Hermann Mülle r-Karpe: Das Urnenfeld von Kehlheim; M aterialhefte zur bayerischen V orgeschichte, H eft 1, Kallm ünz 1952; 52 strani, 12 k a rt in 2 tabeli v tekstu in 51 tabel v prilogi. Živahno arheološko terensko raziskovalno delo prinaša z novim i od k ritji tudi neljube problem e — kako z izdajo rezultatov čim prej razširiti nova do­ gnanja med domačim in tujim znanstvenim svetom. To tem bolj, k e r h ran i večina m uzejev še množilno gradiva, izkopanega v polpreteklem času, ki še ni ob jav ­ ljeno, v nem irnih časih pa lahko k aj km alu postane žrtev vojnih viher in je tako za vedno izgubljeno. Iz razm išljanja o teh problem ih so m ünchenski arheologi našli domiselno rešitev in pričeli v posebni zbirki M aterialhefte zu r bayerischen Vorgeschichte ob jav ljati kataloge m uzejskih zbirk in gradiva zaključenih izko­ pavanj. V varčno preračunani skopi obliki, ki bi jo v danih razm erah kazalo posnem ati, so v posam eznih zvezkih podani poglavitni podatki o najdiščih in najdbah. Iz n jih si m ore arheološki delavec z lahkoto ustvariti sliko celote, izluščiti problem atiko, ki je tu le nakazana, in preiti k znanstveni obdelavi, kakršne se katalogi načelno odrekajo. S tem je glede o b ja v lja n ja n ajd b storjeno že pol poti, k a r zadostuje tudi za m aterialno sicer dobro podprto današnjo Nemčijo. V navedenem prvem zvezku podaja tudi v slovenski arheologiji domači avtor poročilo o n ajd b ah enega največjih žarnih grobišč stopnje H a B na Ba­ varskem . Dasi gre pri tem predvsem za objavo gradiva kot še neobdelanega zgodovinskega v ira za proučevanje »družbene, religiozne in gospodarske stru k ­ ture« k u ltu re žarnih grobišč v južni N em čiji, prinaša ta zvezek vrsto m etodo­ loških novosti. Sicer nezajeten katalog prinaša n a jp re j opis grobišča (s topo­ grafsko skico terena) in zgodovine izkopavanj od leta 1907 d alje (z načrtom grobišča). Dasi je bil del grobišča, ki leži na parcelah več lastnikov, nestrokovno izkopan, sistem atična kopanja pa so se vršila neenotno v daljšem časovnem razdobju, je bilo avtorju, zahvaljujoč vestnosti posam eznih raziskovalcev, mo­ goče podati zaključeno podobo. Katalog prinaša prikaz sedanjega stanja, obse­ gajočega v erjetn o največji del še ne do k ra ja raziskanega grobišča. V kratkem orisu načina pokopa so podane za žarna grobišča dokaj enotne poteze: sežig m rtvega in pokop preostalih ostankov in pridatkov v žarah, ki so bile ve­ činoma pokrite s skodelam i. Eno v drugo položene posode v žari tolm ači avtor kot posode brez hrane. Izjem om a je bil pepel n ek a jk ra t nasut v jam o. P reproste grobne jam e so bile 0,3—1,0 m globoke in so segale skozi hum us pogosto do gruščnate osnove. En sam grob je im el pravokotno obliko in je h ran il žaro v posebej izkopani kotanji. Včasih so bile žare obdane ali pokrite s kam ni. Iz pridatkov skuša avtor razločiti m oške in ženske grobove. T ako označuje grobove z žaram i z ozkim vratom in pridanim i puščičnim i in suličnim i konicami za moške in grobove s širšim i žaram i z večjo odprtino in pridanim i vijački, pasnim i sponami, iglami, trakastim i zapestnicam i in obeski za ženske. Ta delitev je prikazana tudi na posebni k arti grobišča in kaže zanim ive skupine m oških in ženskih grobov. Isto tezo uporablja av to r kot predpostavko za druga ugotav­ lja n ja : kozice im ajo le moški, redke zoom orfne posode le ženski grobovi; čaše z ozkimi grli v ženskih grobovih naj bi pom enile uporabo za h ra n je n je dišav in mazil, čaše s širokim i ustji pa bi bile služile za p itje in označevale m oške gro­ bove. Sodeč po tem je moških grobov n ek aj več kot ženskih. Iz še neobdelanih nedogorelih kostnih ostankov bi bilo m orebiti mogoče ugotoviti, ali soi bile z možmi pokopane tudi žrtvovane vdove, ozirom a ali so sploh obstajali dvojni grobovi. Razm erom a enovit značaj vsebine grobov kaže n a enakost položaja mož in žena. O troški grobovi niso bili, posebej izločeni. Novost, ki pa se v N em čiji v zad n jih letih naglo razširja, pom eni k arto ­ grafsko prikazovanje grobišča. Avtor se v svojem katalogu tega poslužuje v izdatni meri. Na osmih tločrtih grobišča p rik a z u je lego posam eznih k a ra k te ri­ stičnih pridevkov: tipov igel in drugih kovinskih predm etov, a tudi različnih tipov posod. D asi sam opozarja, da gre tu le za shem atizirane prikaze, je s tem že precej prispevanega k podrobnejšemu raziskovanju žarnih grobov v Kehlheimu, a tudi za obdelave takih najdišč na obširnejših področjih bi bilo koristno, če bi taki prikazi bili narejeni še za druga grobišča, s čim er je v horizontalni strati- grafiji prikazana njegova časovna rast. M a n jk ajo pa Ilu strativ n i podatki o gro­ bovih — slike, profili, tlocrti, kolikor so jih raziskovalci izdelali. V glavnem pripada grobišče stopnji Ha B z začetki v Ha A in koncem v Ha C. Avtor ga kronološko razdeli na pet stopenj, ki se opirajo v glavnem na tipološke oblike keramike, ki so v okviru osrednjih treh stopenj Ha B najteže ločljive. Absolutne kronologije avtor niti ne omenja. Katalog 258 grobov in najdb je izdelan v enako jedrnatem slogu: kratek opis grobov in najdb po načelu, da opis in slika skupno označujeta predmet. Med tabelami sta dve fotografiji tipov keramike, ostalih 29 pa podaja po gro­ bovih razvrščene risane keramične in kovinske predmete. Poleg nekaterih kovinskih izdelkov (igel itd.) kaže le način okrasitve keramike podobnosti s Ha B kulturo Slovenije, medtem ko pripadajo tipi keramike docela drugačnemu kulturnemu območju južne Nemčije. Kratek stvarni register h katalogu za­ ključuje ta zvezek. Stanko p ahič Armin Stroh: Katalog Günzburg; Materialhefte zur bayeri­ schen Vorgeschichte, Heft 2, Kallmünz 1952; 58 strani, v prilogi 28 tabel in 2 arheološki karti. Drugi zvezek navedene zbirke ima v primeri s prvim nekoliko drugačno zasnovo in tudi docela drugačno zgodovino. Potem ko se od Riimsko-Germanske komisije pred vojno zasnovana zbirka »Katalogov južne in zahodne Nemčije« ni razmahnila, je bilo že katalogizirano prazgodovinsko! gradivo iz domačijskega muzeja v Günzburgu (enakovrednega n. pr. celjskemu) po iniciativi Bavarskega deželnega urada za spomeniško varstvo dokončno obdelano in uvrščeno v obrav­ navano zbirko. Vendar tu ne gre več samo za kataloško izdajo gradiva iz muzeja v Günzburgu in tamošnjih najdb v drugih muzejih, temveč je katalogu priključen tudi seznam arheoloških najdišč okraja Günzburg z dvema arheološkima kar­ tama v merilu 1:100.000, od katerih zajema prva prazgodovinska najdišča do vključno starejše železne dobe, druga pa ostala od latena do srednjega veka. Ker pa obsega drugi del podatke izključno iz literarnih virov in obravnavano področje še ni bilo sistematično pregledano, ne moremo govoriti o topografskem zvezku, temveč prej o gradivu za topografijo, ki je priključeno katalogu mu­ zejskih najdb. Kataloške sezname pričenja uvodno poglavje o zgodovini arheološkega raz­ iskovanja v Günzburgu, kjer je antični del (kraj je spričo rimske mestne na­ selbine Guntia z antičnimi najdbami bogat) v seznamu gradiva namenoma izvzet in bo obravnavan posebej. Dolgoletno delo domačih ljubiteljev starin in lokalnih raziskovalcev so pred koncem vojne v veliki meri uničile bombe in le s pravo­ časno evakuacijo je bilo oteto vsaj celotno prazgodovinsko gradivo, predstavljeno v katalogu. Seznam najdb ima na čelu geološko-geografski oris kraja in je razdeljen na kronološke enote: neolit, bronasta doba, žarna grobišča, hallstattska in latenska doba, v okviru katerih so najdišča z opisi predmetov razvrščena po občinah v abecednem redu. Večji del najdišč ima tudi podatke iz katastra, po katerem so razvrščena najdišča v drugem seznamu Ob jedrnatem opisu najdb so podani orisi najdišč in načini odkritja, inv. številke in večinoma tudi dana lite­ ratura. Priključene so tudi časovno neopredeljive najdbe in v Günzburgu hra­ njeni predmeti iz tujih krajev. Seznam »pred- in ranozgodovinskih terenskih spomenikov in najdišč« je urejen po katastrskih listih, ki so označeni na robovih priloženih arheoloških kart. Ta seznam je kronološko obsežnejši in zajema tudi na terenu še vidna srednjeveška gradišča. V okviru katastrskih listov so najdišča razvrščena po abe­ cedno urejenih občinah, znotraj njih pa po kronološkem redu, pri čemer je doba pri navedbi kraja označena s kratico na robu. Prirediteljem se je zdel ta način razporeditve najprimernejši, ker v očitni sovisnosti povezuje karti in seznam, vendar je nepraktičen v toliko, ker zahteva temeljito poznavanje karte in ne­ poučenim otežkoča iskanje po imenu znanega najdišča v seznamu in na karti hkrati. Merilo 1:100.000 obeh priloženih kart je bilo izbrano silom prilik. Avtor se zaveda otežkočene preglednosti, čeprav zajema obravnavano področje okraja Günzburg le manjši del pri nas običajnega obsega listov kart tega merila, in je zato delil karto na dvoje kronoloških enot. Ta delitev je zadovoljiva v toliko, ker so na prvem listu prazgodovinske kulture jasneje prikazane, na drugem pa