Nekaj o naših šolah. Okolu leta 1870 bile ao aaae ljudske šqJ& še povaem sloveaake; le po dve uri aa ter/^ se je aemški podučevalo. Zdaj so pa zaeeli vŁž nemščiae rivati v aaše šole; sloveaščiao paVSrJ tiačali vea. Otrok, ki ae ae zaa pravilao sfK^ veaako govoriti ia pisati, moral bi aže aemaki žlobudrati. Učitelj bi moral uže otrokom aemški govoriti ter jih celo v aemškem jeziku zemljepisje, račuaatvo itd. podučevati, kar je ravao tako paaietao, kakor 6e bi kateri duhovaik aa eakrat začel v aaaih krajih v cerkvi madjaraki pridigovati. Ucitelji, ki ao aa vse kriplje vbijali ubogim otrokom aemščiao v glavo, dobivali so potem od aemškega šulvereiaa tako zvane Behreagabea", čaataa darila, ali kakor jih je g. dr. Gregorec v državaem zboru krstil ,,acbaadgabea", t. j. aramotaa darila. Gorjč pa ueiteiju kateremu ae bi aemščiaa bila vae, prvo ia zad aje! Za-aj so hudi čaai; aaj je še tako apretea, aaj ae pri ajem otroci še tako dobro aauče račuaati, pisati, brati itd., vae mu aič ae pomaga : oa ae aajde miloati. Da bi imeli učitelje še bolje v svojih rokah, akleaili ao laasko leto v štaj. deželaem zboru aovo poatavo. Oaa daje deželaemu aolskemu sovetu oblaat, učitelja aa mah presta viti. Ta poatava akleaila ae je aaaio z aameaom, aaj aaše učitelje tem laglje strabujejo, ter jih ailijo, da gledajo še tem bolje ia aajveč aa aemaciao. Ako ravao ae toraj v aaših sloveaakih šolab tako goreče aemščiaa žaga, da bi 6lovek, ki poluka kedaj va-aje, mislil, da smo kje tam aa gorajem Štajarskem ali celo v Bismarckovej Prusiji, bilo je to ae veadar štajarskemu deželaemu zboru vae premalo, ter je aa predlog zaaaega aevaiškega dr. Auasererja že dve leti zaporedoraa godel: ,,Le vec aemški, le vae več aemaki!" Deželai šolski sovet je tej želji koj uatregel, ter izdal celo vrsto aaredeb. kako se mora aemški jezik še vae bolje poučevati v aašia šolah. Občiae ia krajai šolski sveti celih okrajev protivili ao se zoper kvarljivo razširjenje nemškega jezika. To je tudi protipoatavno ; kajti člea 19. državaib temeljnih poatav prepoveduje vaako siljeaje k učeaju drugega, torej pri aaa iiemškega jezika. Pa vae ai aič pomagalo! Toda ,,vsaka sila do vremeaa" pravijo Hrvatje, ia ravao ta aemški pritiak rodil je dober aad za — Sloveace! Zoper to aepoatavao vrivaaje aemščiae v sloveaake šole poatavili so se med dragimi po robu tudi v Smariji, ter so aapravili pritožbo aa miaisterstvo. To je — ai bilo mogoce drugače — razveljavilo aaredbo deželaega šolakega soveta ter je izreklo, ,,da mora sloveaski jezik v aaših šolah biti ediai podučni jezik; da ae toraj mora vae samo v aloveaskem jeziku podačevati ia ae otrokom vae aamo v sloveaakem jeziku razlagati." Nemški jezik ae aicer lehko podučuje, toda le kot aeobvezai predmet; aemaki se ima podučevati samo aekaj ur na tedea ia če kateri o6e ali varub aoče, da bi ae otrok aemški učil, lebko to v začetku aolskega leta aazaaai. Izrečeao je s tem, da je ia mora biti sloveaščiaa v aašib šolah prva, aemški pa da se lehko podačuje, toda le v pametai meri, tako, da aemščiaa ae bo aa škodo celerau poduku; da ae bodo otroci, ko izatopijo iz šole aajrečji reveži, ki ae vejo aič; aemški ae, ker ae aiao mogli aaučiti, aloveaaki ae, ker se niao učili; drugega pa tudi aič, ker ae je v aoli gledalo aajbolj aa aemščiao, aa to pa premalo, aa kar bi ae aioralo pred vsem ia aajbolje gledati. aamreč, da zaajo dobro brati, pisati, račuaiti, aekaj o zemljepisji, zgodoviai itd. To je v resnici aekaj uspeha, toda še vse premalo. Treba aam ae bode še boriti, predao bode vae v redu v aolskih zadevab! Le ta vojaka ]e aicer mudaa valed raztaer, v katerib. živimo, toda aikar se je ae strašimo! I. D.