Italijanski kralj napaden. V cetrtek, dne 14. marca se je peljal italijanski kralj Viktor Emanuel s kraljico Heleno v Rirau v cerkev ,,Panteon", da prisostvuje maši zadušnici za rajnim kraljera Humbertom. Ko se je pripeljal voz blizu palače ,,Salviati", j e n a,e n k r a t ustrelil i z z a nekegastebrazrevolverjemnekmlad človek proti kraljevski kociji. Strel ni zadel nobenega v kociji, pac pa konja majorja Langa, ki je jahal na levi strajii kočije, na kraljevi strani. Konj se je visoko vspel, a padel ni, le s težavo se je vzdržal major na konju. Oboroženi konjeniki, ki so spreruljali kraljevo kočijo, so takoj obkolili koftijo, ki se je v tem že nekoliko oddaljila od prostora, kjer je stal napadalec. Ta je š e enkrat u s t r e 1 i 1 v smeri proti kralju, a ga ni zadel, pac pa je bil zadet major Lang, ki je padel s konja, Napadalec ]e hotel še enkrat ustreliti, a v tem so g,a že prijeli. Nastal je hudl boj, kajti napadalec se je branil z vsemi mocmi, konfino so ga vendar ukrotili in zvezali ter odvedli v zapor. Majorjev konj je sam brez jezdeca spremljal kraljevsko koSijo do cerk-ve. Majorja Langa, ki je rodom iz Trsta, so takoj položili na voz ter ga prepeljali v bolnlgnico. Krogla je zadela Langa v tilnik, vendar rana ni nevarna. Major je dobil precejšnje poškodbe tudi prl padcu raz konja. Kraljica, ki je v trenotku, ko je napadalec streljal protf koSiji, gledala v to stran, je edina videla napadalca; ko je počil strel, se je oklenila kralja z obema rokama, on pa jo je miril, Kraljevska dvojica se je po napa,d'u peljala v cerkev k maši-zadušnici. Po maši se je odpeljal kralj v odprtem samodrču brez vojaskega spremstva obiskat majorja Langa v bolnišnico. Napadalec, mlad človek brez brk, lepo oblečen, se imenuje Anton Dalba. Star je Še-le 21 let; po poklicu je zidar. Ljudstvo je hotelo po napadu Dalba pobrti, Policiji se je le s težavo posrečilo, ga obraniti pred razburjeno množico. Navdnšenj[e ljndstva. Glas o napadu na kralja in kraljico se je po bliskovo razširil po Rimu. Pred kraljevsko palačo se je zbralo do 50.000 ljudi; iz tisočerih grl so doneli kraljevski dvojici klici b,Eviva", to je živijo. Kralj in kraljica sta se morala veckrat pokazati na hodniku (balkonu), zraven so prišli tudi kraljevi otroci. Mali princ je v pozdrav ljudskj množici privzdigoval svojo kapico, Množica je kar vriskala veselja, vojake je nosilo ljudstvo na ramali in jih pogoščalo, kraljeve podobe so bile vse okinfiane z najlepšimi in dragocenimi cveticami. ItalijaDSko ljudstvo namreft zelo ljubi sedanjega kralja in kraljico.. Kralj ]e zelo ljubeznjiv, občuje ob mnogih prilikah prav prisrčno s priprostim ljudstvom, obdaruje reveže in pomaga nesrečnikom.Pod prejšnjim kraljem se je Že v mnogih k,rajih nagibalo ljudstvo k Ijudovladk Sedanjega kralja pa ima narod zelo rad in pristaši Ijudovlade so izgubili vse upanje po uresničenju njih želj. Trgovine so bile v Rimu po napadu zaprte, raz hiSe so plapolale zastave, ustavljena je bila poulična železnica, počivalo je delo, listi so izšli v slavriostnih oblikali. Pred državno zbornico je predsedjiik Mark.ora v navdušeni besedi nagovoril zbrano množico, Na predlog najstarejSega poslanoa so se podali vsi navzoei poslanci h kralju, da mu cestitajo k srečni rešitvi. Veselje ljudstva traja naprej. Drugi dan so šli pred kraljevo palačo vsi šolarji mesta Rim. Vsak je imel v roki zastavioo, s katerimi so pozdravljali kraIjevo rodbino. Ker je napadalec zidar, soprišli h kralju tudi zastopniki zidarjev, da ga prosijo imenom zidarjev za odpuŠCanje. Kralj jih je zelo prijazno sprejel. Tndi z dežele prihajajo cele trume ljudstva, čestitat kraljuA Dijaštvo je prirejalo zadnje dni obhode po mestu, po rimskih ulicah so se slišale vesele pesmi. K srečni rešitvi so večinoma vsi evropski vladarji podali kralju svoje Sestitke. Posebno prisrcno je čestrtal cesar Franc Jožef, Tudi sv. Oče Pij X. si jc dal natančno poročati o napajdu in sporočil kxalju svK)je gestitke, da ga je Bog obvaroval smrti. Napadalec. Napadalec je rojen v Rimu in je bil obleften prav čedjio. Imel je na sebi modroobleko ter popolnoma nove čevlje. Po obrazu je takoj spozrfati, da pripacin mladenie anarhistom, to je prekuculiom in je po prvem zaslišanju priznal tudi sam, da pripada tej lepi lopovski dzužbi, Kaznovan je bil že trikrat zaradi tatvine. V zadnjih leiih je postal anarhist. Izpoftetka je izpovedal, da je revolver našel, pozneje pa je priznal, da je imel revolver že delj easa. Prvotno je pri zaslišanju trdovratno niolcal, potem pa se je priloževal, da ga je množica napaxlla, opljuvala in psovala. Nato pa je vendar priznal vsaj deloma svoje name/ie, ki so ga vodili pri napadui na kraljevo dvojico. Razven očeta, matere in enega brata ninia sorodnikov. Oče je delavec. Dalba je tekom zaslišanja na policijskem ravnateljstvu priznal, d'a je bil najet od anarhistič-ne družbe, da naj usmrti kralja. Bil jo po svojemlastnem priznanju prepričan anarhist in jo bil predkaznovan zaradi surovega ravnanja s starši. Njegova mati p.ra^ vi, da je Dalba kot majhen otrok bolehal na vnetju možganske mrene. Bil je vedno v se zamišljen. 2 ujo je ravnal surovo in je morala klicati proti njemu vefkrat sodižiče na pomoC. Napadalec Dalba je imel zelo slabo vzgojo. Sole na Italijanskem že same na sebi ne vzgajajo v. kršftanskem in poštenem duhu, ker je uf-iteljstvo večinoma svoborlomiselno-liberalno. Zatorej pa so anarhisti skoraj sami Italijani, posebno pa so se pokazali zadnja desestletja italijanski anarhisti kot napadalci in morilci kronanih glav. Uspeh svobodne šole! Laški listi pripovedujejo, da je poliajal nesrečn i fant brezversko laško šolo, bil potem 61an socialistiene družbe in je bfal same liberalne in socialnodemokraške liste. Sam je priznal, da je zašel zgodaj v družbo socialistov in anarhistov, ki so ga Sčuvali zoper vero in družbo. Napadalca Dalbo so prepoljali V; ie6o Rogina. Ravnatelju zapora je izjavil, da se kesa, ker je napadel kralja. Izjavil Je tudi. da se je že tri leta peeal z mislijo, umoriti laškega kralja. Najvišja kaaen, ki zamore doleteti Dalbo, je 301etni zapor.