem pa seveda ne gre za množičen ulov rib, saj je vse skupaj le športno tekmovanje, ki naj pokaže spretnost posameznih ribičev, ulovljene ribe, pa se še žive vržejo nazaj v ribnik. Športno navdušenje in nagrade ribiške družine bodo najbrž privabile mnogo ribičev na to prireditev.
HRIBERNIKOVA DELA V ARHIVU
Znano je, da je nekdanji šolski upravitelj v Mozirju, Franc Hribernik mnogo pisal o zgodovini Mozirja in okolice. Šest snopičev njegovih zapisov je doslčj hranilo župnišče. Da bi to zanimivo gradivo bilo na voljo tudi širšim krogom občanov je mozirski dekan Žagar predal dela v hrambo arhivski zbirki kulturne skupnosti v Mozirju, ki se nahaja v kulturnem domu. Tako je sedaj zgodovina, ki je v teh delih izredno dobro in kar se da popolno zapisana, dostopna dijakom, študentom in drugim, ki bi se za to gradivo zanimali. Malo je namreč tako popolnih zgodovinsidh pregledov za območje Mozirja in okolice.
TRGOVSKO PODJETJE SAVINJA SE POVEZUJE S CAJETINO
V prejšnji številki našega glasila je bilo omenjeno željeno sodelovanje naših delovnih organizacij s tistimi iz pobratene Čajetine. Direktor Gabrovec je pojasnil, da so v Savinji že navezali stike z delovno organizacijo Mladost iz Čajetine za razpečavanje njihovih izdelkov v Sloveniji. Začetek torej je, vendar bo potrebno mnoge stvari v poslovnem pogledu razčistiti. Ni torej nobene prepreke, za bodoče tesno sodelovanje. V Mozirju čakajo na cenike, kataloge in podrobne podatke o količini ponujenega blaga. Brez teh osnov pa seveda ne morejo unčikovito nastopiti na dovenskem tržišču.
SKALJENO VESELJE
Franc Flere nam piše, da bo praznično razpoloženje marsikoga iz okolja Kokarja, Lačje vasi, Potoka in Pustega polja ob občinskem slavju skaljeno, ker že mnogo let prosjačijo za postavitev postajnih zavetišč ob avtobusni progi. Piše, da so vse dosedanje prošnje büe neuslišane, bliža pa se spet zima in dabo vreme, ko ljudje radi stopijo pod streho. Pravi, da bi samo stroški zdravljenja prehlajenih ljudi že zdavnaj pokrili nabavo zasilnih streh na postajah. Prebivalci so že zdavnaj izrazili pripravljenost ustrezno sodelovati pri urejanju tega vprašanja. Kdo je torej tisti, ki bi moral kaj pokreniti, da bi obljube bile izpolnjene?
SLABO OZNAČEN OBVOZ
Obiskovalec naše doline Viktor Klančnik iz Maribora je naslovil na naše glasilo opozorilo glede slabega označevanja obvoza na katerega je naletel, ko se je iz Gornjega grada vračal proti vpadnici na hitro cesto. Piše, da je sredi vasi Bočna bil opozorilni napis z neko skico, ki ga je napotil po cesti skozi vas. Šele pri cerkvi je opazil, da najbrže ni na pravi poti. Res, krajani so mu prijazno pojasnili, da bi moral v vasi pred znamenjem kreniti levo. Mnenja je, da se na križiščih vedno označi smer obvoza. Piše, da se dobronamerno oglaša, saj vsako leto prihaja v te kraje, in jih iskreno občuduje.
NEVARNOST GOZDNEGA POŽARA
Neki gobar, ki je po naključju hodil v Potoku nad Šostaijem je naletel na povsem trhel opornik električnega voda, ki napaja pretvornik RTV Ljubljana pri angleških barakah pod Čreto. Električni vodi leže na blizu stgječi bukvi, kar bi lahko v danem primeru povzročilo tuđi požar. Tako je menil občan, ki nas je na opisano stanje opozoril. Med tem je najbrže odgovorna služba okvaro že odpravila. Vsekakor pa je ta primer dobro opozorilo občanom, da podobna opažanja javijo pristojni izpostavi „Elektro Celje”.
ZAPIS O 50 LETIH NOGOMETA V LJUBNEM
Ljubenci se poleg splavarstva radi spomnijo nogometne . preteklosti. Minuli mesec so izdali zapis v obliki brošurice pod naslovom NK Gradbenik Ljubno — 50 let Gradivo, ki je zelo posrečeno zbrano je zbiral Franjo Plesnik. Za tisk pa je uredi vsebino Janez Plesnik. V brošuri so prikazali vsa obdobja nogometa na Ljubnem, popestrili pa so jo še s slikami, ki predstavljajo posebno vrednost. V njej beremo tudi o znameniti nogometni tekmi, ki se je odigrala med dvema partizanskima moštvoma leta 1944. S tem delom so se potrudili ohraniti športno izročilo preteklih rodov sedanjim in bodočim.
NE UDOMAČUJMO DIVJIH ŽIVALI!
Lovska družina Mozirje je n ari ovila na naše uredništvo pismo v katerem opozarja na vse češče 'primere prisvajanja srnjih mladičev. Gre namreč za to, da mnogi ljudje pri poljskih opravilih naletijo na mladiča, ki se nepoučenemu zdi zapuščen. Pa mnogokje smatrajo za potrebno, da ga odnesejo domov in ga skušajo udomačiti. Seveda v največ primerih dobronamerno, saj so prepričani, da je ubogi srnji mladič brez matere in prepuščen poginu. Vendar je takšno gledanje zmotno! Sma kaj rada pusti preko dneva mladiče same na odprtem terenu, v travi, ali v žitu. Seveda jih oskrbuje še naprej in to zjutraj in zvečer. Razumljivo je, da je najbolje pustiti mladiče na mestu, kamor jih je odložila srna, saj ima narava svoje zakonitosti, vseh trii pa seveda ljudje ne poznamo. Takšna, pa četudi dobronamerna dejanja „reševanja” torej niso v prid razvoju divjadi in so tudi nedovoljena. Zato kaže o tem razmisliti ih ne posegati v naravo, ki je tako že hudo ogrožena!
čuvaijev med prodavo
Praznovanje graničarjev
Letošnje slavje ob Dnevu graničarjev je Mo nadvse slovesno in bogato- Pred donom čuvarjev meja v Logarski dolini so se zbrali predstavniki armade in javnega življenja ob množični udeležbi krajanov. Prostorje bil svečano okrašen in pripravljen za sprejem kakih 500 gostov.
Po raportu kapetana 1. razreda Žarka Matiča generalnemu majorju Iliji Raško viču, namestniku komandanta ljubljanskega armadnega območja se je svečanost pričela. Begat kulturni program mladincev mozirske občine, delavske godbe na pihala, glasbene skupne armade in pevskega zbora prosvetnega društva Mozirje je navdušil navzoče. Med njimi so bili posebno dragi gostje Franc Leskovšek — Luka, Pepca Kardelj, ing. Andrej Marinc, Ferdo Trajčič,
Polkovnik Banovec pr znanje komandirju odd Uboju Lukiču
Vinko Hafner, Hija Boškovič in drugi.
Velja poudariti, da so prišli tudi kmetje z vseh obmejnih kmetij pozdraviti svoje prijatelje — graničarje. Slavnostno besedo je prevzel polkovnik Silvo Brinovec, komandant mejnih enot.
Med drugim je poudaril, da so naše meje za prijatelje najbolj odprte v Evropi, da pa so neprehodne za sovražnike naše družbene ureditve. 36 let je minilo, koje narodni komite osvoboditve Jugoslavije izdal nalogo, da se ustanovi KNOJ (korpus narodne odbrane Jugoslavije). V imenu občinske skupščine in občanov je spregovoril presednik SO Hinko Čop.
Polkovnik Banovec
je predal krajevni lčava in komandirju oddelka starejšemu vodniku 1. razreda Deliborju Lukoviču.
posebno priznanje skupnosti Solč
Prvi starešina mejnih enot na našem območju
Jože Hren - Danči obuja spomine na skupne dni 1945 s Kristino Klemenšek — Perkovo
Med gosti v Logarski dolini je bil tudi Jože Hren — Danči iz Kokaija. Kot partizan je bfl dodeljen enotam VDV, kjer je postal avgusta 1944 namestnik ko-
mandirja čete. Po kap M odbran v mejni KNOJ. Ko je bil star 24 let je postal zastavnik in kmalu nato podporočnik. Tako je prišel s 60 vojaki na mejo od Kamniškega sedla pa tja do Tople na Koroškem je segalo njegovo območje. Če danes pomislimo nazaj, potem nam je kaj hitro jasno, kako odgovorna naloga je doletela Hrena in njegove vojake. Težka pa še bolj, ker je bflo vse v omejnem območju požgano. Kot sam pravi, so si s kmeti delili dobro in slabo. Pa je vendarle šlo. Seveda ni bilo prevoznih sredstev, vso dolgo pot so morali opravljati iz dneva v dan peš. Tudi shrano ni bilo preveč dobro. Takrat je bil komandant v Dravogradu Zdravko Gomazelj — Janez, ki je seveda zahteval redno poročanje. Treba je bilo peš vso ddgo pot tja in nazaj. Prvo zavetje so si uredili pri Podbrežniku v Logarski
ddinL Pod slapom Rinka je bila neka baraka, tam je bila tudi ena desetina, druga pa je bila pri Pavličevem sedlu v neki uti.
To so bili vojaki prvega voda. Drugi pa je bu v Koprivni razdeljen po postojankah. Tretji vod pa je bil razdeljen od Tople do Pece. Bili so zelo budni, saj so preživljali stalne poskuse nedovoljenega prehoda meje. Pa to kar z obeh strani. Tisti iz Avstrije so bili še toliko bdj nevarni, saj so prihajali s slabimi nameni v našo državo. Čeprav so vojaki bili noč in dan na delu, ni bilo malodušja. Hrano smo delili s kmeti, ki so imeli krompir in drugo, mi pa smo dobili testenine, pa tudi pomagali smo pri obnovi pogorelih domov. Odlično smo se razumeli, pove Hren. Nekako avgusta so bili prestavljeni na madžarsko mejo in tu so jih zamenjale druge enote.
Novo vodstvo milice
Po odhodu bivšeg? komandirja milice v Mozirju Štefana Pungerška je nekaj časa opravljal pode komandirja Ivan Bezjak. Od 1. julija 1980 dalje pa je imenovan za komandiija milice v Mozirju Bernard Petanjek, dana iz Velenja. Po opravljeni kadetski šoli je služboval v Rogaški Slatini, nato pa je opravljal dolžnosti vodje oddelka v Kozjem. Ob delu se izobražuje na višji pravni šali v Mariboru. V milici dela 10 let. V razgovoru je povedal, da te kraje v javnem pozna, saj je kot športnik in planinec dolino mnogokrat
obiskal. Seveda pa bo določene posebnosti območja šele spoznaval. Kot sam pravi, je naloga vodenja milice v tem predelu že zaradi meje zelo zahtevna. Vendar je prepričan, da je prišel v dober kolektiv in med zavedne občane. Ob koncu razgovora je izrazil željo, da bi dobro sodeloval z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi, kar je predpogoj uspeha v pogledu družbene samozaščite. Tako pa je prepričan, da bo sodelovanje
lice z občani- ostalo na sedanji odični ravni.
mn
Komandir Bernard Petanjek
Kako so osvobodili Gornji grad
Spomini na tiste dni so še zelo živi, saj je prav Gornji grad postal središče vsega dogajanja v Dolini proti koncu pretekle vojne. Milan Venišnik - Savine najprej opozori, da bi rad dogodke okoli padca Gornjega grada pisal po redosledu, kot jih ima v spominu. Pa predstavimo našega sogovornika. Doma iz Mozirja, se je šolal najprej v Celju, nato v Mariboru. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na filozofsko " fakulteto v Ljubljani. V času svojega bivanja v Mariboru je bil član Narodnega gledališča. Po vdoru okupatorja se je le kratek čas zadržal v Mozirju in kmalu odšel v Ljubljano, kjer se je na univeizi vključil v OF in SKOJ. Sodeloval je pri oboroženih napadih na okupatorja v Ljubljani. Ko je bil že preveč znan, je preko Novega mesta odšel v partizane.
V	Kočevskem rogu se je pridružil 5. bataljonu NOV. Kmalu je postal komisar bataljona, nato pa brigade. Decembra 1943 je po nalogu Glavnega štaba partizanskih enot Slovenije pričel svoje delo v štabu IV. operativne 'cone, ki je takrat bil ne- -kje na Moravškem. Njegovo politično delovanje v vojaških enotah se je s tem pričelo. Pozneje se je vključil v OZNO in je danes polkovnik v rezervi. Ko je leta 1952 zapustil vo-
I
jaške vrste je delal v službi v Italiji, • Maroku in CSSR. Od leta 1979 pa ( je svetovalec pri skupščini SRS. Kot ljudski poslanec je takoj po osvoboditvi mnogo deloval tudi v samem Mozirju.
Pa se vrnimo spet v leto 1944! Avgusta tega leta, po padcu Ljubnega se je štab IV. operativne cone pod vodstvom komandanta Poglajena premaknil proti Gornjemu gradu. Ob tem so se namenili razbiti močno okupatorsko postojanko v tem kraju. Vedeli so, da so Nemci dobro utrjeni v škofovski graščini. Zato so bile priprave zelo skrbne. Na začetku trga v Rakovi hiši je bila neka nemška letalska enota, ki ni nudila pravega odpora in se je hitro predala. Komandanta te enote so poslali partizani kot zvezo v utrjeno graščino, kjer naj bi pojasnil pogoje partizanov za predajo. Ta častnik je obrazložil posadki, da je obkoljena in da ni izgiedov za uspešno obramba
V	Trobejevi gostilni pa je nanj čakal Milan Venišnik in mu prenašal napotke partizanskega štaba. Večkrat je moral nemški sel v graščino, preden so bili pripravljeni se predati. Končno je poveljujoči v Gornjem gradu pristal na predajo, vendar je vstrajal, da se umaknejo z orožjem vred. Tega pa partizani niso dovolili. Kmalu je posadka pristala na to, da odvržejo orožje in se postavi v vrsto na dvorišču graščine. Partizani so jamčili nemoten odhod in umik le vojakom in verma-nom, zato so partizani z domačini skrbno pregledali vrsto Nemcev. V . njej so odkrili nekatere gestapovce in župana Haudeka. Ti so morali izstopiti in bili so predani sodišču. Pred odhodom Nemcev proti Mozirju, kjer so še imeli postojanko, jim je v kratkem nagovoru Milan Venišnik obrazložil položaj v svetu in osvobodilna prizadevanja partizanov. Potem so krenili z belo z zastavo na čelu proti Nazarjam, kjer sp pregovorili posadko, da se jim je pridružila. Govorilo se je, da jih Nemci
v Mozirju nič kaj lepo niso sprejeli, ker so se predali. Ob koncu svojega pripovedovanja je Milan Venišnik poudaril visoko zavest krajanov Gornjega grada. Komaj so se Nemci v graščini pripravljali za predajo, so že £0 kraju visele slovenske zastave. Še danes se sprašuje, kje so jih dobili, da so tako vidno pokazali veselje in pripadnost osvobodilnemu boju.
Tako je postal Gornji grad središče novo nastajajoče ljudske oblasti v ddinL Tu pa so se razživele še druge dejavnosti kar je bil nedvomno velik zgodovinski dogodek. Vse to pa so sodoživljali člani zavezniških misij, ki so delovale pri štabu IV. operativne cone. Ta se je takrat namestil nekje v Šokatu.
Poslopje za novo trgovino Savinje v Mozirju dobro napreduje
Leto 1980 spremljajo posebne družbeno ekonomske značilnosti, ki vplivajo na poslovanje vsake delovne organizacije. Da bi izbdšali neugoden gospodarski položaj, je bila v prvi polovici letošnjega leta sprejeta vrsta zakonskih ter samoupravno dogovorjenih ukrepov, ki naj bi ustvarila rast neugodnih gospodarskih trendov, kasneje pa postopno privedla do stabilnejšega gospodarjenja na bolj zdravih osnovah. Stabilizacija, katero so morale upoštevati v svojih planskih dokumentih in pri svojem poslovanju tudi naše OZD, je bistveno vplivala na njihovo poslovanje že v prvem tromesečju, saj so rezultati poslovanja bili občutno slabši kot so ob koncu prvega polletja.
Izguba, katero so v prvem kvartalu izkazovale kar štiri TOZD, je v treh prešla v pozitiven poslovni rezultat, tako da se izguba pojavlja le še v TOZD-u Ivema. Vse pa kaže, da bo tudi ta odpravljena z aktiviranjem nove investicije v smer oplemenitenja ivemih plošč. Res je, da smo na to investicijo dolgo čakali, vendar jo tudi dočakali (poizkusno obratovanje je že pričelo).
GORENJE GLIN NAZARJE
dnja termoizolacijskih oken in polknic.
V TOZD-u Ivema je proizvodnja poliesteriziranih plošč in obodov predalov presežena, medtem, ko je proizvodnja surovih plošč dosežena le z 82 %. Manjša od predvidene je zaradi predčasnega remonta, ostala razlika pa odpade na manjše zastoje zaradi številnih okvar in zunanjih činiteljev. V mesecu juniju je stekla že proizvodnja lignopal plošč.
V izvozu so bili doseženi zadovoljivi rezultati, saj je doseženi izvoz štirikrat večji kot v preteklem letu. Od investicij bo v okviru občinskega praznika otvoritev tovarne za oplemenitenje ivemih plošč in obrat za predelavo tanke oblovine.
Najbrže so delovni kolektivi dojeli bistvo stabilizacijskih ukrepov, saj je osnovni cilj, le-teh več delati in manj porabiti. Upoštevati moramo, da so rezultati gospodarjenja na občinskem nivoju za prvo polletje dokaj ugodni (družbeni proizvod je porasel za 34 %, dohodek za 35 %, sredstva pa razširitev materialne osnove poslovanja 44 %), čeprav ni bila aktivirana še nobena nova investicijska naložba.
Normalno pa je pričakovati, da se v vseh pogledih še nismo naravnah na dogovorjena stabilizacijska gibanja. Tu mislimo predvsem na to, da se nekateri kolektivi še ne obnašajo skladno z resolucijo in družbenim dogovorom, saj ugotavljamo, da zaostaja bruto osebni dohodek za rastjo dohodka za 8 % in 4 % za rastjo čistega dohodka, medtem, ko vemo, da hi morali rasti 25 % počasneje od rasti dohodka in čistega dohodka. V izvozno - uvozni bilanci smo izvozili za 18,6 % več kot uvozili. Največji porast izkazuje izvoz žaganega lesa, kar pa je lahko dvorezni nož..
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
Kljub težavam v lanskem polletju in začetku letošnjega leta, s katerimi so se srečavali v tej OZD, lahko ob p dietnem obračunu ugotovimo sorazmerno zadovoljiv rezultat. Izguba, ki se je pojavila v prvem tromesečju zaradi pliva sezone, se je ob polletju izravnala.
Letni plan prodaje gozdnih sortimenotv je bil realiziran
48,3	%, od tega v družbeni proizvodnji 38,4 % v posebni pa
55,5	%. Tudi doseganje plana v ostalih TOZD, je za ta čas primemo realiziran, kar je vplivalo tudi na ustrezno povečanje dohodka in akumulacije. Ob boljši organizaciji dela in primernem izkoriščanju delovnega časa, bodo lahko ugodno zaključili tudi drugo pdovico poslovnega leta.
je ena naših največjih OZD in zaposluje ob polletju poprečno na podlagi delovnih ur 939 delavcev. Ob polletnih obračunih je ugotovljeno, da nobena TOZD ni jv celoti dosegla začrtanih rezultatov. Najbolj se jim je približala TOZD Ža-garstvo, kjer je dinamični plan vrednosti proizvodnje po planskih prodajnih cenah dosežen
99,4	%, letni plan pa 48,9 %. V
ELKROJ MOZIRJE
Naša edina konfekcijska DO, ki je zaposlovala ob polletju poprečno 411 delavcev.
V primerjavi s tromesečno realizacijo so v tej DO doseženi nekoliko slabši rezultati, prav tako so tudi nekatere ekonomske kategorije kot so dohodek, čisti dohodek, družbeni proizvod, nekoliko pod planskimi predvidevanji Vzrok temu je manjša količinska in vrednostna realizacija, kot je bila načrtova-
V TOZD—u Stavbeno pohištvo dinamični plan proizvodnje nekdiko zaostaja za predvidenim, vendar so kljub temu doseženi premiki v strukturi proizvodnje v korist proizvodov z višjo stopnjo prikritja. Ukinjena je proizvodnja klasičnih oken, stekla pa je že proižvo-
na.
ŽELEZARNA RAVNE TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI
V TOZD-u Kovinarstvo je bilo ob polletju poprečno zaposlenih na podlagi delovnih ur 120 delavcev.
Ob polletju ugotavljajo boljše poslovne rezultate glede na prvo tromesečje, kar dokazuje tudi izpolnitev plana v drugem tromesečju, tako, da bi bil lahko plan ob polletju uresničen, v kolikor ne bi imeli velikega zaostanka iz prvega tromesečja.
Investicija v novo proizvodno halo bo aktivirana konec letošnjega leta.
Pri tej TOZD ugotavljamo določene tržne zastoje, zato bo nujno izkazati dopolnilno proizvodno usmeritev, kot je zapisano že v resoluciji za leto 1980.
VEGRAD VELENJE TOZD OSTREŠJA LJUBNO OB SAVINJI
so polletje letošnjega leta zaključili uspešno glede na lansko enako obdobje. Z adaptacijo ža-galnice so zmanjšali strdke notranjega transporta in s tem omogočili smotrnejše izkoriščanje delovnega časa.
Dohodka je TOZD ustvarila za 9,7 % več od planiranega in to ob zmanjševanju poprečenga števila zaposlenih po delovnih urah, glede na lansko enako obdobje za 9 delavcev. Sedaj ta TOZD zaposluje povprečno 65 delavcev.
SMREKA GORNJI GRAD
Ta DO, ki zaposluje poprečno 192 delavcev, tako kot v prvem tromesečju, tudi polletje zaključila dokaj uspešno, čeprav se je srečevala s problemom pomanjkanja lesne surovine. Doseganje plana izdelave oken in vrat je 100 %, primešava doseženega dela z enakim obdobjem lanskega leta pa je 11 % več oken in vrat in 26 % manj fiksnih polknic.
Ta TOZD intenzivno išče nadaljnjo proizvodno usmeritev in na tej osnovi tudi ustrezno samoupravno organiziranost.
V prvem polletju letošnjega leta je izvoz v Smreki znatno pod predvidenim in je za 13 % nižji od lanskoletnega.
Še sedaj pa ni aktivirana nova proizvodna hala, ker v njej ni montiranih tehnoloških naprav, ki so delno vezane na uvoz.
Ta DO zaostaja tudi v izvoznih hotenjih, kar pa seveda vpliva na razpolaganje z lastnimi deviznimi sredstvi.
čavi, ki je sedaj v izgradnji. Ni pa še pričela investicija v Preskrbovalni center v Ljubiji in v Strojno postajo Rečica.
SAVINJSKO - ŠALEŠKA VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE
Nastala je z združitvijo Veterinarskih postaj Mozirje in Ve-
Večjih investicijskih vlaganj v tem letu ne bo.
KIT Z KZ MOZIRJE
V letu 1980se je ta DO reorganizirala v naslednje TOZD:
—	TOZD Blagovni promet
—	TOZD Trgovina in gostinstvo
—	TZO Kmetijstvo
—	DSSS
lenje. Skupaj poslujete od 1. januarja 1980. Poprečno število
zaposlenih se je tako povečalo od prej 7 zaposlenih na 15. Boljši poslovni rezultati so posledica večjega obsega opravljenega dela in višjih cen veterinarskih storitev.
GORENJE MGA NAZARJE
Glede na izgubo v prvem tromesečju je zaldjučil polletje uspešno. Plan celotnega prihodka je dosežen 47,3 % letnega plana, plan dohodka pa le z 39,1 %. Poprečno Število zaposlenih, se je povečalo za 7 %, tako, da je v tem TOZD-u zaposlenih 301 delavcev.
Večjih investicijskih vlaganj ni bilo.
TDO SAVINJA MOZIRJE
Zaposluje poprečno ob polletju letošnjega leta 76 delavcev. Plan dohodka je dosežen s 43,4% letnega plana, kakor tudi čisti dohodek in je nekoliko nižji od zastavljenih ciljev. Z izgradnjo novega Markete v Mozirju, je pričakovati izboljšanje trgovske ponudbe v naši občini.
Kot je razvidno pa izgradnja uspešno teče.
TURIST NAZARJE DO ima dokaj ugodne finančne rezultate, vendar pa že nekaj časa tava v nedefinici-ranem razvojnem konceptu. Tildi samoupravni odnosi znotraj DO niso najboljši, kar je rezultat pomanjkanja strokovnega kadra. Da so doseženi tako ugodni rezultati je odraz v ugodni turistični sezoni, kar pa bi kolektiv s kvalitetnejšim delom sigurno lahko še bolje izkoristil.
Prvo polletno obdobje poslovanja je minilo v novi samoupravni organiziranosti dokaj uspešno. V splošnem je doseganje plana proizvodnje in storitev zadovoljivo. Kljub značilnim sezonskim nihanjem so dosegli 48 % letnega plana. Z večjimi investicijskimi vlaganji so pričeli v letu 1979 in sicer z večnamenskim objektom y Sol-
V nadalje je izkazati tesnejše povezave z drugimi ustreznimi OZD, predvsem pa v kadrovski ojačitvi kolektiva.
je celotni prihodek povečal za skoraj 2-krat, dohodek pa za več kot 1,5—krat, plan dohodka in čistega dohodka je dosežen z 43 % letnega plana. Na takšen porast vseh ekonomskih pokazateljev je vplivala večja produktivnost in bdjša organizacija dela, večje število zaposlenih, ki se je povečalo kar za 22 %, deloma pa povišanje cen.
KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE
Rezultati te DO so v primerjavi z lanskoletnimi v enakem obdobju izredno ugodni, saj se
CINKARNA CELJE - TOZD KEMIJA LJUBIJA
V tem TOZD—u je bilo ob polletnih obračunih zaposlenih povprečno 43 delavcev. Rezul-
tati so glede na lansko enako obdobje in glede na tromesečne rezultate nekoliko slabši, saj je porast dohodka le za 25 % glede na lansko enako obdobje in le za 8 % je bilo. ustvarjenega več čistega dohodka. Ce pa realizacijo primeijamo z letnim planom, potem lahko ugotovimo preseganje planskih ciljev, saj je letni plan dohodka dosežen z 62,5 %, in čistega dohodka z 52,9 %. Ta TOZD že več let išče svoj razvojni koncept, vendar vedno ostaja na istem mestu.
DARJA MODRI JANČIČ ■
Iz krajevnih ski^osti
ŠMARTNO OB DRETI
Gradbena zemljišča bo potrebno skrbno izbrati in določiti. V krajevni skupnosti so proti pojavom, ko si nekdo želi pridobiti poceni zemljišče za gradnjo s tem, ko je to odvzeto kmetijskim površinam. Tako prihaja do izsiljevanj, ki so pozneje vedno v breme krajevni skupnosti. Največ takih primerov postane pereče, ko gre za nujne komunalne ureditve, ki bi jih nato morala zagotoviti krajevna skupnost. Zato naj ne bo izjem in naj se končno določi, kje se bo zidalo in pod kakšnimi pogoji. Gre na eni strani za zaščito že tako skromniji kmetijskih obdelovalnih površin, na drogi pa je treba upoštevati izgled kraja.
Gradnja strelišča dobro napreduje. Osnovna strelska organizacija gradi, vsi pa pomagajo! Tako društva, kot krajevna skupnost
Seveda pa tudi krajani. Tako bo Šmartno dobilo še en športni prostor. Znano pa je športno prizadevanje v tem kraju.
Kolesarski izlet v okviru trim nalog bo tudi letos. Pripravlja ga domače športno društvo. Kolesarili bodo do Nove Štifte in nazaj. Upamo, da se bo vabilu odzvalo veliko število krajanov.
Knjige, ki so v omarah na šolskem hodniku, bi bilo namreč treba urediti in popisati, kar pa bi bilo odvečno delo, saj ima Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje v programu čimprejšnjo ureditev izposojevališča v Šmartnu. Vendar potrebuje zanj okoli 15 kvadratnih metrov velik prostor, ki ga trenutno ne moremo najti.
Knjižnica bo torej začela izposojati, ko bo zgrajena večnamenska dvorana v Šmartnu. Zanimivo je tudi, da ima Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje v Poslovniku Knjižnice in izposojevalnic že rubriko za šmarško izposojevališče, le delovni čas še ni naveden.
Želimo si lahko le to, da bo dvorana z vsemi pritiklinami zgrajena kmalu; do tedaj bomo pač brez knjižnice. Še to: ko bo izposojevališče urejeno, bomo dobivali knjige iz matične knjižnice v Mozirju, in sicer novosti in starejše knjige zaloga pa bo v neprestanem obtoku.
ŠTIFTA
Obnova šole še vedno ni zaključena. Kljub ponovnim delegatskim vprašanjem na skupščini občine se stvari ne uredijo.
Izvajalec, komunalno podjetje iz Mozirja Še ni uredil odtokov za >tü žlebov. Gre torej za dela, ki ne zahtevajo
sanitarije in ni namestil nekih uvoženih materialov, zato menijo v krajevni skupnosti da gre le za nerazumljivo zavlačevanje (tel. Krajani pa se ob tem sprašujejo, če je takšno ravnanje z družbenimi sredstvi upravičljivo.
V Ključavničarstvu na Ljubnem postavljajo najsodobnejšo stružni-
Saj je menda vsakomur jasno, da pomeni delo danes, opravljene prihranek, napram tistemu, ki bo izvršeno pozneje.
pMHUAUlAP
1980
Iz krajevnih skupnosti ^§ok delovni jubilej GLIN-a
^	■	‘ T T\rU’ \T • O X  : *_	_n.A 
GORNJI GRAD
Stoletnico prosvetnega dela bodo slovesno proslavili. Tukajšnje prosvetno društvo bo pripravilo vrsto zanimivih prireditev. 1. maja 1880 je bila v Gornejm gradu ustanovljena čitalnica, ki je takoj pričela z dramskim delom. Pozneje so ustanovili tudi knjižnica To vse je predstavljalo v tistih burnih časih narodnoobrambni steber, ki je kljuboval potujčevanju. 26. septembra bodo odkrili na hiši, Iger je čitalnica pričela z delom spominsko ploščo in pripravili kulturni program. Plošča bo na Bavčevi hiši. Zvečer b o v dvorani svečana akademija, na kateri bodo podelili priznanja zaslužnim kulturnim delavcem kraja. V predverju dvorane pa bo rastava o kulturni dejavnosti Gornjega grada. 27. septembra bodo predvajali v kinu slovenski film Samorastniki. 28. septembra pa bo gostovala Drama SNG s komedijo „Sluga dveh gospodarjev”. 29. septembra bo v šoli razstava knjig Prešernove družbe in ustanovni sestanek šolskega kulturnega društva..
S tako bogatim programom se bodo oddolžili spominu naprednim krajanom minulega obdobja.
REČICA OB SAVINJI
Mdska veža bo še to leto. Sedaj urejajo vse stvari okoli potrebnih dokumentov. Staro vežico bodo uredili za skladiščenje potrebnih predmetov in orodja. Zgradba bo sodobna in uredili bodo tudi parkirišče za vozila. Posebni gradbeni odbor vodi ing. Anton Venek se ukvarja s pripravami. Načrt pa je izdelal ing. Alojz Jeraj. V glavnem imajo sreibtva zbrana, vendar pričakujejo, da bodo krajani pomagali še s prostovoljnim delom.
razširitev vodovoda narekuje vse večje širjenje kraja. V okviru KS imajo vodovodni odbor, ki skrbi za upravljanje sedanjega in načrtuje tudi razširitev. Nameravajo zgraditi 200 m3 velik rezervar in to v prihodnjem letu. Z vodo se na Rečici smotrno gospodari, saj imajo vse hiše števce. Že sedaj napajajo Rečico, Spodnjo Rečico, Nizko in Varpdje. Sedanji vodovod so zgradili v začetku 60. let, vendar takrat niso predvidevali tako hitreba razvoja kraja.
Pomanjkanje zazidalnih površin zavira hitrejšo gradnjo. Po načrtu se bo naselje povečalo za kakšnih 600 ljudi. To pa terja hitro ukrepanje §Jede urbanizacije kraja. Predvidevajo, da se bodo širili proti zaselku Vimpasle.
Popravilo krajevnii cest bodo opravili s posipavanjem. Nabavili bodo 400 m3 gramoza in s skupnimi močmi zasilno zakrpali krajevne ceste. Kritično pa je glede prometnega označevanja teh prometnic. Glede tega se bodo povezali s pristojno skupnostjo in skušali doseči, da bodo ceste pravilno označene in bolj vame.
Gasi skr dom so pričeli graditi. Izbrali so novo lokacijo, ki bolj odgovarja potrebam gasilcev. Prepričani so, da bo nov dom na red za 100 letnico gasilskega društva v tem kraju. Gredbeni odbor pri društvu si prizadeva vključiti vse, ki so za gasilstvo pristojni, pa tudi krajam ne odrekajo pomoči. Prizadevno in dolgoletno delo gasi cev zasluži vso pomoč in podporo!
V primem požara premalo vode. Gasilci že dolgo opozarjajo, da je v kraju premalo hidrantov za napajanje gasilnih naprav v primem požara. Zato razmišljajo o tem, da bi uredili zapomico'na potoku Rečica in bi na ta način zagotovili potrebne količine vode v primem požara. Zaenkrat so tole še razmišljanja, ki pa niso odveč.
Lastna elektrarna je postala želja krajanov. Sedanje stanje v energetiki opravičuje bojazen, da lahko pride do resnih omejitev porabe toka. V starem Zuntarjevem mlinu je svoječasno že delala lokalna elektrarna. Razmišljao o obnovi, saj bi tako pridobili lasten vir napetosti v primem potrebe. Pa čeprav le za najnujnejše objekte. Tudi za potrebe SLO bi takšna elektrarna bila pomembna.
Njegovih 75
Pravimo, da je že kar lepo doživetje srečati se z Abrahamom čl m zdrav. Še lepše je torej dočakati 75 let z voljo do dela in z ljubeznijo do planin. Kdo na Ljubnem in v okolici ne pozna hrana Marovta? Marsikdo pa ne ve, ko ga sreča v gorah, da je v trpata dopolnil
hranMarovt
75 let, ki niso b3a lahka in tudi ne vedno lepa. Po šoli na Ljubnem in v Celju je najprej dužboval kot upravnic pogodbene pošte v Mozirju, nato pa na Ljubnem. Kaj je nekoč lo biti .pogodbeni po-
štar” je v kratkem pojasneno s tem, da ti niso tuli niti zdravstveno, niti pokojninsko zavarovani. Prav zato je bih njegovo življenje v stari državi polno borb za obstoj, pa ne samo za svoj. Bi je na čelu organizacije pogodbenih poštarjev -Jugoslavije in se boril za . . pravice vseh. Kot aktivist OF je organiziral prve volitve v dolini leta 1944. Po osvoboditvi pa je pri «krajnem ljudskem odboru ildil kot vodja oddelka za ugotavljanje . zločinov okupatora in njegovih pomagačev. Delal je v raznih društvenih in dnižbenii sredinah ter bil večkrat počaščen z javnimi priznanji, oziroma plaketami. Zaradi svoje neumorne dejavnosti ▼ planinstvu je prejel tudi častiti srebrni znak planindre zveze Slovenije. Ko se je v začetku tridesetih let ustanovilo turistično društvo ha Ljubnem je postal njegov tajnik ter dejavno pripomogel k razvoja tajskega prometa v kraju. Še bi lahko naštevali kaj vse je delal v kulturi in drugje!
Ob visokem jubileju mu ždimo zdravja in moči, da H še naprej iskal svojo srečo v miru
Lesna industrija v Nazarjah davi letos 80 let obstoja. V našem največjem kolektivu so pripravili poseben zapis, ki bo ponazoril preteklost in nekatere poglede v bodočo usmeritev. Brošura bo natisnjena v 5000 izvodih in so jo pripravili strokovnjaki iz Glina.-V skupini piscev delajo med drugimi ing. Franc Tratnik, ing. Matjan Dobrovc, Jože Daker in Lev Stermecki. Iz vsebine povzemamo preyed razvoja ddovne organizacije od njene ustanovitve sem.
Začetki industrijske predelave lesa v Zgornji Savinjski dolini segajo v leta 1900 - 1901, ko je italijanska firma Fratelli FeltrineUi zgradila v Nazarjah prvo industrijsko žago, ki je bila po velikosti druga v Sloveniji. Imela je štiri pdnojarmenike na vodni pogon. Že po šestih letih je žaga prešla v last uprave veleposestvi Ljubljanske škofije Gornji grad, ki jo je zadržala v svoji režiji do leta 1941.
Druge predelovalne industrije v začetku 20. stdetja ni bilo. Šele v letih 1929 — 30 je bila zgrajena v Nazarjah največja zabojama v Sloveniji, da bi se tako izognili težavam pri prodaji žaganega lesa, ki je bil slabe kvalitete zaradi izredne dolge dobe od poseka do razreza in izredno slabih pravilnih razmer.
Zabojama je predelala tudi po 12.000 m3 letno. Do konca štiridesetih let dvajsetega stdetja je žaga v Nazarjah žagala po večini le hlodovino veleposestva Gornji grad, v letih 1940-41 pa je že bilo odkupljeno cca
18.000	m3 hlodovine v zasebnih gozdovih, ostala hlodovina kmetov pa se je razžagovala na večjih privatnih žagah Rogovi-lec, Ljubno, Spodnja Rečica in na parni polnojarmeniški žagi v Gornjem gradu.
Leta 1945 je bilo razlaščeno celotno gozdno posestvo in industrijsld obrati veleposestva ljubljanske škofije, leto pozneje pa so bile nacionalizirane vse večje privatne žage v Zgornji Savinjski dolini.
Do konca leta 1947 sta bili obe proizvodni panogi, gozdarska in lesna, združeni. Leta 1948 pa so nastala tri podjetja: gospodarjenje z gozdovi je prevzelo Gozdno gospodarstvo Nazarje, predelavo lesa iz družbenih gozdov je prevzelo Lesno industrijsko podjetje „LIP“ Nazarje, predelavo lesa iz zasebnih gozdov pa Združeno lesno podjetje Mozirje. Zaradi centralnega vodenja gospodarjenja iz republike in zaradi razdrobljenosti lesne predelave se lesna industrija ni tako hitro razvijala, kot bi lahko pričakovali ob zelo bogatem naravnem zaledju.
Leta 1950 je bilo uvedeno delavsko samoupravljanje. V Nazarjah je bil 8. oktobra 1950 izvoljen prvi delavski svet. Imel je zelo majhne pristojnosti, če jih primerjamo z današnjimi, za takratni čas pa je to pomenilo velik korak v obdobje delavskega samoupravljanja.
V razvoju lesne industrije v občini Mozirje je zelo pomembno leto 1958. Takrat je prišlo do združitve obeh lesnih podjetij v Lesno industrijo
i,LlN“ Nazarje. S tem so bili dani pogoji za hitrejši razvoj lesne industrije in za hitrejši razvoj celotnega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini.
Po združitvi je bila modernizirana proizvodnja embalaže. Zgrajen je bil nov obrat stavbenega pohištva, v letih 1965/66 pa nova, modema, popolnoma mehanizirana žaga z lastno kotlovnico, ki je imela skupno z nekaterimi stranskimi obrati kapaciteto cca
120.000	m3 hlodovine letno.
Vzporedno z gospodarskim razvojem se je razvijalo tudi delavsko samoupravljanje. V letu 1961 so bile uvedene
ni prinesla željenih rezultatov, zato so se delavci Lesne industrije Nazarje na referendumu 18. 9. 1978 odločili, da izstopijo iz SOZD STIK Mozirje in pristopijo v SOZD „Gorenje“ Velenje.
Z izstopom Lesne industrije in Smreke Gornji grad je SOZD SDK Mozirje prenehala obstajati.
Današnja samoupravna organiziranost je speljana na delegatskih razmerjih. V samoupravne organe in v delegacije družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti je vključeno 150 delavcev. Pridobljene izkušnje kažejo na to,
da se v praksi uspešno potrjujeta delegatski sistem ih proces sprejemanja samoupravnih odločitev.
Gorenje — GLIN Lesna industrija Nazarje s temeljnimi organizacijami združenega dela Žagarstvo, Stavbeno pohištvo, Ivema, Energetika in vzdrževanje in Delovno skupnostjo skupnih služb doživljajo v zadnjem času zelo dinamičen razvoj, ki se v letošnjem letu kaže v zaključeni, več kot 23 miljardni investiciji v predelavo ivemih plošč, v novi žagalnici tanjše oblovine in v posodobitvi proizvodnje stavbenega po-
Lesna industrija Glin Nazarje danes
ekonomske enote. Poleg centralnega delavskega sveta so bili izvoljeni obratni delavski sveti.
Po skoraj dvajsetih letih delovanja dveh podjetij, Gozdnega gospodarstva in Lesne industrije, je v letu 1967 prišlo do ponovne združitve v novo delovno organizacijo „Gozdarstvo in lesna industrija GLIN Nazarje“.
V letu 1971 je bila kot rezultat zelo uspešnega gospodarjenja združenega podjetja zgrajena takrat največja in najmodernejša tovarna ivemih plošč v državi s kapaciteto
80.000	m3.
Koncem leta 1973 se je enovita delovna organizacija GLIN Nazarje samoupravno organizirala v temeljne organizacije združenega dela: Gozdarstvo, Lesna industrija, Kmetje lastniki gozdov in Delovna skupnost skupnih služb.
Tudi delavci SMREKE Gornji grad so se istočasno odločili, da se pridružijo k združenemu podjetju GLIN Nazarje kot temeljna organizacija združenega dela.
^ Med prvimi borci I so bili delavci
Vsaka TOZD je imela delavski svet in poslovni odbor, na ravni delovne organizacije pa je deloval centralni delavski svet in poslovni odbor.
Leta 1976 je bila v skladu Z ustavnimi spremembami in zakonom o združenem delu ustanovljena sestavljena organizacija SOZD „STIK“ Mozirje, v katero so se vključile: Gozdno gospodarstvo Nazarje, Lesna industrija Nazarje in Smreka Gornji grad. Ta reorganizacija
Ob visokem jubileju lesne industrije v Nazarjah je zanimivo pogledati v tište čase, ko so se delavci borili za svoje osnovne pravice. Zato smo poiskali spomeni-čarja Jožeta Planovška, ki je od leta 1932 delal v lesnem obratu. Takrat, ko je pričel delati je stala žaga na vodni pogon, delali pa so tudi že zaboje Zabojama je bäa v gornjem delu obrata. Delavstvo takrat Se ni bilo kaj prida organizirano. Sindikata še niso poznali Tudi delavstva z izrazito proletarsko miselnostjo še v Nazarjah hi bilo. V takratnem Marijengradu, kot se je škofovsko podjetje imenovalo, so volili prve delavske zaupnike šele leta 1938. Seveda so se potem tudi sindikalno organizirali Jože Planovšek se spominja kako je večkrat tarnal takratni direktor ing. Lojze Žumer, da imajo velike izdatke s pokrivanjem stroškov za vzdrževanje okoliških cerkva, ki so jih očitno morali obnavljati Sporazumevanje med direkcijo in delavci je büo zadovoljivo, zato tudi ni Mo štnajkov ali večjih delavskih gibanj. So bili časi ko je rezan les šel slabo v promet. Takrat so sklicali delavce in jim razložili položaj. Mezde so padle, če pa je prodaja zopet stekla so jim izpad nadomestili Lojze Žumer je na sploh v dobrem
spominu delavcev. Ko je bila kriza na višku, je ustanovil v Nazarjah delavski konzum, kjer so lahko delavci kupovali nekoliko ceneje, pa tudi na kredit. Takrat v letu 1932 so zaposlovali kakih 250 delavcev, to število pa je
v letu 1940 naraslo na okoli 400. Gozdarstvo je imelo posebno skupino delavcev. Treba je razumeti, da je bila miselnost med delavci takrat še dokaj neproletarska, saj jih je večina bilo iz vrst malih kmetov, ali pa so se še ukvarjali s kmetijstvom. Vendar, kot se je pozneje pokazalo, so prav ti delavci tvorili prvo jedro odpora v okupaciji Stalno so sodelovali s partizani, saj so skupno načrtovali razne
Jože Planovšek
sabotažne akcije v Nazarjah Tako je leta 1943 takratni savinjski bataljon požgal uto za izdelovanje montažnih barak, ki so jih Nemci veliko potrebovali Del skladišča lesa pa je zgorel že leta
1942.	Pozneje so zažgali skladišča parne žage, zgorelo je kar 2000 m3 dragocenega lesa. Mnogo žrtev med delavci iz Nazorja je terjala vojna. Velike žrtve so dali zato, da je danes v tem kraju industrija, ki daje kruh mnogim ljudem.
I
I
Elkroj postaja velika toroma
■XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»
Polletje uspešno zaključili
Svet TOK Gozdarstvo Nazale je na seji 25. julija 1980 obravnaval uspehe I. polletja in sprejel polletni obračun.
Računovodski podatki povedo, da smo prvo polovico tekočega leta kar dobro gospodarili.
Lesni industriji smo oddali 38.156 m3 lesa, kar predstavlja 55,9% letnega plana. Če primerjamo oddajo lesa po posameznih enotah, ugotovimo da so plan dosegle takole:
Enota
Solčava Luče Ljubno Gornji grad Nazarje
letni
plan
m3
11.350
12.250
12.650
16.150
15.800
Vzrokov za tako različno doseganje plana oddaje je več. Naj naštejemo samo nekatere:
—	sorazmerno večje planske obveznosti manjšega števila gozdnih posestnikov in v zvezi s tem pomanjkanje delovne sile na Solčavskem in Lučkem;
—	dostopnost dolesa je, zaradi težjih zimskih razmer, v višinskih predelih našega območja težavnejša;
—	letošnje neprestano deževje je predstavljalo veliko oviro pri spravilu in odvozu lesa;
—	del uspeha ali neuspeha za pdletno realizacijo moramo pripisati tudi subjektivnim silam tako s strani gozdnih posestnikov, kakor tudi delavcev TOK-a.
Delavci in gozdni posestniki naših enot, ki so prvo polletje slabše zaključile, kakor tud celotno vodstvo TOK-a Nazarje, stojimo pred veliko družbeno odgovornostjo, da v II. polletju nedoknadimo kar smo zamudili v prvih šestih mesecih.
Na področju gozdnogojitvenih del smo planske zadolžitve
realizacija I. poli.
m3	%
4.285	37,8
5.953	48,2
5.928	46,9
12.112	75,0
9.878	62,5
dobro realizirali Obnovo
gozdov smo po planu opravili z 72,6 %, nego z 20,1 % in dela na varstvu gozdov z 21,9 %. Zaradi sezonskega značaja del je polletni rezultat zadovoljiv, kar potrjuje tudi primerjava z uspehom v letu 1979, ko smo imeli v I. polletju nižjo realizacijo.
Tudi finančni pokazatelji so sorazmerno ugodni. Realizacija celotnega prihodka je dosežena s 55 %, kar je v skladu z realizacijo plana oddaje lesa (55,9 %). Dohodek smo realizirali s 61 ß %, čisti dohodek s 73,8 %, medtem ko smo sredstva, namenjena za osebne dohodke realizirali le s 45,7 %.
Iz povedanega dedi, da smo poslovali skladno z stabilizacijskimi intencijami.
Dosedanji ekonomski uspeh obrata za kooperacijo Nazarje daje realne možnosti za doplačilo v tekočem letu oddanega lesa. Svet TOK-a je o tem razpravljal in sklenil, da bo o višini in načinu doplačila sklepal v jesenskem obdobju.
MATEVŽ POŽARNIK
V Šmihel po novi asfaltirani cesti
Še vedno veliko vozačev
Naša občina je po obsegu zelo obsežna, a redko naseljena. Na 1 km 2 prebiva 30 prebivalcev in ima 5.427 zaposlenih v združenem delu od teh se jih 1062 vozi na delo izven občine ali kar 19,6 %. Kljub dejstvu, da število zaposlenih nenehno narašča, da postaja delež aktivnega prebivalstva ugodnejši kot v preteklem obdobju, nam še vedno hitreje narašča delež tistih zaposlenih, ki se vozijo na delo izven občine. Če primerjamo leto 1979 in 1978 se nam je delež vozačev povečal za 7 %, ob tem pa se je število zaposleni v občini povečalo za 3-4 %.
Kakšni so vzroki za to, da se naš človek še vedno raje vozi na delo daleč izven Nižine svojega kraja? Ali ni enostavneje in ceneje biti zaposlen v bližini svojega doma? Niso to vprašanja, ki zbujajo lokalpatrioti-zem ali zapiranje v lastne okvire, gre za nekaj več, kar tri radi dognali.
Po podatkih krajevnih uradov, ki naj bi najbolje poznali te razmere, sta industrijsko razvijajoči se podro-
čji Ljubno ob Savinji in Gornji grad-pogojili razvoj'in zavrli odhajanje naših ljudi na delo drugam, skladno s cilji srednjeročnega plana 1976 — 1980v Zlasti se odseljevanje in dnevna migacija delovne sile čutita na področju Solčavskega in Luč, medtem ko nekoliko bolj odprto gornjegrajskega področja nudi altemativ-nejše možnosti za zaposlovanje ljudi iz tega predela doline. Najmočnejši vpliv dnevne migracije delovne sile je v spodnjem delu doline (Nazarje, Rečica, Mozirje), kjer se vezi največ naših delavcev na delo v občine Velenje, Žalec, Celje ...).
V smernicah in elementih srednjeročnega plana 1981 — 1985 je govora tudi o zaposlovanju v naslednjem obdobju, ki naj bi naraščalo po stopnji 5 % letno, pri čemer pa smo računali na delno vračanje naših delavcev — vozačev, saj vemo, daje sicer takšna stopnja zaposlovanja nemogoča.
DARJA DOBOVI CN1K
Prijetno presenečeni mladi delavci in reporterjeva karneta Foto: Miklavc Jože
Delovna prosta sobota za mladince
t	.	■ ■: I	,
v Smreki
Nedavno je tega, ko so v prišli. V Devcah postavljamo gornjegrajski „SMREKI” imeli naš dom — počitniško hišo, naš prosto soboto. Kljub temu pa je lasten proizvod, pa je potrebno bilo na dvoriščih obratov ne- s prostovoljnim delom marsikaj navadno živahno. Predvsem urediti.” V nadaljnem pogovoru mlajši delavci so se tokrat sem izvedel, da izdajajo list za ukvarjali s povsem drugačnim obveščanje kolektiva prav mla-delom, kot ga sicer opravljajo, di, v vsakem samoupravnem te-Pripravljali «o dvorišče, kanali- lesu pa so delegirani mladinci, zarije in okolice obratov za No, nič čudnem, če so si za-asfaltiranje. Preden je dogodek služili priznanje za najboljšo zabeležila fotokamera, je pove- OO ZSM, v združenem delu dal predsednik OO ZSMS Srnre- občine za letos, na predlog OK ka, Slavko Napotnik:	ZSMS Mozirje.
»V programu dela mladih Stabilizacijska prizadevanja imamo poleg samoupravnih in bodo terjala tudi od drugih OO družbenih aktivnosti tudi ne- ZSM nekaj več živega dela, to-posredno delo za ureditev bolj- rej 0(j besede k delu. ših delovnih pogojev. Tokrat	Tekst in
smo drugič na prosti dan na de-	fotografija
lu, če bo potrebno, pa bomo še	JOŽE MIKLAVC
Mladi na delo
Pa smo spet doma! Da ne boste mislüi, da je bil to vzdih, tožba po domu, ko smo se 2. avgusta nasmejani pripeljali do Savinjskega gaja. Kje neki! Vsaj polovica od šestintridesetih brigadiijev bi nas še ostala na MDA Kobansko 80 v naselju OŠ Remšnik.
Res je bilo veselih teh dvajset brigadirskih dni. Skupaj z brigadirji 17. oktober iz Murske Sobote in brigadiiji (bolj brigadirkami) Rdečega križa iz cele Slovenije, smo se veselili novih dosežkov na trasi, v naselju; vsi skupaj smo se zabavali ob večerih, ko smo imeli plese, ko so nam predvajali celovečerni film, ko nas je obiskal Polde Bibič, ko...
Čeprav smo bili v naši brigadi sami Savinjčani, smo se še bolje spoznali med seboj, se spoprijateljili tudi z brigadirji iz ostalih dveh brigad.
Naša brigada se imenuje po Slavku Šlandru in je bila letos tretjič samostojno na akciji. Ker je brigada torej še „mlada”, imamo še vedno probleme glede števila brigadirjev. Tako nas je bilo prvi dan v naselju le 29, potem pa nam je OK ZSMS Mozirje poslala še štiri brigadirje, nato pa so se nam pridružile še tri radioamaterke iz Maribora in brigada je bfla pred zaključkom prve dekade polnoštevilna in nas je bilo šestintrideset, od tega štirinajst deldet in dvaindvajset fantov. Naš komandant je b3 Urtelj Jože, komandirji čet pa so bili: Špende Jože, Podkrižnik Franjo in Miklavc Jasna. Seveda bi na delovišču ne dosegali takšnih uspehov, če nam ne bi bfl vedno za petami naš vili „trasko”, ki je bi hkrati tudi
namestnik komandanta — Kor-manšek Stanko.
Na trasi smo imeli tudi dva udarna dneva. Imeli smo dovolj volje, da smo vedno naredili dovolj procentov in tako postali udarna brigada fer tudi dobili udarništvo udarnega dne. V drugi dekadi nas je sicer prehitela brigada 17. oktober, toda v drugi smo bili boljši mi. Moram pa povedati, da smo tako na trasi kot tudi v naselju veselo prepevali brigadirske in tudi druge pesni, tako da smo bili prvi teden skoraj vsi ob glasove.
Dvakrat nas je obiskal tudi predsednik ZSMS Boris Bau-dek, enkrat pa tudi tovariš France Popit.
Najbolj zanimiv je bil zadnji dan, ko smo sprejemali priznanja. Vse tri brigade smo prejele vsa možna priznanja, se pravi: udarništvo brigade, udarništvo udarnega dne, pohvalo za interesne dejavnosti ter tudi priznanje MDA brigadam — se pravi tiak akcije, ki ga je naša brigada sprejela prvič. Enajst brigadirjev je tudi sprejelo udarniške značke, enajst pa jih je prejelo pohvale. MDB SLAVKO ŠLANDER je bila torej MDA Kobansko 80 uspešna, pa ne samo v smislu procentov ter priznanj, ampak tudi v krepitvi bratstva in prijateljstva z brigadiiji iz Murske Sobote in drugih krajev Slovenije, o čemer se jahko prepričate tudi iz listine o pobratenju vseh treh brigad, katere en izvod hrani tudi OK ZSMS Mozirje.
CVETKA PEČNIK
Pripis urednika: Več o veselem delu življenja naših brigadirjev bomo objavili v prihodnji številki.
Dom starinam!
Ne mislimo ravno, da bi bil kdo proti ustanovitvi muzeja v Gornjem gradu, čeprav tudi te možnosti ne izključujem. Večina je pač skoraj vedno nevtralna, ker je ali nezainteresirana ali pa enostavno ni pripravljena sodelovati, saj to seveda zahteva določene žrtve. Bo pa vsekakor odločilno sodelovanje ljudi, ki bi imeli razen dobre volje tudi dovolj vpliva na tiste, ki lahko pomagajo, da dobimo prostore za muzej. In končno, kaj sploh lahko stori posameznik, če za njim ne stoji KS, društvo ali kaka druga organizacija?
Težave je vsekakor treba pričakovati, toda tudi te niso nepremostljive. Volja je prav gotovo odločilna. Želim - manj pa sem v to prepričan - da ljudi z voljo nekaj doseči za skupnost, naj ne bi primanjkovalo.
Na potezi vsekakor nisem jaz. To pravim zato, ker se zave-
dam, da bi bil sleherni trud, zgolj z moje strani, bob ob steno. In: ali mora, navsezadnje, biti to le moja skrb?
Z ustanovitvijo muzeja, bi bilo škoda odlašati, predvsem zato, ker je praktično z vsakim dnem vse manj starin, ki so nam še na voljo. Če se ne bomo kmalu zganili, brano zamudili! Popravnega izpita nam ne bo dano delati.
Pričakujem, da bo še marsikdo kaj prispeval, k zbirki za bodoči muzej. Da bo razvidno, kaj je kdo dal, bo, tako kot je bilo že zdaj na razstavi, ob razstavljenem predmetu navedeno, kdo ga je prispeval. To upam, bo tudi pripomoglo k večjemu odzivu.
Končal bom z besedami, ki naj bodo vsem V vzpodbudo: Uspeh je v volji posameznika in v vlogi skupnosti.
JANEZ MAVRIČ
Šmarski trim planino
Bila je nedelja, ko je le malo Šmarčanov obtičalo doma. Tudi se niso kot po navadi v dvoje, troje ali četvero podali z jeklenimi konjički vsak po svoje. Tega dne je večina imela isti cilj — jezero Biba na Menini planini.
Pobočje, sredi katerega se v Strojnik pod Polano vije gozdna cesta, je nemo, vendar z obetajočim poletnim jutrom prijazno vabilo v svoje naročje.
Tiste, ki so se v Strojnik, na izhodišče trim proge, pripeljali z avtomobili, so oni drugi, ki so se ob prvem petelinjem petju odpravili zdoma peš, pričakali smehljaje, z izrazom rahle, a zmagoslavne utrujenosti.
Tu smo dobili kartone, nato pa skupno krenili najprej proti Polani. Steza se dovolj pdožno cikcakasto vije v senci dreves. Zdelo se je, kakor da se je življenje planine ta dan pritajilo in prisluhnilo svojim gostom, njihovemu kramljanju, vriskanju, petju ... Beseda je zamrla le tu in tam, ko se je noga ustavila ob majhnem, s planinskim cvetjem okrašenim grobkom ob poti in ko je misel splavala nazaj v druge čase, kijih je ta planina doživela, mnogi od popotnikov današnjega dne pa so zanje samo
Menino
slišali ali brali o njih. Oči neke majhne deklice so se najprej zazrle v grobek, potem so se za hip vprašujoče zaustavile na nemih pogledih odraslih, naenkrat pa je iz njenih ustec zazvenelo: „Majhen grobek smo skopali, v njem kurirček mimo spi...” „Saj to je grobek partizanskega kurirčka?” je nato vprašala, atek pa ji je smehljaje potrdil. Po krajšem kulturnem programu ob spomeniku na Polani nas je pot vodila do Bibe, kjer smo ob okrepčilu prejeli priznanja za „napor” - trim značke in nalepke. Sleherni obraz je izžareval veselje, sproščenost, prijetno zavest, da smo se zbrali, da občutimo, kako lepo se je tako sniti sredi teh naših planinskih lepot...
To je le izsek iz razmišljanja o trim akcijah KS Šmartno ob Dreti, s katerimi smo začeli že leta 1976. To leto se je zbralo 45 krajanov, letošnjega julijskega pohoda, ki je posvečen tudi dnevu borca, pa se je udeležilo že 168, od tega na primer 33 nad 40 let starih ...
Na poti domov so mnogi kar na glas razmišljali, kako si takih snidenj želimo in kako nanje iz leta v leto teže čakamo.
Šlišaii smo obe strani...
Na Lepi njivi so v juliju spravljali seno. Bilo je v zgodnjem popoldnevu. V njihovi neposredni bližini je bila tudi siamska mačka, tako je pisano v pismu M. Zavdovškovih, naslovljeno na naše uredništvo. Kar naenkrat je počil strel in padla je siamska mačka, kakih 15 metrov od lastnikov. Streljal je Vaško Usar, ki so ga navzoči spoznah. Meril je izza cerkvenega zidu in povzročil strah med ljudmi, ki so spravljali krmo. V pismu pišejo, da se jim je dejanje lovca zagnusilo, saj je bfla žival, ki jo je ta ustrelil v neposredni bližini ljudi, torej lastnikov, kar ni dalo povoda za odstrel. Sprašujejo se dalje v pismu, čigava je naloga, da tako ustreljeno žival tudi pokoplje in zaključujejo svoje misli z vprašanjem, „kje so sodniki za take ljudi, kot je ta, če mu njegovo srce ni dovolj velik moralni sodnik”.
Uredništvo je sklenilo gede tega povprašati za mnenje tukajšnjo lovsko družino, ki je zadevo pretresla na seji izvršnega odbora in nam v odgovoru navedla nekatere predpise, ki
zahtevajo v času nevarnosti stekline takšne ukrepe. Skratka, smatrajo, da je bilo ravnanje lovskega čuvaja na Lepi njivi pravilno. Glede pokopa ustreljene živali pa velja določilo, da ga mora opraviti lastnik, če je ta znan. Lovci so s strani upravnih organov zadolženi za preprečevanje širjenja stekline, ki pa se med drugim izvaja tudi z odstrelom psov in mačk, ki se zadržujejo v bližini lovskih okolij. Lovska družina je predložila uredništvu tudi zapisnik Vaška Usaija o dogodku. V njem je navedeno, da je tistega dne zasledil v gozdu tri mačke. Ena od njih se je zatekla globoko v gozd, medtem ko sta se dve zatekli proti cerkvi. Prvo mačko, ki je pritekla iz gozda je lovec ustrelil, vendar ni bilo v strelni črti niti ljudi, niti javnih objektov. Tako ni obstajala nevarnost za življenja navzočih spravljal-cev sena. O vsem pa je lovski čuvaj obvestil tudi veterinarskega inšpektorja.
Uredništvo smatra, da je osvetljen primer z obeh plati. Na domače Živah pa je treba v času nevarnosti stekline res paziti!
Med tekmovanjem sekačev na Ljubnem
Številka 8 — Avgust 1980
BENKOVIČE 7
Turistične prireditve so v dolini uspele
Po dobro obiskanem čebelarskem prazniku v Gornjem gradu je število obiskovalcev flosar-škega bala na Ljubnem letos preseko pričakovanja. Priredi-teljem gre vse priznanje za vzorno pripravljene prikaze o lavarstvu, saj se na ta način anja tako pomembna dejavnost in značilnost tistih časov.
Turistično društvo v Lučah je letos pripravilo vrsto prireditev ki so pritegnile pozornost množice ljudi od blizu in daleč. Lučki dan je v celoti uspel. Prizadevni turistični delavci so z izbranimi prikazi in razstavami dokazali visoko organizacijsko sposobnost. Tudi oni ždijo ohraniti nekatere že skoraj pozabljene običaje in dejavnosti. Vse to pa postaja, kot kaže obisk, res privlačno za ljudi.
V kratkem bodo na Šmihelu mladi pripravili že‘tradicionalno ovčarsko prireditev. Ker je sedaj do te lepe vasice speljana lepa asfaltirana cesta, bo najbrže tudi obisk množičen.
Uspehi navdušujejo in hkrati kažejo, da so prireditdji omenjenih turističnih prireditev dobro zastavili, ko so segli v bogato zakladnico narodnih običajev in nekdaj značilnih dejavnosti v dolini. V Mozirju že nekaj let sem turistično društvo poskrbi za košnjo po starem in ob tem prikaže nekatera kmečka opravila, ki so v glavnem že pozabljena. Ob ustrezni gostinski ponudbi pomeni vsaka od ten prireditev dober obet za gmotni uspeh, ki je seveda potreben, saj naša društva za svojo dejavnost še kako potrebujejo denar.




Ttadi v Lučah je bilo mnogo smeha ob prizorih v sprevodu.
Na Ljubnem so ob udiranju Sou opravili tudi potreben „obred”.
Socialistična republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Odseka za skupne službe in družbene zadeve
RAZGLAS
Odsek za družbene dejavnosti in skupne službe SO Mozirje na podlagi 9. in v zvezi 8. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31—1387/76) OBVEŠČA da so bili najdeni naslednji predmeti:
1.	Moška ročna ura znamke Fevietron 1 kom.
2.	ženska ročna ura znamke Chaika 1 kom.
3.	denarnica s 133,30 din gotovine
Najedni predmeti so shranjeni pri Skupščini občine Mozirje — odsek za skupne službe in družbene zadeve.
Lastnike vabimo, da izgubljene predmete dvignejo v roku treh mesecev od dneva objave tega razglasa na razglasnih deskah Krajevnih uradov. Če v tem roku lastnik ne bo dvignil izgubljenega predmeta, bo le—ta v korist občine.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
RAZPISUJE
I.	Na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve
natečaj
za posojila za nakup družbenih najemnih stanovanj v organizirani graditvi, ki bodo dokončana v letu 1980 — 1981 na podlagi programa stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje.
Razpisana natečajna vsota znaša 7,000.000,00 din in zajema zbrana sredstva do konca leta 1980.
1.	Posojilo za nakup najemnih stanovanj v Nazarjih in Solčavi lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Mozirje.
2.	K vlogi za natečaj za najem posojila morajo organizacije priložiti:
—	sklep organa upravljanja o nakupu stanovanj z navedbo števila stanovanj in lokacije,
—	sklep organa upravljanja o najemu posojila in o zagotovitvi sredstev za plačilo lastne udeležbe ter o zagotovitvi rednega odplačevanja najetega posojila.
Za lastno udeležbo se štejejo samo likvidna sredstva sklada skupne porabe (obvezna in iz dohodka). Lastna udeležba se mora plačati ob sklenitvi pogodbe o prednostni pravici nakupa s stanovanjsko skupnostjo. Posojila po tem natečaju se bodo odobrila le kreditno sposobnim organizacijam.
3.	Natečaj traja do 15. 9. 1980.
4.	Vloge za priglasitev na natečaj sprejemajo strokovne službe stanovanjske skupnosti pri Komunalnem podjetju Mozirje.
II.	Na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za
reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri	opravljanju samostojne
dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
natečaj
za posojila delavcem, zaposlenim pri občanih, ki pri opravljanju samostojne	dejavnosti	uporabljajo
dopolnilno delo drugih oseb za gradnjo ali nakup etažnega stanovanja, stanovanjske hiše teradapta-' cije.
Natečajna vsota znaša 600.000,00 din
1.	K vlogi za natečaj morajo prosilci priložiti:
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	gradbeno dovoljenje za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše,
—	potrdilo o višini dohodka, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja,
—	kupoprodajno pogodbo ali predkupno oziroma potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini,
—	potrdilo zasebnega delodajalca o zaposlitvi.
2.	Natečaj in vloge za priglasitev veljajo isto kot 1/3., 4.
OBVESTILO
Uradne ure za izdajo dovoljenj za odvzem gramoza, peska in mivke iz reke Savinje in njenih pritokov se vrši od 1. 9. 1980 dalje po naslednjem razporedu:
—	v stavbi Rečnega nadzorstva v Mozirju (za gostilno p. d. Celinšek)
vsak ponedeljek	od 6.	do 8.	ure
vsako sredo	od 6.	do 8.	ure
vsak petek	od 6.	do 8.	ure
—	na sedežu Krajevnega urada Ljubno ob Savinji
vsako sredo	od 9. do 11. ure
—	na sedežu Krajevnega urada Luče
vsako sredo	od 11.30 do 13.30 ure
Uradne ure na sedežu Krajevnega urada Kokarje, Gornji grad in Rečica ob Savinji odpadejo. Občani teh krajev se naj poslužujejo uradnih ur v Rečnem nadzorstvu, Mozirje oziroma Krajevnega urada Ljubno ob Savinji in Luče.
Vsak odvzem gramoza, peska in mivke brez predhodnega dviga dovoljenja oz. plačila prispevka se bo smatral za kršitev določb Zakona o vodah Ur. list št. 16/75 in 28/75-SRS.
PUV „NIVO" CELJE TOZD VODNO GOSPODARSTVO REČNO NADZORNA SLUŽBA
SPOROČILO OTROKOM
Otroci, radi bi vse vas, stare od 4 do 8 let, opozorili, da bo v mozirski knjižnici v mesecu septembu spet na vrsti ura pravljic. Zato vas vabimo, da pridete 25. septembra ob 17 uri ter prisluhnete zanimivi pravljici.
NOVITETE V OBČINSKI MATIČNI KNJIŽNICI
I.	LEPOSLOVJE Gaborovič: Razdalje Lokar: Rodovi Rožanc: Vstajenje mesa Črnologar: Na gradi
Fischer: Beli hodniki 1—4 (Otroški zdravnik. Porodnišnica, Možganski oddelek. Nezgodna klinika)
Goldman: Čarovnija—kriminalni roman Radulovič: Umazana sled — vojni roman Habe: Tamovska — zgodovniski roman Pergialis: Komandirka Argilo Kirst: Povojni zmagovalec Davies: Beatli 1,2
II.	KNJIGE ZA MLADINO Prežihov V.: Levi devžej Lisičja šola
Mihec, kje si?
Jakec, kje si?
Kipling: Knjiga o džungli 1.,2 Haggard: Salamonovi rudniki Lah, A,: Slovensko primorje
III.	POLJUDNO-ZNANSTVENA LITERATURA Wagner: Pridelovanje zdravilnih rastlin
Knez: Domača peka kruha
Sovenske narodne pesmi 1-4
Dolenc: Lipica	-
Željeznov: Rupnikov proces
Britovšek: Carizem, revolucija, stalinizem
KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE p.o. Mozirje
Na podlagi srednjeročnega plana štipendiranja 1981 — 1985 in sklepa komisije za delovna razmerja, objavljamo
RAZPIS
štipendij za šolsko leto 1980/81, za naslednje poklice:
1.	Ključavničar,
2.	Vodovodni inštalater
3.	Klepar,
4.	Zidar,
5.	Tesar,
10 štipendij 6 štipendij 6 štipendij 6 štipendij 2 štipendiji
Na razpis se lahko javijo kandidati, ki imajo uspešno končano osnovno šolo in so zdravstveno sposobni za opravljanje navedenih poklicev. Prijave sprejema splošno kadrovski sektor delovne organizacije, 15 dni od objave razpisa.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČI NA OBČI NE MOZI RJE Oddelek za notranje zadeve
RAZGLAS
Vse lastnike motornih koles — mopedov, ki jim je potekla veljavnost prometnih dovoljenj
Obveščamo,
da bo redna letna registracija motornih koles — mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem razporedu:
1.	Na krajevnem uradu Ljubno ob Savinji:
-	ponedeljek dne 22/9-1980 od 06.30 do 10.30 ure za območje KU Luče, Solčava in Ljubno ob Savinji. Tehnični pregledi bodo v garaži Oddelka milice Ljubno.
2.	Na krajevnem uradu Gornji grad:
-ponedeljek 22/9-1980 od 11.00 do 15.00 ure za območje KÜ Gornji grad. Tehnični pregledi bodo v mehanični delavnici RIFELJ Karla.
3.	Na sedežu Skupščine občine Mozirje:
-	torek dne 23/9-1980 od 07.00 do 15.00 ure za območje KU Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirja.
Vsak dan bo delo na registraciji prekinjeno eno uro in to od 12 do 13.00 ure.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrsko tabl ico s predloženim prometnim dovoljenjem.
K IT ZKZ MOZI RJE, n. sub. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
MOZIRJE
Delavski svet
objavlja
prosta dela in naloge v gospodarsko—računskem sektorju:	.
1.	STROJNEGA KNJIGOVODJA - delo za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu
2.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJA ,
3.	PRIPRAVNIKA
POGOJI: pod 1. in 2.: srednješolska'izobrazba ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj pri enakem ali podobnem delu
pod 3: uspešno dokončana ekonomska srednja šola	... .	.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo delavskemu svetu Delovne skupnosti skupnih služb ali jih vlože v kadrovski službi KIT ZKZ Mozirje najkasneje v roku 15 dni po objavi, oz. do 20. septembra 1980.
i	Delavski svet
Srečanje po 16 letih
Bralec poreče, no, teh srečanj je pa res veliko. Pa mogoče Se meni, da so bolj zasebna družabna reč, ki nima opraviti z družbeno dejavnostjo. Pa ne bo povsem držalo. Na primeru razredne skupnosti 8. razreda OŠ Rečica ob Savinji izpred 16 let poizkusimo to izraziti s krajšim zapisom.
,	8. razred letnik 1963/64, ka-
teremu je razredne posle vodila tovarišica Kovačičeva in predsednik razredne skupnosti Hairer Jože, se je sestal po osmih letih v Logarski dolini in naslednjič po 16 letih na Rečici ob Savinji. Po programu so si ogledali takratni učenci novo osnovno šolo, ki je zamenjala staro „osemletko”, nato pa so obiskali kmetijo Ivana Rakuna — Čremošnika z usmerjeno
kmetijsko proizvodnjo in kmečkim turizmom. V današnjem razgovoru z gospodinjo in gospodarjem so izvedeli kakšna je pot do ustvaritve trdne kmečke proizvodnje, pridelovanja mleka in mesa ter izkoriščanje turističnih možnosti v dolini. Kljub navdušenju ob ogledu vzorne domačije, pa ni bilo videti, da bi se kateri od prisotnih kratkoročno navdušil nad takim delom. No, seveda je bilo še obujanja spominov ob prisotnosti takratnega ravnatelja, razredničarke.
V anketi je bilo zaslediti, da si sošolci srečanj še želijo, celo pogosteje, do naslednjič pa bodo, kot kaže tudi poslovno dobro sodelovali.
Tekst in fotografija: JOŽE MIKLAVC
Sošolci izpred 16 let so se za spomin Se fotografirali,
Občinsko strelsko tekmovanje z vojaško puško
V Avgustu je bflo na strelišču v Lučah prvenstveno občinsko strelsko tekmovanje z vojaško puško na 100 m. Udeležilo se ga je 20 najboljših strelcev iz osnovnih strelskih organizacij z območja občine Mozirje.
Prvi je bil Ciril Podbrežnik iz Luč s 168 krogi, drugi Janez Podlesnik s 161, tretji pa Franc Žibovt s 150
doseženimi krogi. Slednja iz strelske sekcije Struge.
Prvi trije so bii ža dosežene uspehe nagrajeni s strelskimi medaljami, in sicer z zlato, srebrno in bronasto.
V prvenstveno republiško tekmovanje z vojaško puško v Ljubljani se je uvrstilo osem strelcev.
TONE MODRIJANClC
Manifestativni in tekmovalni pohod v počastitev praznika občine Mozirje
Občinska konferenca ZRVS in občinska strelska zveza Mozirje v sodelovanju 2 občinskim odborom ZZB NOV in občinske konference ZSMS Mozirje, organizirajo manifestativni pohod s strelskim tekmovanjem v počastitev praznika občine Mozirje. Manifestativni pohod bo v nedeljo, dne 7. septembra 1980 ob 7. uri zjutraj. Odhod izpred osnovne šole v Mozirju. Pdiod bo-krenil po poti v smeri Savinjskega gaja, mimo spomenika padlih kurirjev NOV in od tam
Žlahtne besede
Veš, da imam jaz kmeta rad, ker sem sam iz prvore bil kmet, ker sem sam kakor deček že za brazdo plužne držal. Med prostimi kmečkimi možaki čuješ včasi izvirno in tako modro misel, da se je ne bi smel noben modrijan sramovati, čuješ primerne in govorne podobe, katere reč tako do dna in tako živo pred oči postavljajo, kakor malokateri poet zna izraziti izglede svoje domišljije in glave.
Kmet je po tej moji misli tudi šola mislečemu človeku. In za-
ob desni strani reke Savinje v Nazarje, kjer bo pred kulturnim domom kratka slovesnost. Dalje iz Nazarja preko mostu v smeri Prihove, Kranjčiča v Dol—Suhi in naprej proti strelišču, kjer bo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško in zaključna slovensnost s tovariškim srečanjem.
Vabimo delovne ljudi in občane, da se manifestativnega pohoda udeležijo v čim večjem številu.
TONE MODRIJANClC
voljo tega svojega načela rad, zahajam med ljudstvo.,..
Tako je o kmetu zapisal komaj dvaindvajsetletni Josip Jurčič v prvem slovenskem romanu Deseti brat, ki že nad sto let osvaja in po svoje še zmeraj vznemirja širok krog bralcev in strokovnjakov. Delo spada še danes med prvih trideset najbolj priljubljenih prebranih slovenskih knjig. Josip Jurčič, prvi dovenski klasik slovenske ekipe v prozi, prvi nadarjeni in izobraženi pisec slovenskega romana in zgodovinske igre.
POZDRAVI TABORNIKOV
Naši taborniki so bili na izletu v Savudriji. Ob mnogih lepih vtisih niso pozabili poslati pozdrave bralcem Savinjskih novic. Prav lepo je, če se mladi v veselju spomnijo še domačih krajev in ljudi! Da ne bo zamere, pisali so taborniki OSP Mozirje.
Nič več potrošni&e mrzlice — kava na policah trgovine v Mozirju.
Preproste zgodbe solčavskih planin
Urednikova beseda
Smo pred občinskim praznikom. Zato smo vsebino tildi' temu prilagodili Mnogi sestavki, ki so jih poslali naS dopisniki, bodo našli mesto v prihodnji številki Pa brez zamere! Zanimivo bo brati spomine nekdanjega komandanta mesta Mozirja Karla Pohlevna. Oglasil se je tudi naš vojak Brane Srčnik, tudi njegov prispevek bomo uvrstili v naslednjo številko. Zvedeli bomo tudi, kako je bio na invalidski olimpijadi na Holandskem, kjer je sodelovala tudi Serbetava z
Ljubnega. Čeprav je poletje, se naši dopisniki pridno oglašajo. Hvala za to vnemo! Tudi zadnje nadaljevanje Ikovčevegu zapisa bomo tokrat izpustil Uredniški odbor pri teh odločitvah ni imel lahke naloge, zato prosimo za razumevanje!
Naši posebneži
Redka ribiška sreča. Na sliki je Vili Bezjak iz Mozirja, kije v ribniku ob Savinjskem gaju ujel kar 5 kg težkega soma. Tudi dolžina 90 cm je bila zavidljiva. Preparirana riba mu bo ponosen spomin na srečen dan.
Po dese tir letih nov galski avto v Gnršovijah - Posnetek Jože Miklavc
Leta 1978 je v redni knjižni zbirki Mohor jeve družbe v Celju izšla 152 strani obsegajoča knjiga našega rojaka, ki smo ga mogoče prav zaradi njegove skromnosti premalo poznali. Joža Vršnik, pridni zapisovalec zgodb s Solčavskega, ni dočakal izida knjige: 73 let starega so pokopah leta 1873 (in ne leta 1970, kot je zapisano na zadnji strani ovitka knjige!).
Dr. Zmaga Kumer je knjigo pripravila in zanjo delno zbrala in izbrala prispevke, ki jih je Robanov Joža objavil v Planinskem vestniku, Lovcu in Kmečkem glasu. H knjigi je prispevala tudi uvod, v katerem nam na kratko predstavi pisca, kolikor se ni sam v svojih zgodbah.
Za tem najdemo zgodbe Joža Vršnika, zbrane pod zaokroženimi naslovi, ki že sami povejo dovolj: Iz spominov starih Sol-čavanov, Kako smo nekdaj živeli v Solčavi, Solčavske vistorije in Doživetja z živalmi. Na kon-
cu sta dodani zbirka pregovorov, rekov, kratkih napotkov za zdravljenje Živah in sploh vsakršnih ljudskih modrosti (takšen je tudi naslov) in zbirka narečnih izrazov, ki so pojasnjeni z bolj znanimi knjižnosloven-skimi.
Čeprav so čmo-bele fotografije Joca Žnidaršiča iz okolja, v laterem je živel Robanov Joža, odlične, nam dajo le slutiti lepote Robanovega kota in njegove okolice.
Zgodbe so preproste le na videz. Prebrati bi jih moral vsakdo, ki si prizadeva spoznati Zgornjo Savinjsko dolino in njene ljudi. Ce je Zgomjesavinčan, pa bo na ta način bdje spoznal samega sebe. Zato iz nobenega razloga ne smemo obiti te knjižice, ki res prinaša le izseke iz življenja, vendar so takorin toliko zanimivi, da si bomo iz splošnih znanih izkušenj zlahka ustvarili sliko o življenju Solča-vanov.	“
PETER WEISS
Oglašam se tudi jaz iz prijetne vasice Bočne, da vam opišem življenje stare ženičke in kako je živela sama v svoji kočici Edina ženska, ki je imela že pred vojno pokojnino. Prislužila si jo je s trdim delom v trboveljskih rudnikih. Rodila se je v Bočni oz. Nadbočni pri Krveskii. Po upokojitvi se je vinila v .svoj rojstni kraj, še vedno kot dekle. S trdno in močno voljo, da si sama sezida hiško. Zemljo ji je podaril kmet Novšek. Za gradnjo ni tabla nobene izobrazbe, saj si je svoj domek postavila s pravo domislico. Tudi vse njeno pohištvo je bilo delo njenih rok. Le:škoda, da ni ostal kakšen fotografski posnetek. Lahko bi se videlo, koliko talentov je bilo skritih v' preprosti ženički in kako si je domiselno pomagala, pri gradnji svoje hišice. Vse ji je šlo lepo izpod rok, le krušna peč ji je delala prejjavice. Končno pa jo je le pogodila. Razprostrla je star koš in nanj oblikovala peč, ko pa je zakurila, je na njeno veselje zgorel koš, peč pa je, ostala. Podnevi je tesala in delala ponoči pa si je nosila na kup. Vzela je pri bližnjih in daljnih sosedih, kar je rabila za zgradbo. Rada je hodla v cerkev in tam molila za tiste dobrotnike, ki jim je ponoči kaj odnesla. Imela je sia dosti humorja in tako je večkrat rada pripovedovala, kako se je tepla s sv. Janezom. Dobi-namreč starega svetnika pri ne-cerkovniku. B8 je velik, da ga rmaj prinesla domov. Postavila' je na okno k postelji Ponoči pa, je spala se je sv. Janez pieviripi; nanjo in jo potolkel po nosn prav < krvi Zefa plane pokonci Janeza in ga trešči ob tla. Robant bilo joj. Ob tem, pride
mo orožnik in sliši robantiti Zefa. Hoče vedeti kaj se je zgodilo. Zefa mu pravi da jo je Janez skoraj ubil in sla se sedaj maščuje. Ko stopi orožnik v hišo vidi Zefo krvavo in se ozira, kje je oni hudi Janez, ki jo je tako obtolkel. Sele počasi se mu je posvetilo, kako je prišlo do tepeške med Zefo in Janezom. Tudi Zefa je Janeza obtollda, da je bil brez rok, le kri mu ni tekla kakor Zefi.
Ko pa se je začela druga svetovna vojna, je bia njena kočica pravo zatočišče partizanov, saj je s svojo pretentano domislico rešila ranjenega partizana pred Švabi ki so mu bili tik za petami Se to naj napišem daje partizane imenovala „tazane, Švabe pa „3api”.sEnkrat jo je eden od Nemcev vprašal, če ima kaj rada Hitlerja, ona pa mu je hudomušno odgovorila, le kaj bo s staro babo, saj si vendar lahko dobi bdj mlado.
Se in še biiahko opisala njenih resničnih zgodbic saj sem kot njena, najbližnja soseda in še kot šolarka
večkrat p; Zjodprtimi zgodbe, ki vedno, s Umrla po drugi pa smo ~ mor.
mi mnogo po
sem
PRE
Anton
Kraš pr
izjave
Franca
Kraš 2
o ob njeni kočici poslušala njene ;tale v spominu za
toki starosti kmalu vojni Mi sosedje pogrešali njen hu-MARIJA ŽMAVC Bočna 126
iz Spodnjih a vse žaljive Frančiške in ja iz Spodnjih
Spored filmov v Mozirju za mesec september
- 4. Sovražnik Apačev — ameriški, western (Telly Savalas, George Maharis)
6. 7. Pozdrav s hudičem — ameriški pustolovski 11. Vrnitev vojakov — ameriški — drama (Jane Fonda, John Voight)
13.14. Zadnji kriki iz savane — italijanski dokumentarni (sinhroniziran) Komentator: Alberto Moravia
18. Robin Hood in Merien — angleški — drama (Sean Connery, Audry Hepburn)
20. 21. Za prgišče diamantov - ameriški - kriminalni (Telly Savalas, Peter Fonda, Jack Palance)
25, Daktari - ameriški film o življenju živali v divjini
27. 28. Drakula oče in sin - francoski - modema parodija (Ber-
Društvo za varstvo in vzgojo ptic „KALIN” Mozirje bo ob letošnjem občinskem prazniku spet pripravilo razstavo ptic v svojem domu v Savinjskem gaju. Tov. Ljubo Benetek spada med najbolj aktivne člane društva in z veseljem nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
—	Koliko časa se že ukvarjaš z gojitvijo ptic, koliko jih imaš in kaj ti pomenijo?
Že davno sem občutil neznansko veselje do ptic. Zelo rad sem jih opazoval ter poslušal njihovo žvrgole-nje. Pred dobrimi tremi leti pa sem se odločil, da jih bran sam goji. Vsako leto jih vzgojim kakšnih sedemdeset do osemdeset, stalno pa jih imam petdeset. Predvsem so to papige, pameriijo pa mi zelo mnogo. Ni mi žal časa, ki ga zanje porabim. Vsak dan je dela za dobro uro. Tudi hrane, ki ni prav poceni, mnogo porabim. Toda zaradi ljubezni do ptic z veseljem opravljam vsako delo.
—	Kakšen pomen pripisuješ gojitvi ptic v današnjem času, posebno se s stališča vzgoje mladine?
Vemo Jcaksen čas je danes. Vri povsod samo hitimo, vse bolj se durimo v bencinskih hlapih in v onesnaženem ozračju, tehnizacija našega življenja vse bolj napreduje. Čutim, da ima velik pomen pri ohranjevanju stika s prirodo za človeka prav gojitev ptic. Z .njimi prihaja v naša stanovanja čudovit delček narave, ki jo vsak dan bolj -pogrešamo. Nenehno gradimo nova naselja, ceste, narava se umika. Ptice in njihovo žvtgolenje pa nas lahko vedno znova opozarja, da na zemlji nismo samo mi, ljudje. Prav društva, kot je ruše, imajo veliko vzgojno nalogo, predvsem pri vzgoji mladine. Ta lahko pričam v naravi ogromno pomaga predvsem pozimi, ko je pticam najtežje. Zato bi morali v naših šolah na tem področju narediti še več, tako, da bimladi še .bolj cenili in pomagali varovati naravo.
—	Znan si kot siajbolj aktiven član društva „KALIN Mozirje, vemo za tvoje zasluge pri gradnji vaškega doma v Savinjskem gaju. Kaj nam lahko poveš o tem?
Res se mi je porodila ideja, da bi ri pridobili lastne prostore. Sprva smo se člani društva sestaja1' — gostilnah, nato pa smo se z rom Savinjskega gaja dogovorili o i gradnji doma v Savinjskem Člani upravnega odbora
društva „KALIN” smo opravili nad 2000 udarniških ur pri izgradnji h Sice, pomagali pa so tudi mnogi drugi občani s prispevki :in materialom. Sedaj je v društvu nad 30 članov in s članarino, ki znaša 100 din letno, zberemo le malo sredstev. Pomaga pa nam tudi odbor Savinjskega gaja ter nekatere delovne organizacije, ki se jim za pomoč in razumevanje iskreno zahvaljujem.
- Kakšne so vaše želje in načrti?
Tako kot vsi člani društva „KALIN” ri tudi jaz želim, da bi pridobili med člane društva čimveč občanov, predvsem seveda mladine, čim več ljubiteljev ptic, tako, da bi dobile ptice varno zavetje v naših krajih. Prav in razveseljivo bi bilo, da bi našo razstavo ob občinskem prazniku obiskalo čim več ljudi, -predvsem mladine, saj je tudi organizacija takšnih razstav, kot bo letošnja, namenjena predvsem vzgoji mladih v zavestne čuvarje naše čudovite prirode.
Razgovor pripravil in napisal LUDVIK ES

NOVICE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — va:
850-017 — ekspozitura 5076-637-56 -vice, glasilo Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20 .v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS. Sekretariata za informacije fšt. 421 1 72 z dne 0. maja 1973 je časopis oproščen davka na promet proizvodov.