Št. 08. v Gorici, v soboto dne 15. junija 19112. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, -četrtek in soboto oh 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 1.5 K ;/» „ . . io» Za 'Nemčijo"k#^00^'Ža* Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. ' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu „KaŽipot po Goriškem in firadištanskem" in dvakrat v letu Joani Jed Že-' leznic, parnikov in pošfaih zvez". Na naročila brez doposiane naročnine se ne oziramo. XBI1 l*i;ii »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v. Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v .Gosposki ulici št .7 v I. nadstr., na levo v tiskani. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame iri spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Godci, Telefon št. 83. — »»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabčičj tiska in ?al. Škof in kaplan. Bogata, neznansko bogata je katoliška cerkev! Sama si "e prisvojila pri pod-ijfiiiijLnju kmetov mnogo poljedelskega ¦svetu, ali si ga je dala dati po posvetnih savladajoelh mogotci i, ki so si podvrgli h meta in njeigovo zemljo, pridobila si je velikanska bogatstva tudi po upravi ver-„ siva od bogatinov in največ od revežev, ki so si hoteli pridobiti priporočilo du-t liovnika pri Bogu, sodečem žive in mrtve. Knt. duhovnik se je rad udajal vabi, da .opi imed posvetno fevdalno gospodo; pasta, je zraven bogat, kakor iposvetnjaš-k »gi)spodsk'& narave« na fevdalni'kmetiji in da zveze bogatstvo svoje zemlje in i;udi-deiavcev na nji ter svoje sobrate s fevdalnim s ustom oni, je vpeljal celibat, da se no more razkosati, zgubiti to bogatstvo m je posamezni duhovnik trdo zvezan s um i/stein-om1 in cerkvijo. Vsak župnik je tako »majoratni gospod« manjšega, škof p:i »majoratni gospod« velikega fevdalnega premoženja. So škafi, 'ki imajo pol do celega milijona dohodkov na leto. Kat. cerkev še trdno drži to premoženje iz fcvJahe do.be srednjega veka in je danes glavni icpiezcntant fevdalitete v našem gospodarstvu, .ki je fevdaliteto posvetnih fevdalcev vsaj v tem uničilo, da je vzelo ilaeana tej gospodi, ki pa tudi še uniči f;de;k;)in'.s, zvezanost velikih posestev te gospode. Tiidaj neha tudi gospodarska fcvda.iteta kat. cerkve, Zemljo bo isti lastil, ki jo tbo sam obdeiaval, veleposestva :;; obsojena na smrt. Ali kat. Škofje in višji duhovniki drugih veroizpovedanj dobivajo iz tega nepremakljivega premoženja in iz dotacij v -denarnih vrednostih velike dohedke. Škofom še državna oblast potrjuje naslov »knezov« in to. so tudi v gmotnem oziru glede velikosti premoženjskih sil. — Nekoč, tam v daljnem srednjem veku so bi!i škofje knezi tudi v tem, 'h so kaj vračali iz premoženjskih sii svoi'h f;de:koruisov svojim tlačanom. — Reklo se je: »noblesse oblige« in marsikateri cerkveni knez je ime' ^ svojem spremstvu umetnike, imel na .c v j'/.n dvoru večje talente vseh vrst, preskrbe! jim if bogato preživlienje-. Doli na Hrvaškem ie živel nedavno neki dr. Juraj Stross-maycr. Res je imel velikanske dohodka kot škof v iDjakovem, Ali bil je res knez, še na mali slovenski svet je prišel njegov denar in pomagal zbujati mrtvilo naroda 1,a tej zemlji. In mož ni vprašal, ali pride "jegov denar Židu ali kristjanu v dobro. Bil ie ta Strossmaver v vsakem oziru člo-vek čez navadno mero in razumljivo je, ¦ '-'Maka narava jemlje razvoj človeka z SI v>šie'.a stališča, kakor človek, ki ne vidi g dalje, kakor sega njegov nos. — Naj si je ^"ck nasprotnik kat. duhovništvu, ali e.lti sovražnik, pred Strossmaverjem sna-;«e klobuk. Sicer so njegovi dohodki pri-n:Wi po večjem iz kmetom ..ekdaj s silo uet^r;, nrcuioženja, kakor ie b!'>o vse S.'1''10 prcmnžC!,Jc m ni Bog si ga vedi '"''' 'i\s >)v.i velikost dttha ali sr-?n. ako '/'. „/"?'" ka"' teKa Premoženja »Mtom-cem ^ '".uiiii; a]; 'KCr se Sina,tra to premogle 'kot legalno pridobljeno, je prav ¦eP-». ako je posamezni knez darežljiv in a ° Produktivno . tem premoženjem rav-"a P°sebnn v tem odru, da odpira pot jatiknv, ./.obrazbe revnim mladim Iju-*"!. da j-krbi tudi za razvoj umetnosti, «icraturc naroda, med katerim živi. Ame- rikanski milijardarji, ki so večinoma izni-kli-iz lcvnrh delavcev, kažejo, kako se ima v tem oziru ravnati z velikim premoženjem; večina .kulturnih ustanov v Ameriki je izšla iz njihovih rok. . ,S;^.minjarn se kakega slov. duhovnika, ki je bil v majhnem svojem pnemo-ženskem razmerju tak knez. V ma.em, revnem kmečkem narodu, .kakor je naš ! slavonski, -kateremu je bila državna oblast s svojimi velikanskimi gmotnimi silami vedno ma-čeHra, je itreba pomagati mlademu, revnemu človeku na noge, da 'ga glad ne zatre, predno doseže svoj živ-Ijenski smoter. Treba je delavcev v vseh panogah gospodarstva, duševnosti, in sam za-se skrbiš, ako skrbiš za dobro delavstvo in ureditev gospodarstva, duševnosti .svojega naroda, ki brez dobrih delavcev ni mogoča. Ali ni veselje, gledati, kako se lazvija kak lep talent, kako iskri v njem, ko spoznava svetin človeka na njem in ko si dela osnutke, kako bi on urejeval to vse oke/o sebe! Ali ni veliko veselje, ako kak S:mjon Gregorčič zapiše: Soči, ali: Človeka nikar, a1 i Oljiki in ako kak človek mane reči, da je ž njim ravnal kedaj Iju-beznjivo, mu- olajšal pot skozi življenje, inu vsaj vzmogočal boljše gmotno izhajanje! — Iz manjših skupin ljudi nastaja država, in narava je razvila razne jezike, narode. Ta manjša skupina in zemlja, na kateri človek živi, je kaj posebnega za vsakega rojaka. Delaj se kozmopolita kolikor hočeš, pojdi v tujino in zasliškš -tam domačo pesem a.i jezik svojega naroda pa hodi naprej, če moreš, da ne bi poslušal, govoril z rojakom v tujini! V tem je naravna sila, tej smo podvrženi vsi. In biti preskrbljen s stalnim velikim dohodkom, biti voditelj kakega dela, biti višji dostojanstvenik v svetu, kateri ima še podedovan respekt pred dostojanstvi, kaj lepšega bi mogel želeti, nego biti dober prijatelj mlajšim rojakom, posebno, ako isti ravno tako revni 'gmotnih sil začnejo svojo pot v dosego naukov, omike, kakor jo je kak tak dostojanstvenik nekoč sam začel in hodil! — Narava porojeva različne duševne zmožnosti. Bog je človeka ustvaril, božja vtfja je vse; zakaj je dal gospod Bog Simonu Gregorčiču, Antonu Aškercu na Slovenskem duševne zmožnosti, ka-koršne sta ravno ta dva razvijala v življenju, to človek, ako ti niso všeč, vprašaj gospoda Boga, ali bile so v teh dveh možeh. — Kaj bi bil še lepšega izgojil kak Strossmayer iz teli dveh višjih slovenskih talentov! V izgoji zdajšnji učitelji individualizirajo. Izgoja večjega talenta je lahka, pa tudi prav težavna, ker se ta ne da utes-nevati v kako duševno smer, katera mu ni pogodi. Pameten Kat. duhovnik uvide-va, da tudi verstva umirajo in umrejo, da se nova razvijajo, pameten kat. duhovnik mora priznati, da naravne sile vladajo svet in da je vse stvar naravnega razvoja ter.da se ti razvoji ne dajo zadrževati na dolgo. In znak večjega talenta je, da sluti naprej več ali manj te razvoje. V tem obstaja vse delovanje in vpliv večjih talentov, genijev. Isti ne stvarjajo razvojev, le vidijo jih naprej, to je »gospodov lastni duh, kar se zove časa duh.« In v tem oziru je tudi pesnik tak človek. Kaj more on za to, da marsikatero razmerje, kako prikazen v Človeškem življenju drugače pojmuje, kakor navaden človek: »nos numerus sumus et fruges consum;-mere natU pameten starejši človek ga ne .bo klel zaradi tega in pameten mož bo sot1e!*fcaL v izgoji tudi takega človeka, dasi mu ni všeč na njem to in ono. Vso .mladino je treba gledati z ¦ljubeznijo; ista igre naprej, prihodnosti nasproti. In je vsa ljubka; saj ne moraš udariti trdo, ako ti kaj ni všeč na njej. Udariš kako žrebe, ko skoči kam na stran? — Izgoja mladine stane tudi gmotnih stroškov. In Slovenci smo še le 60 let svobodni kmetje in imamo količkaj kaj' prida meščanstva in drugega delavstva še le prav kratek čas. Večja premoženja naše posvetne fevdalne gospode so šla, niso prišla dosti v prid sedanjim rodovom. Bogataš pri mas je Iv kat. duhovnik po svojem fevdalno vezanem premoženju. — »Noblesse oblige.« — Škof Pogačar, Wolf, pri teh malo pnstoj, cenjeni bralec, potem pa idi dalje in premišljuj, kaj Še lepšega bi bilo rosilo na slov. zem'j'0 iz delovanja Simona Gre-gorčica, Aškerci, ako bi ju gledalo pametno, rodoljubno, milo oko kakega slov. kucza-diti':ovnika. Gregorčič je bil mehak. Kaj je bilo treba to mehko ljubo bitje s trdo roko prijemati! Oo»g nam je priča: Slovenstvo ni imelo in nima Škofa, ki bi b'l tolike vrednosti za ves narod, kakor ta veiki lirik Simon Gregorčič, ki iam je pedal najlepši brevir za lajike. katerega ^efnika laihko- postavljamo na stran večjim 'Tikcm drugih narodov. In štajerski ožji rojak Anten Aškerc, katerega smo spremili 12. t. ¦ni. k -počitku v Ljubljani, visoko stoji glede,talenta in koristnosti nad vsemi lavantinskimi dosedanjimi škofi in tudi nad Slomškom. Kaj je bilo treba ravnati ž njim, kakor bi bil kako.duševno revče, dobro za to, da molitve opravlja za bolno živino proti plačilu 20 krajcarjev! — Kaj je v zdajšnjem času tudi .najbogatejši po-svetnjak ali duhovnik-knez; kdo se mu še k'anja, ki «? je šolal in pridobil kaj omike! — Kaj pa šteje, če si tak človek sam dom iši ju je kaj visokega! —Simona Gregorčiča so prelepo posvetnijaki, njegovi ožji goriški rojaki spremili do groba. Tam, kjer je zavila cesta proti pesnikovemu-rojstnemu kraju, so vstavili mrtvaški voz in velik pevski zbor je zapel Gregorčičevo: »Nazaj v planinski raj!« Pa-eljubka ideja to in prijatelj, muzikalen rojak, ki je dosti pstja slišal po svetu in je sam dober pevec, mi je pravil, da še nikdar ni slišal peti tako krasno, tako ginljivo, kakor te pevce. Peli so z rosnimi očmi in z ljubeznijo do genija naroda, katerega vse bogatstvo so njegovi genijalni ljudje. In peli so inteligenti dotičneiga manjšega kroga in spremljali ga taki, ki znajo misliti. In stal sem 12. t. m. pred »Narodnim •lomom« v LjubMani. Velika množica ljudi je stala tu. In zadoncl je mogočno koral, ki so ga pelji ljubljanski pevci pred krsto, ki ie hranTi tru,p'o večjega slov. talenta-di;.\ :vnika in peli tako krasno, tako ljubo, kakor so je ?c redko pelo v Ljubljani, ki vi,,v: zawKjj dobrih slov. pevcev. In ob "¦»•'¦bii, — nI' smo že slišali tako lepo, moj-s*'rsko p?M prekrasno pesem: Usmil' se -as. Gospod! Oba ta dva pesnika-drlhov-]v'v:\ ?¦) spremili posvetnjaki - ro'aki h g»-o-?T>m v tako veličastnem štcv'ln in tako ljubo, lepo, kakor še nikdar ni bil po-krpan kak škof na Slovenskem. In ta dva vo'ikn dobrotnika Slovenstvu sta bila v mladih letih odgnana v svet, v katerem jima teologične- študijo niso nič rabile v. pridobitvi vsakdanjega kruha, v katerem tudi ni dosti kruha za literata, ker je drug' človek na njem po - :čjem še reve?.. Dr. Miha Napotiiik, lavantihski škof v Mariboru in nekdaj visoki predstojnik tega Aškerca, talenta ubogega Slovenstva na Štajerskem,, tako so ravnali posvetni Slovenci na Kranjskem, posveten mož Iv. Hribar pa mu je prcskr.be!, ko je prišel kot kaplan ubog iz TvoJJli rok v Ljubljano, gmotno podlago, na kateri je mogel izilia-jat:, da ni gladova'! — iKnezinškof in ka-.p-lr.ii Aškerc! — Slovenci na štajerskem pa se zahvalite vsaj v duhu Iv. Hribarju za to. kar bi morali storiti Vi. Dr. Slane. Družba sv. Cirila m Metoda. Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Solkanu priredi javno tombolo dne 16. t. m, ob 4. popoldne pred A. Mozetlče-vo gostilno v Solkanu. Clnkvlna 100 K, tombola 200 K. Po tomboli bo ples s prosto zabavo in šaljivo pošto na dvorišču g. A. Mozetiča. Kartele se prodajajo po 40 v v raznih narodnih tngovinalli v Solkanu in drugod, — Odbor. 1 K moški podružnici C. M. D. v Gorici je daroval g. Jos. Kuliar v Gorici v odgovor na nesramno gonjo proti naši prekoristni družbi v »Prim. listu«. Iz Prvačine. — Tukajšnja Sokolska godba (oddelek Peršič) je pristopila k Pr-vaški podružnici Dr. C. M. kot redni član. Vsem Ciril Metodovim {podružnicam in družbenim prijateljem! — Družba sv. Cirila in Metoda je sestavila iravnokar bilanco za leto 1911. Dru?i>eTtih dohodkov je bilo brez volil in prehodnih zneskov leta. 1911 179.973 K 85, leta 1910 .225.865 K 59, družbeni dohodki zmanjšali so se torej za 45.891 K 74. Družbeni stroški naraščajo od dne do dne, prispevki pa se zmanjšujejo, kajti skoraj vsaki mesec pokaže se. zdaten pri-nianjkljal. Družbeno vodstvo proti vse podružnica, da vse do sedaj nabrane in ilepo-slaue zneske, bodisi članarine, darove, prispevke iz nabiralnikov itd. dcpošljejo vodstveni blagajni. ' • • Tudi prijatelji družbe naj se spomnijo naše šolske dražbe, ter naj po svojih močeh dopošijejo kak dar. Vsak znesek bode dobro doseL Iz Kanala. — Dne 26. maja t. 1. to je ¦na binkoštni praznik je priredila Ciril- • Metodova podružnica v Kanalu jako zanimiv varijete s sodelovanjem Verdeljske-•ga Sokola, kateri je vse točke vsporeda izborno Tešil in nudil občinstvu obMo zanimive zabave. Hvala mu!-Nabralo se je z vstopnicami k variete in prosti zabavi 97'90 K. Po odbitih troškili v znesku 81'80 K ie preostanka 16'10 K, katerega se vpo-šlje Ciril Metodovi dr-uižbi v L;ub';a.io. Povodom volitve župana ig. Križnica in gg. podžupanov dne 4. junija t. 1. se je nabralo na izletu odega občinskega zastopa kanalskega v Podmelec za Ciril Metodovo družbo 35'20 kron, za dijaško kuhinjo pa 15 kron. Iskrena hvala naprednim odbornikom in prijateljem prekoristne C. M. družbe in dijaške kuhinje. (Na čivka* Je in zavijanje po goriških klerikalnih časopisih ne damo piškovega oreha, kajti ta koksa nekam čudno in zelo disharmo-n:čno cvilijo. da je Joj! Resnica je Bogu in ljudem ljuba. VAa pravica * mestno siars- Mestm statut i* deta 1850, deloma po-pohijett po deželnem zakonu iz 1. 136&> določa sledeče glede volitev: Po § <*!• # voiilec vsak avstrijski driadjaii stanujoč v mestnem okoliš«, a) ki plačuje najmanj 10 K i>0 v .neposrednega, cesarskega tto je brez vsake doklade) davKa od posesati ali obrti v mestnem okolišu ali pa najmanj 16 K 80 v kake druge (osebne) drahc. Lahka mu naša zemlja in trajen mu bodi spomin! Iz goriške okolice. Iz Mirna. — V nedeljo se je vršil žu-pni zlet v Miren, ki se je v vsakem oziru prav dobro obnesel. Kako pa da ne, saj nam je še celo »iNovi čas« z dne 7. t. m. delal reklamo, tako, da srno videli na ve-seličnem prostoru vse polno klerikalcev fe vseh krajev naše dežele! Hvala mu! Veselje jo zavladalo med našimi klerikalci, ko so videli, kaito se zbirajo na nebu črni oblaki. Izprositi so nam. hoten z molitvijo fti kletvijo, da bi nam Bog poslal ploho dežja, da bi se vm":.u masa občinstva razšla in nam odnesla gotov dobiček. Ali Bog jih ni uslišal. Povsod naokolu je deževalo, le v Mirnu ne, dasi j« neki vrli »Orel« mile zaprosil: P...o c:6 — Bog daj dež! Vseeno tudi ta ni bi! ¦uslišan. Ir- Solkana. — O draginji se vedno čita, aH pri nas je mi, ker imamo tisočake na razpolago in upamo se plačati za eno njivo zemlje 30 tisoč kron in to za mrtve. Kdor je lil. pri Gregorčičevem pogrebu v Gorici, mu je gotovo še v dobrem spominu, kako gmiijivo je zapel mešani zbor »Pevskega in glasbenega društva« gornjo pesem; očesa ni bilo, da bi ne bilo roselo ginijVosti in to krasna- Gregorčičevo pesem bode isti zbor z-jpet ponovil pri od-kiitju spominske plošče Simonu Gregorčiču. Slavnostni govoirnik gospod profesor dr. Fran Ilešič pretrga govor, zastor odpade plošči, topiči zagrme, godba zadoni, a pevski zv>or oode zapel »Pod trto bivam zdaj.« To b^de (gotovo pri slavnosti najlepši moment in bode napravilo največji efekt. Poleg tega bodo pa tudi druga pevska društva tekmovala med seboj v proizvajanji* l^pih Gregorčičevih pesmi. Lahko že danes rečemo, da bo ta sJav-nost ena izmed najlepših in pomenljivjj-ših, kar se jih je v tem letu že priredilo in kar se jin še priredi. .Nedvomno, da zvabi lepa Gregorčičeva pesem, slavnostni govor pr* zaslužnega gospoda profesorja dr. Frana Ilešiča, gin.jiva pesem »Pod trto bivam zdaj« :-n sploh ubrani zbori narodnih diuštev 23. t. m. polno občinstva, na prijazno Gradišče, tako da vsi skupno proslavimo blagopokojnega Simona Gregorčiča, največjega pesnika covejše dobe. Društveni odbor se že skrbno pripravlja, da se zvrši slavnost v najlepšem redu, da odueso vsi gosti najlepše spomine iz Gregorčičeve slavnosti. Tudi po krčmab se bode točilo istega dne najboljši domači pridelek, odlikoval se pa bode gotovo črni brzamin. Splob se bode skrbelo za dobro, točno in solidno- postrežbo. Podrobni dnevni red slovnosti »e objavi v pri'1'.odnji štev/ki »Soče«. K mnogobrojni adeležibi že danes uljudno vabi odbor. Za blrmance priporoča tvrilkn: HEDZET & KORITNIK Gorica, Vogal Curso Verdi in Via Scuole d svojo bogato zalogo lepe svile, volne krema, batist, Panama, Pique, kakor tudi: Kamgarn, ševiot in sukno za obleke. Vse to prodajava po zelo nizkih cenah. fi komenskep okraja. Komen, 11. junija 1912. Neizprosna smrt je zamaihnila s svojo ledeno roko in pretrgala nit •življenja gospodu Franu Pe-lioanu) našemu pevovodji. Nenadoma nam ga je smrt ugrabila. Soboto jutro je bil je še med nami in že istega diie na večer so morali vdreti mu več obstanka v mestu — spomin na brezskrbna deška leta privede! ga je zopst t\o« \% Gorice, kateri zbor bode zapel Nedvedovo: Mešani zbor »Pod trto bivam zdaj«. Gotovo zvabi" ta zbor na Gradišče tudi iz Gorice in okolice ne le Gregorčičeve -čestilcc, ampak tudi vse prijatelje lepega petja. Domače vesti. Slovenci, Sokoli! Sed&j je prilika, da pokazete, koliko Vam ie na srcu Sofcol-stvo in napredek bluvanstva. i^rouvsem ¦učite!.A-tvo, ki je tako napiodno, naša .ntc-Ugenoa, ki rada po-od-je, zgi-cdujte se na drugib, ki gredo po strunam v Kim, v Je-rii/aiem, letos na Dunaj! isic oooiavijanja, me premišljevanja, fcuor n»oru, naj gre. ooijst stoječa društva, vaša liu.znost je, da podpirate svoje dofirc člane, predvsem telovadce tudi gmotito, Ua jim bo ir.ogoče, iti v Prago. Tam se nauče marsikaj m se navdušijo pri veličastnih prizorih za na-daljno delo v domovini. irgovci, obrtniki, podjetniki in posestniki! Kdor hoče v .deti, kako naj se aeli., kako naj ce gospodari, kako so postali Cehi tako močni in zakaj smo mi vodno tako ubogi- in zanemarjeni, naj se Piepriča na živem vzgledu.- V Pragi se naučite pravega Slovanstva, naprednega, z določeno nalogo, ne več zaničevarnega, ampak z veliko kulturno misijo, z veliko bodočnostjo. Tam tudi spoznate vrednost Sokolstva in njega ciljev, j Imenovanje šolskih nadzornikov. — Naučno ministerstvo je imenovalo okrajne 1 šolske nadzornike za Goriško-Gradiščan-sko. Ti so: za Tolminski okraj Andrej Lasič, za Sežanski okraj Matej Kante, za Goriški okraj Jos. Pavlin, doslej c kr. gimnazijski profesor v Gorici. Za gradi-ščanski okraj je imenovan R. Bettiol, za laške šole v iGorici in okraju A. Zurman. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Vinc. Komel, Mišček p. Dolenje pri Krmimi, 1 K. — Napredni občinski zastop kanalski po volitvi župana dne 4. junija na izletu v Podmdeu darova'j z geslom »Lačne nasititi« 15 K, (poslal Jos. Vales, prožni mojster v Kanalu). — Mibael Kovači v .'Padgradu l K. —- 1>. Karol Podgornik odvetnik v Gorici, .10 K. — Gašper tlva!, ič, špediter v Gorici, 2 K. -- Na rafim' mesecnine je prišlo 63-32 K. — Živeli iia. rovalci! Naznanilo o začetku Žol&kega leta 1912-1913. na c. kr. gimnaziji v Gorici, -. Vpisovanje učencev, nanovo stopajoči^ v prvi razred: I. Vpisovalo se bode za prvi razredi v nedeljo dne 30. junija, od 8 do 12 ure v gimnazijski ravnateljevi pisarni. Teiga dne naj učenci v spremstva staršev ali njih namestnikov ali pa po p«. šti- predložijo sledeča izkazila: 1.) krstni (ali rojstni) list, s kateri, učenec dokaže, da je deseto 'ieto že kon-čal, ali da ga bo končal še v 1. 1912. 2) obiskovalno izpričevalo (šolskoj naznanilo i. t. d.) kot dokaz dosedanje ijuaskošolske izobrazbe. NI3. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Tisti stariši, ki nameravajo svoje s|. .iove vpilsati In dati izprašati šele >; jesen.! skem roku, so prošenl, da to naznanijo ravnateljstvu ali pismeno ali ustno že de dne 15. julija. II. Sprejemni izpiti vršili se bodo v1 petek dne 5. julija od 10. do 12. ure 4 poldne pismeno, od 3. ure dalje ustno. Nfi. Učenci morajo priti točno ob & povedani uri. Opombe: 1.) Uspeh izpita se pove se istega dne. 2.) Prepovedano je istovrstni sprejemni izpit ponavljati bodisi na istem ali na drugem zavodu. 3.) Učenci, k: so bili v juliju sprejcu. naj se :^ K varnejšega nasveta ni, nego priporočati i«a,! deželici, da se obremeni s plavajočim uol-| garn.« — Dr. Lampetu so taki spisi malo dobrodošli, zato se oglaša v »Slovencu*• 1 Ali .gospodarstvo klerikalcev je tako — t() moramo pribiti — da se proti 'temu gosp"- Dober tek! svetujemo, da jih pOBkueltef bne odpravijo zapefionost in pospošujojo prebavo, 6 iičatof f ranico 4 krono, Zdrav želodce imatoo in nimamo vee bolečin ne tiSfinnja v želodcu, odknT- rabimo roHerjevo odvajalnf5 rabarbara-krofilico z znamko ^Elza-kroglice". Po izknSnji „v...^-..•,_ .^-----«-------«„... «---------......------.____ n ....... .------ . .------ izdeiovatolj samo lekarnar P. V. Pollor, v Stublai, Elsa-tr« «t. 9«! ;(!Irvawk'')- torsivu oglašajo tnoŽje .iz S. L. S., same, dišču in to priliko porabijo ičitalnicarjjj diB to tajfii, iki so dobro pod-uiieni na to I zlete na iiajvišj^vrh iKrasrtvVaMieiii in 4o-, brodošli so pa tudi .nečlani; tnra mi strma in udeleži se je lahko vsakdo, ki .ima le •količkaj dobre noge. Odhod z državnega kolodvora ob 5M0 žj. do Prvaienue, odtod črez Trstelj na Gradišče k Gregorčičevi slavnosti kjer bo tudi kosilo. Druge člane, ki bi se .ne udeležili tega .izleta, vabi odbor, da pridejo v kolikor mogoče naj- stran. • Samo villi poslanci S. L. S. ne! — Neznosne so razmere, 'ki vladajo na izvoznem trgu v Gorici. Ponavljajo se jedriake šikane vsako leto; naši okoličani trpijo škodo. Klerikalni listi tudi pisarijo o teli neznosnih razmerah, toda potrebnih korakov proti- tem.'razmeratn pa .kar nočejo storiti vrli zastopml«^;L;..^La4%te|hjnM^ tem ¦ proslava tridesetletnice »SokolaTv Trstu Posebni vlak v Prago odide iz Lju-b.jane dne <2b. 6. in pride na Jesenice ob 5.59 .pop. V Prago pride ob U'42 dop. dne 27; 6. Vozne cehe iz Jesenic do Prage so; JI. razred 49 K, tU. r.-K 30'20. Vsak udeleženec le laiiako vrne s poljubnim vlakom po isti progi tekom 30 dni. Natančnejša pojasnila slede. H. zlet »Tržaške Sokolske Župe« in je ljudstvo, kakor čujemo dan na dan jijihovih glasilih. Po papirju ropotajo, da bi pa šli k svojim iaškim. zaveznikom, s katerimi živijo v taki lepi slogi v deželnem zboru ter delaip/tateo v korist .debela z njimi, posredovat v prid našim okoličan-skun kmetom-trpinom, tega pa ne! »Pri-smcjenec« 'p-avi sedaj, da de se župan ne iinieni za. neznosne razmere in pritožbe z izvoznega trga, naj stori potrebne korake pa okrajno glavarstvo, Torej sedaj glavarstvo, ker se liomoig so^je papirnatemu ropotanj«, glavarstvo naj sedaj napravi rea na izvoznem trgu, samo vrli poslanci se bolj vrle S. L. S., za katero je slovensko ljudstvo, ti pa se ne sinejo nič vtikati v te reci. Zakaj so jih volili? Poslanci, ki imate mandate iz Goriške oko-\\;c, in vrtini ljubljenec naroda, kje ste vendar, zakaj, se obotavljate, iti pomagat bednemu okoličanu?! Skočite k svojim laškim zaveznikom, ki so gospodarji nad izvoznim trgom, in odpravite neznosne razmere! Čvekanje po papirju klerikalnih listov je že preneumno. — Kaj pa vendar pravijo volviei S. L. S. iz Goriške okolice? Zveza, tista zveza v deželnem zboru je čudna reč, samo za škodo Slovencu; dobre strani doslej še ni pokazala. »Novi Čas« se je v svoji veliki krščanski ljubezni do bližnjega tudi moral obregniti ob pesnika Aškerca ter predočiti svojim bravcem njegovo trpljenje nred smrtjo: Kako je dajal strašne glasove od sebe in kako strašno je kričal, da je >po-strežnice groza .pretresala. — Aškerc je bi! zadet od kapi na možgane. Naj vpraša pisec »Novega Časa« zdravnika, saj ga ima blizu, pa mu bo povedal, da je tako kričanje pri bolnikih, zadetih od kapi na I možgane, nekaj pogostega; to je posledica pritiska na možgane. Če zadene visokega cerkvenega dostojanstvenika kap na možgane, se mu bo ravno tako godilo, kakor se je od.klerikalojv tako obsovra-žcnenm- Aškercu. — Pa seveda klerikalci imajo posebne namene s takim pripovedovanjem. Župnik v Ročah, Miklavž Kocjančič, je upokojen. Prepeljali so ga na opazovalnico k usmiljenim bratom v Gorico. »Norkia«. — Še vedno norijo. Sedaj se je otgOasil tak norce v »PSocolu-« pa razlaga, da -Gorica se imenuje »Noritia«, katero ime so jej dali »i popoli Norici«, ko so šli v Italijo, — Kak strah pred lepim slovenskim imenom Gorica! Pa ne pomaga nič. Gorica je slovenskega izvira; vsako drugo razlaganje je velikanska neumnost. — Tisti razlagatelj v »Piccolu« Pa že mora biti doma iz kake »Noricije«; drugače bi tako neumno ne govoril. »Primorski List« je idotski list, katerega ni sram, zagnati se celo v človeka na mrtvaškem odru ali v svežem grobu. V Komnu je umrl miren in dober mož, vpokojeni učitelj-voditelj Pdicon. »Prim. List« je priobčil o njegovi smrti tako ten» donciozno poroči.o: »Gospod »Sokofcrfi« Pevovodja v Komnu, vpokojeni učiteij Fr. Pclizson je umrl nagle smrti vsled mrtvo-uda. V torek so ga »Sokoli« slovesno spravili k večnemu počitku,« — Tako piše list, ki ima križ na čelu in ki se bije po »Rili, da je najbolj katoliški list, tako piše fet, za .katerim stoji katoliški duhovnik! Sramota! — Starostrujarskemu »Prim. Listu« se nc godi preveč dobro, ker ga preganjajo "ovostrujarji. Kmečkih zvez glasilo je .8Novi Čas«. »iPrim. Listu« so ostali le še koloni. Kadar ti reveži spoznajo, kako jih torba, vržejo na gnoj to cunjo. »Prim. List« naj le bo ponižen in naj. pusti »Sočo« "a Miru, ker propasti utegne on in ne »So-ea«. Duhovniki ga odpovedujejo ;:o vrsti 111 novostrujari' delajo na vse kriplje, da &1 čim prej uničijo ... Drugega tudi ni vreden. Slov. Čitalnica v Gorici opusti svoj *a nedeljo, 16. t. m., naznanjeni Met na jw, Gcndro in ga priredi prihodnjo nede-w t. j. 23. VI., na Trste1!}. Tega dne bo voliko slavje na Čast Gregorčiču na Ora- čast največjemu goriškemu pesniku, t V Medanl so farbaJSi v nedeljo uiboge kolone, sprejeli so resolucijo, da se morajo vsi 'koloni naročiti na Prim. list vin vkda n.aj najde sredstvo, da se kolonstvo ijclagoma odpravi. To je vse. Včasih so pravili knlonom. da bo kolensko vprašanje hitro rešeno, s-edaj pa pravijo, da naj vlada še le išče in najde sredstvo za rc-5itev. Tačas'koloni pa lahko čitajo »Prim. list«. No, dolgo ga lahko čitajo, če bodo ¦ posluSali S. L, S. Volkovi na Kanalskem. - Dva volkova sta se 'baje pokazala v Kanalskih hribih. Tako pravijo klerikalci v »Pr. li-, stu«, ki zahtevajo, naj glavarstvo ' poskrbi, da se volkova prepodita iz kanalskih hribov, da ne raztrgata čred po planinah. Pa so pametni ti klerikalci: prepodi naj se volkove, pravijo. Zakaj prepodi — ustrelijo naj jih! Kaj .imajo ti klerikalci tako malo bratoljiibja, da privoščijo drugim volkove in škodo? — Pa so še druge vrste volkovi po Kanalskem, odeti v krščanski plašč, ki trgajo črede po 12 in j~šc več od' sto___ Lanska suša v Gorici. — Slavni magistrat goriški se je potrudil, da se je kon-statirala škoda, nastala v Goriškem mestu za časa lanske suše. Znaša.po mestnih okrajih: Grafenberg K 1167.22, Pris. i*a K-807.87, Staragora K 447.18, Baronevi-Sče K 405.68. Magistrat razglaša to sedaj — pred občinskimi volitvami! Zgorelo je v gradežkih lagunah 7 li-biških koč; zgorele so ni reže, perilo, obleka, tako da je škoda precejšnja. Prebivalci so se rešili. Totedenska številka »Slov. Hustr. Tednika« vsebuje: Ital. turška vojska; Premagani Turki na otoku Rodus odlagajo orožje Italijanom; planinski kralj — pohorski kmet Fr. Žvajgar; petdesetletnici Praškega Sokola ( 4 siikc); pri požaru v Toniačevem poškodovani gasilci v bolnišnici; požar v Št. .lurju pri Kranju; pogreb 84 letnega Radeckeiga veterana Petra Žnuderl v Trbegovcih pri Sv. Jnrju ob Ščavnici; lončarji pri Sv. Duhu na Stari gori itd. ' Sokoli, ta številka mora posebno Vas zanimati naročite s© na I!n~ strovani Tednik in razširjajte ga! Sliko Antona Aškerca 63/47 cm veliko, dvobarvno izda »Slov. Ilnstrovan? Tednike in jo dobe naročniki brezplačno. Naročite se na »Slov. Ifoistrcvnni Tednik«. se vrši dne. 16. junija naiOpčinah. Spored V nedeijo ob 5; uri zjutraj tekmovalna telovadba. Ob 8. predpol dne začetek izkušnje za popoldanski nastop. Ob polštirih popoldne izprevod,. Zbirališče, oh 3. uri pri Obelisku. Po izprevodu pozdrav. Ob. pol-petih začetek javne telovadbe: 1, Vaje s šibicami ženskega naraščaja. 2- Proste va* je moškega naraščaja. 3. Pr:>ste vaje čla-Jiic na orodju. 4. Telovadba članstva »Tržaške Sokolske Župe«. 5. Telovadba gostov in vzornih vrst. 6. Proste vaje članstva. Po javni telovadbi ljudska veselica na slavnostnem prostoru. ~ Prosta zabava, petje, godba, ples, nav'ijoni, umetnini ognji, srečolov itd. Pri javni telovadbi svira godba c. in kr. pešpolka št. 19, pri izprevodu in plesu pa godba N. IX O. Vstopnina: na veselični prostor 60 stot. Sedeži na tribunah: I. vrsta 2 kroni, vse ostale vrste po 1 K 50 stot.. sedeži v pritličju 1 krono, stojišča na tribunah 60 stotink. mOJH STHRH izkušnja je in ostane, da je najboljšo, sredstvo za odpravo poletnih izpahliajev. ?a do-Rogo, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mluCnato milo. Znamka konjiček tvrdko Bergman & Co., Tetsclien a/B. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in po* dobnih trgovinah. Bergmanova Jiliina krema nManera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi isto jako nežne in bele roke. t tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. namen izdelani idiptoni. i?*yi 0&šti,;¦drif -štveni dirkač dobi še posebej« .svilnat .trak z napisom. Vrši se tudi polževa dirka, ja>-ven ples in srecikanje za nov .velik šivalni stroj na stojalu. Pri; veselici, in plesn svira orkester iz Kozane. Listki. ,?a ples. 3 .po .40 v. K obilni udeležbi uljudno vabi odndr. Politični pregled. Iz poslanske zbornice. ~ 13. t. m. so pridno delovali razni odseki., Rusiaii -so delali obslrukcijo, hoteč prisiliti vlado in Poljake, da bodo popustljivejši glede zahtev Rusinov, zlasti glede univerze. . V proračunskem in' brambnem odsieku so obstruirali z ..dolgimi govori, .poslanec Baezynski je govoril 13 "ur; od .pol 11. zvečer do 11,40 zjutraj. Dosegel je rekord. Rusini pa so zinagali., zmanjša se čakalna doba za univerzo od. 10 na 6 let; obljubljeno je, da se .postavi vseučilišče v Lvovu, Kuneticka izvoljena. — V Mladi l^o-lcslavi je izvoljena za poslanko češkega dež. zbora mJadočeška kandidatjnja Vi-kova Kuneticka. Namestništvo jej najbrže ne izda certifikata glede na volilni zakon, ali končno besedo bo imela upravna sodnija. Čuvaj zapira dijake. — Baje so prignali sedaj v zapore celo. nekaj srednješolcev z dežele, ki naj bi bili v kaki zvezi z znanim atentatom. V zagrebškem mestu morajo odložiti v roke oblasti v treh dneh vsi orožje kakoršnokojji imajo; prodajalci orožja morajo podati točen seznam o zalogi. Zvoza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Draga« v Svetem pri Komnu priredi v nedeljo Ifi. t. m. na prostorih g. I. Pclla Schiava veselico z zanimivim vsperedoni: godba, petje, burka. Veselici sledi ples. Razno. V Egejskcni morju je vse mirno še, čuje .»a se, da nameravajo Italijani zasesti zopet nekatere otoke. — Iz Libije poročajo o bojih pri Homsu in pri Lebdi; padlo je baje obilo Turkov in Arabcev. —- Italijanski izgnanci se še izseljujejo. i §clr in Gunslberg. Napravili so takor da so se večinoma poročili s svojimi žrtvami; potem pa odšli v orientalska mesta in tam prodali svoje žene v tolerančne lige; dobivali so za nje do 3000 K. Svofo ženo je ubil s sekiro agent >Ru-preht Reiner. V Lincu je bil pred poroto obsojen na smrt. Več dunajskih obrtnikov napravi studijsko potovanje v Bosno in Hercegovino. Iskat poidejo dobrm odjemalcev. 'Male ItoterUe vlada že odpravlja. Ko le v Mostu umrla kolektantinja dellner, loterije niso več razpisali. Nesreča. — Snažil je v tovarni na Rebrci pri, Železni Kaplji neki delavec veliki kotel. Da bi bolje videl, je uporabil vzlic prepovedi električno luč namesto sveče. Prišel je tako v dotiko z električ- nim tokom, .ki ga je omamil. Da bi mu ipomagal, je zlezel neki delavec v kotel, a je tako nesrečno prijel za električno napeljavo, da ga je tok na mestu H. Njegov tovariš in še neki tretji delavec, ki je prihitel na pomoč, sfa izven nevarnosti. Odprava napitek po hotelih. — Veliko hotelov nameravi lelis urediti vprašanje o odpravi napitnir te" -, da se bodo zaračunale v hotelske::i računu tudi napitnine. . Lahi prijeli avstrijskega č&stnika. — V Pontebi so Ladu aretirali v neki pivnici nekega avstrijskega topničarskega častnika, ki je prišel iz -Celovca. Sodijo, da si je fcatel ogledat; laške utrdbe v Studeni. Odpeljali so ga v Videm, da uvedejo proti njemu preiskavo zaradi vohunstva. Častni je baje iz Ljubljane. Književnost Omladina, 3. in 4. številka. Vsebina: Epigonska dekadenca, Albin Ogris: O pragmatizmu in pragmatizmih, Lavo Cer-melj: Ali >naj napravijo slovenski filozofi izpit za laški učni :-ezik?, Maske in profili. XI. A. Ogris: Paul Caudcl, I>. R. Hennig: Panamski prekop in njegova bodočnost, Oril: Slovenska utopija. Slovensko di-jaštvo, Srednješolski vestnik, Književnost in umetnost, Razno, Pregled revij. Mali oglasi. fTtstojbtaa stane 80 ?1b. lito Jo oglas i 0Ds«iaeJII «e raJaia xs vsako besedo 3 vln. SaJprtpravieJSe InserlraBje xa trgovce in obrtnike. |a manj5>"h trgovcev m obrtaScor t Oorlol, UU (in celo v mesta) nihSe n« poni«, ktr ' %jo. Skoda nI malha* Q»AuhSAAA za tri navadne hiše z malini vrti-OlalUiOliO čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni.________________________ ^Invancta ČiVlIia se Priporoča cpnjenim dlUlGlIOlUl Olfflljd damam in gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši motji Josipina Bregantie, ulica Caserma št. », III. nad. Vkupite lepo in trpežno blago po znižanih cenah pri Uoiii;«či Ivr.iki Ivancič & Kurincic GORICA Gosposka ulico štev. 11. Važnii! Velika izbera paljčolanov, solnen»kov, svil. trakov itd. ZAHVALA. Povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega strica, gosp. Jakoba Velikonja, nadnčitelja v p. nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči javno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo izrekamo si. učiteljstvu, gg. profesorjem, si. uredništvu, šolski mladini, gg. pevcem za ginljivo petje, darovateljem krasnih vencev in vsem dragim sovaščanom za obilo spremstvo na zadnji poti. Bog plačaj vsem stotero. Sv. LUCIJA, dne 14. junija 1912. Anton, Franc In Rarol fflanfrcda \togasA/ Josip Oberdank' Najmočnejši prirodni vrelec rriBgnezijo - ^sfeulit^rsk© soli.,. LZaloga: Jt. Seppenhofer - Gorica.. tovarna sodovke in pokalic Dri Si Luciji oti Mi i Zaloga u Kanalu pri gosp. fldalbertu toančič. Priporoča se #L• gosliliii&irjpm zn nliila iiiii-oOiln. •- Za dober izdelek se jamči. ... CtMic kunkurenčin*. ' Postrežba na dom. Continental i fintona Krušič Kdor b* imeli pristno angleško I« najboljši pisali)! Stroj. blogo za obleke, naj se obrne na km- Prirnoi-jiijl.« in prepričali se bodelc, (]i( jaškega mojstra I j« lo ivs. /;N -i-sl ¦•» in fciloRa tvrdki' Waixl.iv,.. \V¦ rki- .-U. ilni/.ba v A lir m in i I •/. i .. Scliunnu corso Franc j«8ip št 39 j Ani Ed. Raeper - Goric? ali pa na Tržaški nlici magistralna Ulica Št. 15. st- 10> Dobi se ose stroje za pisarne Izdeluje se vsakovrstno ffl tfrilfie PDtrebSCilie. obleke od n.-ijfnicjš*' vrfe ''""" ' T" ~"~ ' *•-" k Hanut & Breganf autorizo^ana staubena furdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 9 se priporočata p. n. občinstvu za v^ lavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne i lačile, proračune in kolavdacije po' najnižjih cenali. in za vsak letu Uzorci na razpolago. Dne 19. i. m. {dati sv. \\>\r:i in Pavla — semnji dan v Tomnju) s«; ho vršila v Tomaju, v gn?lilni Černe hiš. štev. 10, ob 9. uri predp thažba raznega manufakturnega blaga v cen hii vrednosti 2853 K, spadajočega h koii-kurzni masi Ignaca Žv;ib, bivšega krojača v Tomaju. C. kr. notar Dr. Rumer, konkurzni upravitelj. Ugodna prilika! V olaviiem trgu na Primorskem se oclda takoj v najem dobro--idoča ter daleč na okrog znana .strojarna. Cena-'"najemnini po dogovoru. — Kjcv se izve v aprav-ništvu tega lista. Od 1878 ' Po?sod PrizaaBa slovito in priljabljeno domače zdravilo! - Pri večjih ___*__________ , ¦naroittth izdaten, popust. j Lekarnarja H. THlERKY-j^ BSliSHi " Samo pravi z zeleno redovnico foot vsersiveno ziu&mko. >«L»—«>«; Proti vsakemu ponarpjiinju, posnemanju in aopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa iu strogo kaznuje. NedvomJjivo ?dra-rtvenega učinka pri vseh obolelostih sop^lnih organov, kaalju, bruhanj i, hripavosti, bolečinah V prsih, na pljučih, sp? pralno pri influenct, obokiiosti na želodcu, vnetju jet^v in ledic, slabi prebs v , zaprtju, zoboboJu in obolesti v usti.h, trganju po \». IAIM : Mm pri Angclju varhu ft. Thierrj-ja Pregrad« pri Rogatcu. Dobi t- • okarnah — Na debelo po med. mirodilnioah. Aifabi eejiter Bafsam