DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ^JTtT fitO IV^'^Ll "T ";""' ~ **»« m » pohljvo: »rednUtvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, nUkik ulicah H. 9. Naroimma mi *nnrat% pa opranmltru .DOMOUUBA' Vodnikov* ulice H i _ NamJmii« m .ry< pWnJ»)0 po dogovoru. v lente-Hprejtautjo m it«T. 84. V Ljubljani, 19. decembra 18»5. L«talk VIII. Pred koncem leta. par dnij in staro leto gre tja, kamor jib je že »lo po Kristusovem rojstvu 1894 Ker dragi bralci Do-moljubovi dob* drugi list ftele po praznikih in po novem letu, sato se nam adi umestno, da nekoliko pogledamo naiaj v staro leto. Leto, katero se kmalo od nas poslovi, oetalo bo vsem prav gotovo v spominu zaradi velikih nezgod, ki so nas zadele. Huda zima, valik aneg. potres, kakorften fte nikdar ni obiskal nate ljube domovine, v jesenijpo-vodenj, ponekodi slsba letina: vse lo je dobrot|jivi Rog poslal nad nas. Hudo so nas zadela imenovana nesreče, posebno potres, tako, da desetletja ne bodo mogla popraviti in abojlati vsega, kar ja podrto in poškodovano. V teb hudih Časih je verno nafte ljudstvo hitelo k molitvi k mali kapelici, ker hram božji je bil podrl in ne-brojne vroče proftnje so puhtele k Bogu za usmiljenje. Nafte ljudstvo je ostalo trdno v veri. To versko prepričanje je prav oCito prodrlo pri zadnjih volitvah v kmečkih občinah, kakor smo to zadnjic omenili. Vera doma. pa tudi vera v javnem življenju, v volilnem boju, je zmagala, je ostala neomajana. Tako smo, dragi čita-telji, tudi letoa vai akup držali ae prvega dela naftega vodilnega, slatega reka: Vse sa verol S tem smo te mnogo koristili domovini; da smo pri zadnjih volitvah skuftali spraviti v deželni abor mote, ksterim je vera prva in nsjsvetejfta stvar, katerim je blagor naftega ljudatva v resnici pri srcu, s tem pravimo, amo storili prvi korak k zboljftanju naftih razmer: io to »mo storili vsi, od prvega do zadnjega, od najubožnej-»ega in najpriprostejftega volilca pa do izvoljenega po-atanca, vai amo atorili v tem obziru svojo doltnost. Ce oni v mestih noCejo. da bi se jim ratmere olajftale, ne moremo toper to niC. Počasi bodo sprevideli to tudi ti, da jim hočejo le oni dobro, kateri so verni možje. S tem uspehom te smemo biti zadovolini, ker vemo, d« je veČina ljudstva na nafti strani. Bog daj, da v prihodnje dosežemo le več 1 Katoliika ljudska atranka jo priredila v mnogih krajih shode, na katerih ao se razpravljale važne stvari. Io večinoma so bili shodi, kar nas zelo veseli, dobro obiskani Razpravljala ao *e go-apodaraka vpraftanja, kako bi ae aopet pomagalo kmečkemu atanu na noge. V ta namen ao ae v tem letu ustanovile nekatera poaojilnice, ki prav dobro poalujejo. Dokaz temu jo, da ao naaprotnikom trn v piti; ker oae ao spravijo le nad dobro aadja. 12. t. m. vrlil ae jo oanovalni abor »zveze kranjskih posojilnic«, nova pridobitev na narodno-gospodarskem polju, o kateri drugod le več poročamo. Med delavakimt ahodi omenjamo le onega na Brcajab in pa v Ljubljani; reči moramo, da ae jo mnogo delavcev iztrgalo aocijalno-demokratičnim krempljem. Od najoovejftega časa sem ima se nala atranka boriti a dvema nasprotnikoma. Prvi je liberalec, to je tisti, ki taji pomen vere, tisti, ki sramoti in blati duhovnike, pred vsemi prevzvilenega kneaoftkofa. Socl-j a I d e m o k r a t i, drugi nasprotniki, pa uM: kar ai bo kdo zaslužil, to ne bo njegovo, ampak dati bo moral drugim, da ai potem na jednake dele razdele; torej n. pr. jeden zasluti na teden 7 gld., drugi, ki je len, 4 gld., pa bo kdo priftel io dejal, ti daj od tvojega zaalužka toliko, da bodeta oba jednako imela. Mialim. da nikdo ne bo hotel tega storiti. Drugi nauk sooijaldemokratov pa je ta: bogatinom pa se mora premoženje vsoti in potem raiuoliti tako, da bodemo vsi jednako imeli. Da je to krivično, to je jasno ko beli dan. Dalje uC6 tudi, da je domovina in narodnost sama neumnost in da je vse jedno, ali smo 8lovenci, Nemci ali pa Kitajci. Tega mi ne maramo; v ljutib bojih s Turki ohranili smo si domovino in narodnost, ohraniti jo hočemo tudi fte za naprej. Žalostno pa je, da ai Cesto liberalci in socijal-demokratje podajajo roko, posebno kadar se gre zoper nafto katoliftko stranko. Mi smo si v avesti, da smo v preteklem letu storili po moči, kar drugi del naftega gesla pravi: Vse za domovinol 8 tem pa smo gotovo mnogo tudi storili za lirjo svojo domovino, za ljubo Avstrijo in nje vladarja. Nafta udanost pa je letos dobila fte novega netiva. Ko je groani petre." obiskal Ljubljana m okolico, j« pr*«vitli cear aam pnhitel pogedat revo avojib podanikov in njemu ar imamo zabvai ti, da »mo dobili vaaj nekaj državne poinoOi. Zato moramo tudi tretji del ge*la s|>olnovali: Vse za cesarja! Vae s a vero. dom. cesarja! To je bilo do sedaj na*e geslo, toga se*bode Domoljub držal v novem letu. Osem let se ie Domoljub bori za narodne pravice in rn domovino na verski podlapi Mi se s tem nočemo hvaliti, auipak hvalo dati morama le Itogu, k- je blagoslovil naSc delo. Zahvalo pa smo dolini tudi naročnikom, ki so pridno brali n naročali Domoljuba. Toda vtmo za gotovo, da jih je Se veliko, ki bi st lahko naročili Domoljuba. SO bor.h krajcarjev si pač lahko mars.kdo prihrani, zato pa dobi dvnkrat na mesec precej berila v poduk in zabavo Domoljub bode prinašal tudi zanaprej novice najprej iz Širnega sveta in potem ia Sloven«kep». poučeval bc drage rojake o ravnanju in početju nas.b nasprotnikov in jih kazal v njih pravi luči. Tudi cerkveni pregled in razne vesli iz mi-sijonov ne bodo izostajale. Pripovedovalec v 1 stku nas bo se nadalje razveseljeval z raznimi po\e odgoii s tem. da so |ih v najoeugoiine/tu vremenu pusti : oa pree cm dva dni in jedno noč Kaj tactga se Se ctlot živ no ne počenja. Na ia način ao oropali gasov. OrožniStvo in vejaitvOje na vse mogoče nač n« skrbvlo, da ni prilel na volišče noben nasprotnik vladne stranke. Vae ulice ao bv dokaz da se Oger«ka niti s Turč.jo ne da pr.merjau, pa tub dokaz da liberalci ne spoštujejo pravic in svobode svojega bližnjega. Celo nekateri liberaln -maiarski UU st spodtikajo nad takim ravnanjem Lah t so jo sedaj enkrat skupili. Tam doli v vroči Afriki hočejo si osvojiti nekaj dežele. Stala jih je ta neumnost dokaj denarja in ijudij. Do zadnjih časov ar jim je d >bro godilo in koj so hoteli celemu svetu cs-znamti svoje zmage. Toda prehitro so se veseu.i \ nekem boju je pad.o 1445" mož. med njimi jeden »a,cr Štirje siotniki in več drugih častnikov. Nepopisno sj sedaj Lahi poparjeni. V zbornici so predlagali. na| se i* posije vojakov v Af.-iko, da vsaj lo obranijo, kar ž« ima.o. Seveda brez nič pa tudi ni nič. za vo,sko trebs denarja. Toda kod ga na; uboga Laska dobi? >*dem milijonov hočejo vzeti na pose>do in si tako novih do.g<>v na vrat nakopaU. Gotovo latkt davkoplačevalci s um niso zadovoljni. Na Turiketu se gode čudne reči. Zoper obstoječo vlado je neka; nezudovoljnežev napravilo zaroto, ki navdušuje ljudi k uporu Lvropcjci, posebno kriatij*n>. ^ varni svojega življenja. Po poročilih padlo je v Armeniji IGO.OOO prebivalcev, večinoma kristijanov. Turški listi ho-fejo vse utajiti, toda ne morejo. Tudi vojne ladije, katero «o poslale razne države, ne bodo ugnale Turke, če ne bodo topovi govorili. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Č. g. Anton Jemcc jc predložen za župnijo Pod lipo. Premeščena »ta čč. gospoda kapelana Alojzij 7. e 1 e z n y iz Smartoega pri Kranju v St. Jurij pri Kranju; Anton Pfujfar z Ltakovca kot župni upravitelj v Leakovico. Novo nameščen pa je g. Josip Šolar kot kapelan v Leskovcu. — Nepoznan tat je hotel 10. t. m. okrasti kapelo Sv. Frančiška Ki. pri sv. Jakobu v Ljubljani, kjer se ravno njemu na časi obhaja dcveldnevnica. Ker so ravno v ponedeljek pobrali denar iz skrinjice Fran-čiSkove kapele, jo je pu«til na miru, zato jo pa ugrabil svet njo, mislrč, da je gotovo srebrna; a ker je radi Širokega stalea ni mogel lahko skriti pod obleko, jo je prelomil in odvzel svetinjo, atalce pa pustil pod oltarno ugrajo. Z ukradeno svetinjo Si tat ne bode nič pomagal, ker je bila plehata. Tatu ao že dobili. — Posestniku And. Samsi v Spodnjem Zemonu so neznani tatjo dnč 25. novembra odnesli okoli 9«i5 gld. v bankovc.h. — Dnč 10. t. m. popoludne je napadel na llrunku pri St. Janžu blizu 18 let star, spriden kmečki fant nekega posestnika ter ga s kamnom večkrat udaril po glavi, tako, da se je ta vsled udarcev nezavesten zgrudil na tla. Na to mu jo ukradel žepno uro in blizu 5 gld. denarja. Zločinca imajo že pod ključem. — V Kamniku so vendar jeden-krat dodelali most čez Bistrico ter so gu 18. t. m. izročili (rometu. — Svetli cesar je potrdil v kranjskem deželnem /boru sklenjeni zakon gledč naprave okrajne moravske ceste v cestnem okraju brdskem. — V Hadečah pri Zidanem Mostu je bil dnč 4. t. m za župana izvoljen po-lestnik in mesar Fr. Juvančič. — V Metliki so nekateri bogatini, ki nekdaj niso imeli posebnega premoženji-. Ljudje pr povedujejo o njih, da so le s »kontrobanlom« obogatili. In res je pri nas, kakor malokje drugje, »kon-trabant« jako cvetel. Pa ludi dandanes se nekateri te neumnosti ne morejo pozabili. Znano je, da se sedaj iz Hrvatske ne smejo k nam dovažati tiste živali, pred katere P,elokranjec vedno postavi »brez zamere«, predno jih imenuje — namreč prašiči. To pa jc kakor nalaSč za nekatere, ki hrepenijo po bogastvu, in govori se, da »o v tem času, oakar je zaprtija, že velike množice teh livalij -kontrabant« odpravili na Kranjsko. Slednjič se je pa vendar jednemu ponesrečilo. Orožniki so slučsjno naleteli na Gorjancih na veliko čredo hrvaških prašičev, ki so bili namenjeni v Novo Meito. Vsa čreda se je konfUcirala in na dražbi prodala. Sedaj pa se vrfč v Metliki preiskave. Mož, ki je s tem, občnemu blagru tako nevarnem početjem, iskal svoje sreče, sedaj v zaporu premišljuje svoj prestopek. Čujemo, da so zaprli tudi že nekega uuhorskega posestnika. Vse pa, ki so pri tem prizadeti, čakajo hude kazni. Listek. Božični večer v ječi. (T. Savinjski.) Bližal se je lepi adventni čas. Temna noč je že razprostirala svoje peruti nad majhno gorsko vasico, iu v farnem zvoniku naznanjala ae je polnočna ura. Po klancu navzdol stopata dva možaka, precej dobro opravljena. Jeden, majhen suh možiček, ki se neprenehoma opoteka, kakor bi hotel najti, kje je cesta bolj Široka — drugi pa krepltejSe koraka za lovar Sem, hotič navladovati uporne ude, ki se neizprosno pokorijo močni pijači. Kmalo prispeta do lepo zidane hiSe. »Ti, Tone, ogovori starejši svojega spremljevalca, »čuj, kaj bi bilo, da danes prenočim pri vaa, domov imam Se jodno uro in -« jezik se mu je zapletal, da ni končal. »Ze dobro, Jernej; samo pojdi v hlev, da le moja žena ne vidi. Sij ves da le črti kakor dihurja. Pred zoro pa se odpravi.« To rekii, pritisnil je čemerno na kljuko ter tiho stopil v vežo. Sram ga je bilo, da je že zopet prebedel polovico noči v krčmi in bal se je buditi očela, ki je zraven v čumnati spal. Kn trenutek se pomislja, potem pa krene v sobo. Majhna oljenka je Se brlela na mizi, pred katero je klečala Ana, njegova zvesta žena ter s solznem očmi se ozirala zdaj proti razpelu, zdaj na vrata, koder je tako željno pričakovala svojega moža. «0h. da ai le prišel«, vzklikne prislecu nasproti in vstane. »Kako težko, težko sem te čakala tri ure. Pa saj menda nisi bil pri Vriievih?« reče skrbno ter ga pogleda s žalostnim obrazom. «Sem, Jernej me je ijekaj zvabil,« reče kratko. •Zakaj pa Se li nisi Sla k počitku?« >Ne vpraiaj me, dragi mož, saj ves, da me skrb drami, in ta je vedno najhuja, ako tebe ni doma. Oh glej, že četrtokrat se mi vračaš tako pozno, — več goldinarjev ostane vsikdar v tej nesrečni gostilni, ki je shajališče najhujših pijancev in igralcev! Kam boS Se priSel?!« To reksi globoko vzdihno in solze se ji z nova potočijo po obrazu. Tone je molčal. Streznil se je in sprevidel, da ima žena prav. JelSkarjovi, tako se je pravilo tej hiSi, bili so naj-premožnejfti kmetje v Lipovcih. Mlad gospodar se je bil priženil tja ter dobil z lepo hiSo tudi najboljšo gospodinjo in ženo cele okolice. Živela sta že pet let v najlepši zastopnosti, in blagoslov Božji se je vidno razprostiral nad njunimi opravili. Nikjer ni bilo slišati «!č besede, ampak vsak je hodil po svojem delu ter se trudil po najboljši vesti. Jutranja molitev začela je dan in večerni mrak našel je vso družino klečečo pred podobo Križa-nega. Stari oče molil je naprej, drugi ao pa za njim odgovarjali. Samo majhni Štiriletni Tonček delal je včasih materi težave, ker se ni znal tako dobro pregibati svojih ustic. Tako je bilo, dokler Tone ni poznal Vranovega Jerneja. A zadnji čas se je vse predrugačilo. Neka kupčija, do koje je on Tonetu pomagal, sklenila je tudi njuno prijateljstvo. Neizkušeni Tone ni izprevidel, zakaj se mu novi tovariš vedno dobrika. Ni opazil, da to do- brikanje velja le njegovemu bogastvu, da bi ga spravil v dobro voljo ter mu izvabil kaj okroglega *« pijačo. K Vriievim, kamor je Jernej vsak teden zahajal in tudi ob ob delavnikih, če je bila napeta moinjica, pripelje kmalu tudi Toneta Vesela druiba ga ondi radostno pozdiavlja. .To je lepo, Jelikar, da si tudi ti zdaj semkaj pr:Sel,* oglasi se okroglolični Zdoliek. »-saj »e celo leto držift kakor božji volek ter se krčme ogibljei kakor bi krajcarja ne gleStal!« >Ima ga pa. ima. in danes bo tudi dal za en literček ali dva,, hitro pristavi njegov sosed ter se nekoliko odmakne od vogla. »l.e sedi k nam in pij, zdaj točimo mojega.« In res, Tone je pri«edei in dobro se mu je zdelo. Dal je tudi za jeden liter, potem ie za jednega. dokler je ie bilo kaj deaetic. Nato so pnile kvarte. in tako je ilo naprej Vrnil seje s prkznim »epom, in cel leden ga je vest pekla, da je zapravil toliko denarja Uko lahkomiselno za nič in zopet nič, •Pa kaj bo, saj je aamo enkrat«, Uko ae je tolatil. A prillo je ie k drugemu io tretjemu, in alednjič zdela ae mu je skoro potrebna razvedr.tev vsaj enkrat ali dvakrat zasukali karte v prstih. Poredni Jernej pa je z veseljem opazoval, da mu obilo teče pijača iz Tonetovega žepa in vabil ga je, če ae je le dalo. kar največkrat a seboj. Takrat, ko se je vračal ob polunoči iz goatilne, pustil je srečno deseuk pri vinu in igri. Peklo ga je ne-znanako, in vest ga je svarila, ds bode Ilo ns uko v način rakovo pot. Drugo jutro je trdno sklenil pretrgali pnjaUljsko vez z Jernejem ki mu je bil kriv vsega. Cel mesec se je premagoval. Dobra »ena pa je na tihoma molila in prosila Boga, naj ji mo»a za vselej ozdravi. Tako je priiel botični teden. Da bi potrebne reči za praznike priskrbel ter prinesel za »eno in otroka nekaj novine, ukazal je bUpcu na preči in veaelega arca zdrči JelSkar a avojimi čilimi konjiči proti meatu. Med potjo areča Jerneja, ki je radostno pribite! do njegovih aanij: »No, Tone, ksm pa, kam? Dsj, ds prisedem ssj te »e toliko časa nisem videl!« Dobrodulnt Tone ustavi, kmalo je veselo tekel pogovor, katerega je vedel gostobesedni Jernej kaj dobro sukati. Opravljal je aosede, norčeval se iz meičanov, in Uko je Slo do VnSevih. .Daj, tukaj uatavi,« silil je Jernej, »dobro kapljico ao dobili. Midvs s hlapcem izpreSevs. med tem, ko ae tt v mestu mudiš, pa te tukaj počakam.« »Dobro«, pritrdi Jelikar. »V jedni uri se vrnem, do tega mi pazita na konje!« Podvizal se je v mesto, da bi se čim preje povrnil, kajti za aviu je želel dospeti na dom Crez jedno uro priiel je srečno nazaj do VriSevih. Nesel je velik zavitek rečij. namenjenih za »eno, očeta in Tončeka. »Kako se bodo veselili, ko jim vse to prinesem,. djal je sam pri sebi ter jo mshnil v prvo sobo. Gost dim je le»al po pivcih, ki so s kozarci tvenkljaje napi vali si zdravice. »Za pol litra, krčmar,« reče JelSkar, »potem naj mi ps hlapec napre»e!< Sedel je k mizi in ponudil Jerneju jedno čaio. Ta se s prva brani, čeS sam bodeS imel premslo!« To je ToneU osupnilo »Še pol«, zavpije jezen ter postavi steklenico pred Jernejs. »Prazen Se nisem, prazen, jaz Se ne!« »Pa dosti ai pač izdal za avojo Ano, ki ti jih bo aolila, ko te *rnH, roga se Jernej. »Saj pa tudi moraš, ker si ae tjakaj Pal »eml. kaj ne? Noroc si, norec,« oglasi se Zdolikov Jun, iz kojegs je vino kar gorelo, »Se v krtino si ne upj da bi ti ona trikrat ne dovolile. Kaj pak, ti jo pu,tjj hlače nositi! Ha, ha, ha!« Vai za»enejo glasen krohot in po godu jim je bilo. da so lshko dražili Toneta, ker jim ie ničesar ni dal za pijačo. Temu pa zavrt kn naglo vliva kozaroe v sebe, kakor bi si hotel jezo ohladiti. »Kaj briga to vas?« v kne nazadnje. »Jazsemn^, gospodar, lahko delam, kakor hočem!« »Ti avoj gospodar ko ti ona kruh rele in moinj-co veže? ogiaai se zopet Jurij, »fleva, revie si pač, revSe!« »Kdo je revie, jaz ali ti«, zakrtči Tone, skoči kvSku ter se trese same jeze. Privzdignjena pest »ugajc iSče na«pro'mka. »Na, tebe pak se ie ne bojim, tebe,« zagrozi ae Jurij, ter potegne nož iz ikornja. V tem hipu zgrabi Jelikar atol, da bi ae obranil nasprotnika. Pa, ko ravno hoče skočiti proti Juriju, zdrsne ae, pade ter a »U lom vred podere Jurija, ki se pobije Uko nesrečno, da na mestu nezavesten obleži — Mahona se odpro duri, in notri atopita dva orožnika. Sl.iala ata vriSČ ter ae podvizala narediti ar »Mi vai nismo nič krivi«, oglasi ae Jernej. »Jelikar j« Jurija a atolom podrl.. Tone ae zravna, bledi obraz du spričuje notranji nemir, in tema ae mu dela pred očmi. »Ali ai ga rea podrl '« »Da, sem,« odgovori, »ali jaz sem padel ter ga niaem hotel zadeti«, pravi a tresoča glasom. »Ze poznsmo izgovore!« To rekSi zvcie orožnik nesrečnemu Tonetu roke ter gs pol nezsveatnega odrcJt v mesto v ječo. Bil je božični večer. Mrzls sapa atepaa je suhi sneg z dreves in streh ter ga brila popotniku v obraz, češ, podvizaj ae v hiio ali v cerkev, da ae dostojno pripraviš na prihod mdega Izveličarja. Na potu v meato koraka mlada žena in vodi i deameo fanteka, ki komaj atopa za materjo. Zdaj n vzame v naročje ter ga neae, da bi ae spočil. Boža mu ljubi obrazek ter ga itkreno pritisne na arce. »K očetu greva, Tonček, k očetu ! Oni ne bodo sami na bcbčoi večer!« »Mama, zakaj pa so atek v mestu?, vpraia det« »Tiho srček, le moli, potem se zopet povrnejo,« zaie-peta Ana, to je naia popotnica, ter z globokim vzdihom obrne oči proti nebu. Ze je v meatu. S trepeUjočim glasom vpraia «a orožnike in ječo, v katero ao ainoči odpeljali Jelikarj* vega Toneta. »Kdo ste?« vpraša jo oroinik osoroo. »Ana, njegova žena. Prišla sem k njemu na bož.fni večer, ker ne morem preaUti doma. Oh. zakaj ste mi Toneta zaprli, gotovo je nedolžen, oh, aaj ni Uko hudoben !« Jok ji zaduSi besedo, in tudi dete, ki je videlo mater uko žalostno, jame na glas plakati. »Če je nedol»«o. pokaže se to pri obravnavi. Za danes pa se mi odpravi" in mi ne delajte nadloge ! »Bodite usmiljeni,« prosi uboga žena, »pustite me k njemu z otrokom, saj vem, k«140 mu je pri srcu, da bode obhajal božični večer v ječi.' Mirno dvigne roki, da bi omehčala trdosrčnega stražo'*1 Tone je med tem v ječi okuSal bridkost, kakor b nikoli. Nepopisna sramota, bili vklenjen in v ječo zapeljat kakor največji hudodelec, razjedala mu je arce. Nemo je zrl pred »6 «er upiral oko v velike, z železjem okovane duri, ki »o mu branilo izhod, kakor hi ne hotel prepričati, je-li resnica, ali g» plaftijo le zlobne sanje. Resnica je. grenka resnica. Kako divje mu rojijo misli po glavi. Ves dogodek z Jurijem in orožniki muči neprestano njegovo dufto. Kaj ho, če je Jurij mrtev — jaz nem njegov ubijalec — »o Bog. saj ve«, da nisem«, tako je liho Ae-petal. »Kaj porekA ljudje, *'>sedi — oh, ksj bo dejala inojs zvesta Ana!« (Masno je zaihtel pri opominu na dobro ženo, ter si pokril obraz z obema rokama, med prsti pa so kapljale svetle Holre ter močile knmena tla. .Oh moja uboga žena in nedolžni Tonček! Njegov oče je razbojnik! Ali ae bode ae hotelu poznati, verovati, da nisem kriv?!« Naenkrat se zgnne Tihi koraki se bližajo, ključ se zssuče v ključavnici njegovih vrat. Duri se odpnS in noter stopi zvesta Ana z otrokom v naročji. .Tone, Tone, dragi mo«., zaihti ter g« objame in njene solze se združijo z njegovimi. .Dn sem te lenaftls! Oh, kako bi ostal na božični večer nam V Kaj ne, da si nedolžen? Jsz ničesar ne verujem Rinjenja Jelftkar dolgo ne more spregovoriti. Zvestoba in ljubezen dobre žene mu |e preminila srce. »Bog v6, da nisem krivi Zdrsnil »em se in tako s stolom podri Jurija. Raj se že mora moja nedolžnost skatati: a'i ne vrt, kaj je s Jurijem?« vpraša a skrbjo. *Ne vem, ali trdno upam. da nas ljubi Bog ne hode zapustil, in se fte vse dobro poravna.« *Da bi ae te tokrat, saj se hočem resno poboljftatl. Draga žena, odpusti mi«, reče naposled, .da sem te a svojo lahkomiselnostjo tolikrat raztalil! Bog mi je priča, da hočem sedaj postati drug človek, tak, kakorften sem bil fistikrat, ko sva so spoznala. Ti pa, ljubi otrok, le moli za ateja, da se kmalu povrne«, reče k detetu ter ga poljubi na čelo. Obravnava se je srečno končala za Jelftkarja. Bil je oproftčen. Jurij, ki je med tem ozdravel, priznal je sam, da je le vsled velike razdraženosti, obilne pijače in trdnega padca na glavo zgubil zaveat. Okovani stol mu je le razdrapal obraz, a ni ga tako težko ranil, kar se je skazalo po preiakavi zdravnikov. Vsled tega je bil Tone sa nedolžnega spoznan. Kako lahkega srca vrnil se je is ječe na dom I Nesrečni dogodek ga je spametoval. 8prem«nil se je popolnoma, ali prav za prav postal je sopet nekdanji marljivi in skrbni gospodar, in sreča je zopet zavladala pri hiti. .Bogu čast, da me je o pravem času straheval in tako pripeljal na pravo pot, aicer bi bil izgubljen za časno in večno,« dejal je pogoatoma. Vsak božič pa jo ponavljal sklepe, storjene tisti osodepolnl sveti večer v ječi. Držal jih je tudi do smrti. vcvvvvvmv* Podobe Iz življenja. (Daljo.) Iz poljske vasi. .Zima jo dolga, kakor v Sibiriji, krme je malo, ajde komaj za mesec dnij, zelja bo zmsnjkalo, kaj bomo počeli,, tožila je Marufta pri ognjiftču, ko jo pripravljala večerjo avojemu možu Martinu. Martin je sedel v kožuhu pri ognjiftču; mirno je puftil Iz pipe. Z glavo je pritrjeval Maruši, a niti z besedo ni izdal, da tudi njega lara skrb, kako bodo prebili do spomladi, ker je tako malo v hramu. Marufta je izlila jed v skledo, vzela dve žlici, prekrižala se. odmolila ter sedla k večerji. Martin je kmalu prisedol. Po jedi je zapustil kočo. Ce* nekaj časa se je vrnil ves polan. »Marufta«, kliče vesel ženo, ne skrbi več. V veži |cži muh ajdove tnoke in kos loja. Možek je posodil in 6e posodi. Uoljubil sem mu spomladi tele.« Bila sta brez skrbij. Martin je flel k Judu, prinesel ajde, turftčioe, boba, loja in soli in živela sta zadovoljno do spomladi. Okoli Velikenoči je dobil Martin tole, kravica je dajala toliko mleka, da sta se lahko preživita. Možek je čakal na tele, toda Martin Be ni niti prikazal. Polije ponj, Martin se ne zmeni. Gre sam po tele, bilo je že fttiri tedne staro. »Pnftel sem po tele«, pozdravi jud svojega dolžnika. .Vzemi je!« reče Martin malomarno. »Kje je?« vprafta Možek. • Pri mesarju,« odgovori Martin. »Kako pri mesarju?« reče Možek, »tele je moje, sem ž njim !« Tele je Martin prodal že pred tednom mesarju in denar porabil za opravke. Zid se je razsrdil na Martina ter ga tožil in ga botel zarubiti. Koča in travnik je Maruftio, Marufti ni nič posodil. Martin je dejal, da si on izposojuje. Oslala je le kravica; Martin jo je kupil, njegova je. Ali Martin je povedal izvrftevalcu rubežni, da so družina živi od krave. Izvrftovalec je zaprl bukve in odftel k Možku z žalostno novico, da se ne sme krava zarubiti. Ob jednem je moral Možek plačati stroftke. Možek se je togotil, klical na Martina vse b . . ., plačati pa je le moral. .Kaj pa zdaj?, prem8|juje, »kako naj kmeta na-žgem?. Celi dan sedi, a nič mu na pride na misel. Stara Rebeka je pomilovalno gledala mola. »Kaj te moti ?« ga vprafta. »Povej, povej avoji Re-beki, morda ti pomagam.« , Možek je povedal, kako je prilel po zimi Martin, prosil, da se ga je usmilil in mu zaupal za 10 gl. živeža. Martin je obljubil kot obresti tele. a dal je ni, dolga ne plača, marveč le obeta, da plača, kadar bo imel. Kako je izpadla rubežen, ni tajil. .In če bo imel kako drugo molzno žival, ali mora kravo dati?« vprafta stara židinja. »Mora,« pritrdi Možek. .Kupi mu kozo in kravo prodaj. Dolg je 10 gl., koza stane 4 gld., za kravo dobil 50 gld., dober .kftelV«, svetuje zvita Rebeka. Možek je kar od veselja poskočil, poljubil modro xeno in »el kupit kozo. Drugi dan jo pripelje Martinu. »Martin, revež si, pa dobra dufta. Vem, da ne moreft plačati. Glej, včeraj sem dobil od brata kozo, ne potrebujem je, če bočel, vzemi jo.« Marim ae prikloni, zahvali »e in sprejme kozo. Zid ai j« m c I roki od veselja, da te je kmet Uko lepo vsedel na limamce. Precej je poalal novo proSnjo za rubežen. Cez jeden teden ae pripelje v vas zopet mo* posUve ter koraka nsravnost proti Martinovi koči. Moiek hiti za njim; vzel je deklo, da bi odpeljala kravo. Martin puli is pipe in prijazno pozdravi prislece. posebno Molka. Le-ta je gledal s poželjivim očesom v hlev. kier je letala krava na listju Izvrševalec stopi v hlev, toda hitro se vrne in se zadere nad Možkom, kako se more toliko predrzmti in se Isgsti ursdom, da ima Martin razun krave tudi kozo, ko vendar resnica ni. Moiek obledi. .11—Martin! Kam ai dal kozo, takoj jo pokati gospodu!« • Moiek. to ne gre. Kozo ava zaklaU le v nedeljo. MaruSa je dejala, da molze kravica doati, in koza bi le kravi odjedala kiajo. Kaj hočem s podarjeno kozo, pravun. Zaklal »em jo. bila je prav debela, nekaj sva jo pojedls, neksj poprodaU.« Moiek se je togotil, sli kaj js pomagalo. Kozo je daroval, ni mogel nič storiti, ker *e ni smela krava za-rubiti. Martin se pa v pest smeje in »beta. da plača, ksdsr bode mogel. Moiek je spoznsl. ds gs je kmet dobro plačal m se je zgubil iz koč«. Msrtio pa le danes rad pripoveduje, ksko je prekssil zvitega juds •To je bil za me nauk«. pnsUvljsl je Martrn, »da ae s oderuh'>■ ne pečaj, sicer pride! ob vsa! Z drugim teletom sem plačal juda. a le sedaj m mi dobro zdi. ds s«-m mu tsko splačal njegovo zvijačo.« Kazne norice« i Zveza kraajskih posojilnic i V četrtek, dne 12. t. m zvečer vrtal se je ob 6. uri v prostorih kaloliikaga roko-delsketa doma v Ljubljani oimovalai »bor druMvs »zveza kranjskih posojilnic«. Lepo Mevilo prijateljev HaifTeise-novib posojilnic is nu-tta m dežel« ee ga je vdeleitlo. Načelnik osnovalnega odbora, g. dr. Ivan S o s t e r i i č, posdravi v kratkih besedsh zborovske ter naznsni. ds je doslej zvezi pristopilo 12 posojilnic, in aiccr: Blok«, Garknica, Črni Vrh nad Idrijo, Dobrepolje, Gorje, Borju I, Ljubljana, Meti i k a. Mol nje. Stari T r g pn Loiu, Šempeter ns Krasu in T r n o v o na Notrsniskem. — Vae te posojilnice poslale so na ahod svoje odposlance. Po tem naznanilu izvolil je zbor z vsklikom dr Ivana Šusterliča za predsedoika osno-valnemu zboru, na kar se je takoj v smislu § 8 društvenih pravil volti nsčeimk in 8 odbornikov aa dobo treh let. Zs načelnika izvoljen je bil dr. Ivsn šuster-li č; ta odbornike ps gg. Janez A I m s n iz Gonj, Anton Belec is St. Vida, Frančišek Jaklič iz Dobrepoljs, dr. Jan. Krek iz Ljubljane. Josip Proaenc is Ljubljane, Alojzij Rudolfiz Trnovega, Janez S t a n o v n i k iz Horjula in Joaip Sil k a is Ljubljane. Po dovrieni vohtvi izraža g. R u d o I f ii Trnovega v navdušenih be- aedah svoje veselje nad Um, da se je zveza ustanov;., ter pojasnjuje velikansk pomen posojilnic za blaginjo našega ljudstva. Za njim razvija g vikar Hlsdnik »e-katere svoje želje »n načrt« gledč novega drutt»a ter predlaga konečno, naj ae obrne načelstvo zveze do det t bora kranjskega a proSnjo, naj naloli le-ta nekaj za-klsdov, ki j'h ima v svoji oskrbi, v BaifTaisenove poto-jilnic« Ur Uko ^idpira njihov razvoj, kakor ae to n. pr. 1« godi na Niijeavstnjskem. Predlog je bil soglasno v sprejel. Dalje predlaga g. dr. Ivsn Krek, nsj se obrne • zvezino« načelstvo do nalili državnih poslancev ter je prosi, naj delujejo na to, da se t udi Ra (Tsiasnove posojilnice v vrste mej tiste denarne zavode, katenm m po postavi priznava pupilarna varnost. Tudi temu predloga pritrdi zbor eogUsno. Istouko vsprejet je bu nadaljm predlog g Mladnika, ki man na to, da »zveza« po svojih močeh vpliva na primerno premembo zadiuUegi zakona. Konečno predlaga g Rudolf, naj ss obrne • zveza« s proSnjo do knasotkofijstva ljubljanskega za dovoljenje, da bi ae ameb tudi cerkveni deaarji viagau v Ra ITasenove posojilnic«. Todi ta predlog je bil vsprejet Po nekaterih pojaaoilih gospoda prsdavdnika oanovainegt zbora in pr.arčni zahvali veem udsleiencem, zaključi gospod predsednik zborovanj« okob polu delete ure. proacč zbrane, aaj >zv«zo« ve«*fran«ki podpirajo z da janjem in avetom ter lako pripomorejo, da svojo naiugo VKfrstranski i/.vrsi. — Večina gostov pa j« So ov.ala »kupaj v prjauljskem razgovoru in se poteui raz»la na vi« tirani na*« delci«, aejat aem«, katero aaj rodi tisočerca sad v gmotni in duševni prid naletnu bud»tvu. (Merilec Ferme ) lz Celja s« dne 5. t. m. poroča, ds so preluji dan pnlii na sled onemu zločincu, ki je prebivalce v Trojsaah in v l/>čici v največji msn v/o«-mirjcval a svojim groznim dsjanjem. U ssdojsm uooru v Ločici s« poroča naslednja Pr«Učeao soboto je pnlel Pavel Fsrm« k mlinarju Trollu v Ločici, koder js t« v«čfcrat bil v delu in so mu bil« ondotne razmere po> poiooms znan«, ter tam prenovil Drugo jutro »e je poda! mlnar v kakih 70 korakov oddaljeno gostilno pn llial-niku, koder «i je naročil nekaj telja ler prosil g^tila«-čarjs, naj mu je polije na dooa. Odsotnost mlmar.evo pa jc Ferme porabil v to, da je lel v hlev, koder je biU dekla s svojim liietmm bolnim sinom, ter prvo s sekiro, katero js dobil v veli, devetkrat po glavi udanl in a tem usmrtil, sina pa zadulil. Po storjenem činu se vrne v sobo ter ar«ča ravno vrnivlega ae mlinarja, katerega istouko napsde in pobije na tU. da js takoj mrtev obležal. K<» je na ta nač.n odpravil vse zapreke, poiskal si je denarja. Kakor s« trdi, j« nabral blizu 100 gld. Po dovršenem opravilu se poda iz hiie, zapre od znotraj vežna vraU ter pri hlevinih durih pobegne v trg Vransko, koder ai j« pri krojaču Ocvirku omislil novo vrhno obleko in pri urarju jedno zlato 'B jedno srebrno uro. Na to se je podal k rodbini Maconi, koder je imel ataro znanje. — Gostilničar Blatnik je v teku tistega dopoludne poslal k mlinarju naročeno blago, toda doUCni posel ae je vrnil s pripombo, da pri mlinarju ni nikogar doma. Čakali so torej do večera. Tod« ker «e tudi sedaj oi nič Ribalo pri sosedu, Sel je gostilničar i nekaj možmi pogledal, kaj se godi. Ko »o vlomili vetna vrata io pritli v notranje proslore, nalli so vse Uko, kakor smo sgor^j opisali. Ta dogodek so naglo nasnenili policiji na Vranskem. Ondotnl policaj Macon', oče agoraj omenjene rodbine, pošlje pri mam bivsjoCega Pavla FermeU v UraalovCe po orožnike ter mu da sa plačilo 1 gld. Ferme ae res takoj odpravi na pot ter dovede orožnike na lice meaU, kjer ao ležala trupla. Akoravno ae je pri tem činu nekako Čudno vedel, vendar ni nihče mislil, da je on morilac. Toda javno mnenje se je kmalo spremenilo, ko je drugo jutro izginil Pavel Ferme. Orolnik Alojzij B zjsk je takoj odposlal več mož na vse strani, ssm pa se je napotil najpreje k rodbini Maconi, kjer je nsftel več sumljivih predmetov m zvedel, da je Ferme s to rodbino v tesni avssi. Vendsr ps tuksj ni mogel ssslsditi nič gotovega. Proti večeru se je posrsč.lo odposlanim orožnikom, zaslediti Fermets pri neki somdnici na sv. Planini. Zločincs no na lo odvedli v Vransko, fte trato noč se je podal Iticjak t njim v Trojane ter ga predstavil nam že znani gospodinji Novak, katera je v njem Ukoj spoznala morilca svojega moka. 8 tem je bilo dokazano, da je morilec v Trojanah in l»čici jedna ia i»ta oseba. Drugo jutro *o ga odvedli orožniki v Celje k okrožnemu aodiftču. Z njim vred so zaprli tudi policaja Macomja, njegovo rodbino in Fermetovo mater. Zločinec je tajil vsaktero dejanje in izjavil, da je denar izkopal. lit Kannika^ 9. dec. Dnč 20. nov. je bila tukaj sodntjaka obravnava. Janea Kurait ia Doostai (« tožil gosp J. Siru pij a na Gorič ei. da ga je žalil v cerkvi, ker je baje v pridigi rekel: »Predsednik (Kurait) ni nič vreden« — Obravnava pa je pokazala, da je lo grda lat; vse priče so rekle, ds tega niso s'i*sle. le Matevž Tičar (PerSe) iz spodnjih Domžal nekako zmedeno pod pnsego pove, da je res aliftal te besede mej pridigo. Dr. Majaron, ki je zastopal Kuralta, je temu zaklical: Kaj pa gonite take priče v Kamnik, ki nič nc vedo. — Ker ni bilo prič. se je obravnava preložila za 14 dnij. Kurait je kar z lučjo po dnevu iskal prič, pa jih ni nič dobil, gosp. Strupiju se je pa ponudiš kar cela cerkev in Domžalcl so rekli: Najmlmo posebni vlak m peljimo se v Kamnik aa priče, da na* duhovnik ni leh besed govoril Zsto sta morala Kurait in dr. Majaron odnehati ter sta umaknila totbo. rekoč kakor lisica, da je grozdje preklalo. — Res: Lat ima kratke noge. (Il Žerovnice.) Lažnjivi »Rodoljub« je poročal iz nafte vasi svojim »pametnim« bralcem, da »o ob času volitve fantje iz Grahovega na nje priiii s poleni. Resnici na ljubo moramo povedati, da je to nesramna laž, katero zamore le »Rodoljub« svojim liberalcem sporočati. Fantje so res spremili nafte volivce k nam, pa ni bilo nobenega tepeža, pač pa malo vriska in krega z liberalci, ki so volivce katoliške stranke res pričakovali — Pa ne ia lepega namena, katerega bi pri liberalcih sploh tastonj iskali. Tudi pri sodniji in glavarstvu »o lahko odgovarjali, česar jih je bil Remtgarjev £ant ovadil, ki je mislil, da bode fante kar z lepa sa par mescev spravil pod ključ! Nafti liberalci, posebno 2igmund In Remflgar, ne vedo sedaj od jeze nad »vojim propadom kaj bi počeli. Maščujejo se sedaj nad nami s tem, da hočejo povaod prevzeti vožnjo. Tak kontrakt je naredil Zigmund s Spetaakom i« Markovca. — Sedaj le liberalci vozijo. Hvala Bogu, da ae nam zaslužka drugod ne manjka. Brez Zigaauada bodeaao Se živeli — ne potrebujemo ga! V nedeljo, dnč 17. novembra peljal se je pred sv. maSo tudi nas liberalni učitelj Likar v Loški Potok Se z drugimi prevzeti tudi vožajo pri parni žagi, da bi naSi možje ae dobivali več vožnje na Rakek. To je tudi pravi prijatelj kmaU! Privoščili bi ga drugimi Iz Loškega Potoka so jo pa sramotno popihali, ker jim niso Sli na limanice. NaS učitelj je tudi predsednik drevesnice c. kr. kmetijske podružnice v Grahovem. Pa ta vrt rodi na dveh tretjinah krompir ia z«|je s korenjem za gospoda predsednika — le na tretjini drevesca med osatom in koprivami. V Cerkaici dve leti posneje napravljena drevesaica pa naSa: lo je razloček. Eden za druge. (Istersko vine.) Iz Topolovca se nam pise: Dalje časa že premišljujemo isterski rodoljubi, kako bi se od-pomoglo temu nečuvenemu slepar»tvu z isterskim vinom. Zdi se nam torej dolžnost, da nastopimo javno, da tako marsikaterega obvarujemo škode. Težko nam je mirno gledati, da naSi slovenski rojaki izvozijo toliko luže pod imenom vina iz Istre. To naj bi si vinski kupei vendar že enkral zapomnili, da vina ni iakati po meatih ln trgih, da ga je treba kupiti od kmeta. Čeravno je treba biti jako previden ludi pn kupovanji vina od kmeta, posebno bllzo aaest, a v mestih je pa zastonj iskati pristnega. Rodite torej previdni, kadar pridete po vino v Istro. Ne kupujte ga od Taljanov po mestih In trgih ali od njih pristašev po okolici, od njih ne kupite nikoli pravega vina. Kdor nima posebno zanesljivih znancev v Istri, naj se obrne na slovenake in hrvatske duhovnike, oni svetujejo vaacemu radi, ssmo, da se pridobi isterskemu vinu zopet isti dober glas, kakor ga zasluži in tako pomaga poštenemu kmetu. Le narodni duhovnik ve. kolika krivica se godi ubozemu kmetu, kateri pristnega svojega vina ne more prodali ali če ga proda, mora dati žulje svojih rok po isti ceni, kakor (taljanaki) moftčan svojo ponarejeno zmes. Iz posebnega rodoljubja pripravljen je svetovati ali posredovati kupovanje vina v okolici Opr-taljski Matko Knavs. Kdor želi pravo iatersko vino. naj se obrne na njega pod naslovom: Matko Knavs, zasebnik, Topolovac, posta Opertalj v Istri. V okolici operUljski je Se polno dobrega vina. (Slovenska pratlka ta prestopne lete 1898| ima letos poleg navadnega koledarja nastopno zanimivo vsebino: Dobro berilo za krščanske družine. Postna postava za ljubljansko Škofijo v I. 1895. Velika no«. Božja pot matere sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem. Nadvojvoda Albreht. Potres v Ljubljani. Molitev za od- vrnitev potresa. (Vsled krive prisege — naglem« umrl ) Lazar Ku-raCič, pravoslavnega veroizpovedanja, je totil pri mitro-viSkem sodišču neko staro ženico radi dolžnih 60 gl. V §redo 4. t. m. je bila sodnijska obravnava, pri katerej je murka trdila, da Kuračiču niti vinarja ni dolina, d. čna ;e ta dokazoval imenovani dol* Pri*h je do j>rir.*!fe Ko so -e prišle sveče in ko je Kurač.: pristopil k SV. razpelu. rotila in prosila gi je Marka, naj mkar »nv.» ne pribit' KuračiO je o-tal Irduvraten. jn>lu*il j»- jedtm roko na kr.ž in izrekel be««de: - Uko nu Hog p,.ui.»ga.« Toda v lein trenutku se jc zgrudil nezaveden na Ha. Ko »c- K-1 služabniki | rint-.i n.i hodi~ t\ je bil .'.e mrtev. Kura« r je bil iutovit mui. — Zopet »'ra*.-n doka/ --tre pravice Linije. , I-rr v Marija niš^n. Kak .r drug» leta, Uko 1». do tudi letos o boJtiču igre v .Marijani, u. Predstavna a -e bo zanimiva spevoigra »Živela Av-trijs'«. k..r je letos jako pr.nterno. Po.eg tega se bo kazalo neka; toJičmh slik m bo igrala godba Predstave so te le dni: -'i', decembra. poteoi na novega leta dan, v nedelo preT sv. Trenil Kralji in na sv. Treh Kralje* dan. Vselej je začete* ob 5. uri popoluJne. Vst pm e so po 2'J kr . *ede/i pa po 4U in 50 kr. Izpoved ua smrtni postelji.i l.eta 18'.»3 je bila I.uduku cvilagi v Uulimpeiti ukradena denarna a «.'»< • .-umn;čiti so deklo, katera je »luila pri omenjenem gospodu, toda ta je tajila, le dni pa ,e d»bil Scilagi pi«m<», katero mu ju pisal nekdanji ht*m oskrbtnk IMvard Ilek, «tininse»'de*etletni starček, ter naznanil, daje na smr'ni posteiji m da je on ukradel denar; i«toča*no jc prosil, da naj tau odpusti in da dob>/de d<-nar nazaj Petletni morilec lz Hrna se poroča: lluzo Neno-\ica so naša dveletnega otroka v čebru z vodo napolnjenem mrtvega. Ud začetka se jc mislilo, da je otrok eam padel v vodo in utonil. Toda sedaj ;e dognsno, da je otroka pahnil v vodo petletni deček hliin.ega soseda. I>a je bil deček svest svojega zlobnega č na. se pozna po tem. ker je svojim tovarišem, ksteri so bili prihiteli k n.cinu s kamenjem pretil, še bi kdo izmed njih to na/nanil. llrepeaeaje pa lepoti in njrja nasledki. V bolnišnici l'una;skega Novega mesta je umrla za zastrupljenem s fosfur&m dekla Kolhauzer Zsul.la je narureC vsak dan po nasvetu »vo;e prijateljice žveplenkn, da bi posilila Upa. beset dni potem ,e leza.a mr>vu v bolnišnici. (Sneg v Italiji.) Pretekli teden je v Gorenji Iialiji, okolici Tur.na. zapadlo silno veliko snega. V okolici ku-neiki ^a leJ.i posebno na debelo. Ves promet po mest.h in železn.cah je bil ustavljen. Lovska.; Na lovu pn telezni cesti so psi podih zajca. V tetn trenutku se pripoljc brzovlak, zajce »koči na stopnice vlakov e tur tako odnese psom in lovcem pete. (Mačka kot dedič i V Stroblu tu ti* renje Avstrijskem je pred kratkim umrla stara gospodičina Karolma Marevb, ki je v oporoki svoji stari ma^ki volila 1U0U gl. Ta svota se .ma porabiti za oskrbljcvanje dragocene tivalice. Kathreinerjeva deklica,) ki jo danes čč. bralcem podamo kot barvano podobico, pripoveduje ob enem resnično dogodbo. ki se je sporočila znani Kathrenerjevi tovarni za sladno kavo. in ki je povod, da smo to imčno podobico dali narediti. Prihodnja številka .DOMOLJUBA" izide dna 2. januvarija 1896 zvečer. M ^rim 1K^/ 0. rvfV i. 1 * Vl^Hl JBT^MI ® t' VJ■ 1VIlil KiMHiilrUlirB i^f-l T/^^M^^^PU r ' rili^H^NH i htjttrtu H^HIIIFj ■ > 'TA\ ^ J ^ iCfiiii IHiflp -mm m/ij hCF^M lf«HHlll r u A Jli .„ "TM . 4i Lotsrl|aK« DaiaJ 11 Wembr»t S 7. «7. .1*. Orale*. U. di^embra: Ki. 4»i. U. i. Llae, 7. d^-embra: b'. 3 tj. Trsi 7. df<-em'.r» 35. 1*. 66, "t. Trzne n-nr v Ljubljani lš decembra. TT II a Mi Ja,'* Mn« 0»*a. 7 — VI *«, ur - 10 Ajda m 1 .Vi N Htm h -- r«tkAi* kercis h Mj •»».•i*«* tron jir 2 Si) toter*a*>* . M - Si L»» hat. 11 trran. m — i: Piiol. 12 - .•»eno. 100 ker 2 ,' • UM.* Ir _ ss« Mama i » Mar:. Tu O X V r Zadnja oena 7-5 R. Miklauc v Ljubljani. Spitalske ulice 5 priporočam >to;o iro gvnntnefjn blaga. I mri ujmi po.« i.n itof in vsaka bate sokna in o&Jg i > molke obleke, kakor ludi lepi novi batmol in pitani porhant sa ienaka oblatila. Tudi imam n»inovf,i» volnate rote, gladke, s mreiaml, s zobmi in . frantaml. Priporočam tudi plavi m beli porhant, balo in rojavo kotonlno. loknena nogovtoe in \m«tu> vr*to spadsjoie tla«o. N (B t Zadnja oena. IJicnc a za krojaški obrt sprejme Anton Jalen, 294 2 - 8 v f.jubljmii, Po/junaka cesta 20. Na N»jvi»je povelje Nj. c in Itr. apostolskega v.liJantv*. Bogato oekrbljeniv pi> t. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov »ajaniiena 21 6- 6 XXX. državna loterija za skupni- voj«Ake dobrodelne namene. 3135 dobitkov v skupnem zneaku 170.000 gld. io »le*r: I glavni dobitek s 60 000 gld. z dvema preddsbi*koma in dvema podobitkoma i 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld , z I preddobitkom in I padobiikom po 250 gld., 2 dobitka po 10 000 gld , 10 dibitkov p« 1000 k!<1 . 15 dobitkov po 500 gld , 100 dobitkov po 100 gld . nap.*led mri »Iti dobitki v »kupnem io.-t.ku 30 000 gld. — Žrebanja ta bo vriilo nepreklicno dni 18. decembra 1895 - Srečka slane 2 gld avstr. valj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki m dobiva brti-r,U'no t vrečkami pri oddelku ta drHvn* lot«rij. Dunsj I., Kir.-iierga*i* 7, II. St.ck, im JnkoHerbofe. kakor tudi po mnogih prodijalnicah. — Srs ki ie poidejo poitn na prosto. Na Dunaju, v septembra 181)5. 285 B—6 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek drtavne loterije. N1 «1 ■'«> Liniment. Capsici comp. 18-1 is lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 290 prignano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo i« dobiti posodica po 40 kr., ?u kr. in 1 gld. v Za ....... v»cb lekarnah domače zdravilo kar kratko kot aht.v« naj ie to »ploh priljublj ............726 70-2 eno Richter-jev liniment s .sidro' Ur eprejiiie is pr.iidoosti le v steklenicah t mano varstveno marko .tidro" kot. priata«. Rlchter Jeva lekarna pri slatem levu v P rs rt. Advokat 298 2-1 dr. Viktor Supan v &{«Kll|an{ Ima od danes nadalje svojo piaarno v Gospodski ulici št. 17 a (palma Auernperg) nasproti c kr. za mesto deleg. okr. sodiičn. V Ljubljani, dte 14. decembra 1895. »i T M CENIK vin vipavske in Istrske vinarske zadruge. —Pristnost i»J«mJeni. -I— V skladišču v Sliki it. 9 nad 56 litrov: 223 (14-19) hektoliter VlpftMko belo . . . po gld. 22 —do 24 — . luJoče . . . . 17— . 21 — Vipavski cviček . . . . 19 — . Rizling . . , . ««•— litrski terma......17 — . 18- Uusko belo......22 — Istrski K*/Ukal.....S5 - . RtfoJku 100 but. „ . 90 — V pivnici (na drobno) na Bregu it. I: liter Vipavsko belo . . . cviiVk . . Rizling . Kraljevna Istrski teras. . . Istrsko belo . . Urški ll. fo k»i . . Urfoiko buteljka po gld. - M do - 40 -•82 -■48 -M - 40 — ftO i-so Ker Je pristnost vls Itak v smlsls zadr praill zajamčena, prlporofsts se rsdrngt posebno t. f. duhovlflnl. - Razpotllj« fina tudi dlrektuo. Heri>abny-jev podfoifornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 24lat s n»)f«i'la uspehom rabljeni, prsat strup rastaplja sloa, apekojnja kašelj, paaaaajtaje pAt, dajs slast prabavljaaj* in rodllaost, lelo i a nailati jaM is kropil Z*Imo. ii Ja v mrspu v lalik« si prlstsjtjoil obliki, jo jako koristno st aarojaajo krvi, rutopljns fos- boo pri alabotalk pa po«« ostij forao-spaoas soli, ki s« t oj«s etroetk poopalujojo aarejsajs kos I Cess stekleni«! Je 1 gld 2i kr., po polti *0 kr se« ~za zavijanje. 2V9 20-1 H^l^l |Svarilo! I pojavi)« o pod jodasšiM »ii podob-F aimi las u. a oo vaa&arposvoji ssatavl ta svojo« aššak« po-| poln ob « r ulite« od tuše ga orfei-o lin k« 26 lat obetojej«*« podi fosforaasto kUsga apnaao-Saleinoffa a tropa. Zahtots naj Is toraj vselej lsro4ao Horbabap-Jev apaono- šalosal torap. Pasi aaj se Udi aa to, da Jo zraven stoječa Oblast v aao protokollraaa varstven* "»—w- aa vaaki stokloalol is prosimo, ao daj t a ao sapoljatl alti a alkje ©ono, alti a drnalaal protvoaaal, da M kupili kako paaara4bot 27 90-1 Dunaj, lekarna „zur Barmhcrzlgkelt" VII1. Kaiseratraaao 78 is 76. Kalega tudi skoro v vsok lakaraak. Najboljša, izredno okoana Je župnika Eneipp-a «V, Uofraaa za glš S10. sladsa \m v nidoith ItirlogIstih »vitkih s sliko lopnila Kaeippa. v rudeiih okrogUtib uvitkib. >4-20 Vs«ka poMbc-j porabljena ali pomešani nsmelrsta popolnost navsdno irnsto kavo. Doblvstaas v vsski bolišl prodajalniei. Kjer si zalaja, pešllo Ja Udalovotolj (Oolz * Brafaneu) po HiU v zavojih pa 680 ti—24 Yizitniče in koverte priporoča KatoL Tista. Vsi stroji za kmetijstvo, vlnaratTo ln moKtantvo! a. HELI^lt, Uiuiaj, t 8 Prate rs trasa« 40. 125 lt fty.li1' »'••'<»! Maavt.saiiii/Ulii ?§•*• ti ■■«k«f|. p«i »»hojit /// v * s .V ^ .a v? ^ # * >«> v** A s rlrtvulun lil<«|inrHl(lli, k^u^untklh, ANTON BELEC ftlt. Vid nn.o telo »niJail »-n. na nupolago t u t ii t,;..:.;.; $ lt. PNcrlioCtTja Jh »lekarna pri zlatem drzantem jabolka" ^ nn l>iiiiiijn. t.. HliureralrfiKNe At. _ J al. lNfPllftflTjrVt' ^ od tavo.a ie ne poilje) ^ Zahtevajo naj se imena .J. Pserhnferjeve odvajalne krojjljire* f K l>r nji«1 pazi. d.» ima v-ala lintVira n,t p k' ri rude.V I ■ ;mn ime .1. Pm-rhofer. k»k kr $ Balzam za pnso ^ i (irenka želodrna tinktura (preje livljenjska e.en»a ali PraJke kaplj.re ) Lfhkotno odvajajoče »redstvo, '.livlja m krepka iclrvie ter poipeiuje ph-L.ivlj.nj*. ekl wA Pijakarski prsni prašek \ fkatljua U6 kr., franko poilan GO kr. Ta n n o e h i n i n • poni a d aJJr"r t Jeva,najboljle sredstvo/a ra-tlls.lonček 2gl * Zdravilni oblifc za rane J p ik prof Slendela, lonček 00 kr.. franko % n 4 Slekl 22 kr.. dvar.aj«! »teki. pil. 24 Balzam za rane »«<*"« m r 4 ^ Rirun tukaj omenjenih izdelkov ima Sr v»* v av»!rij*kih i-a.opiiih naznanj»ne tu- in ino- k k teir.ike farmare.ti^ne ipecijalil*'te in se v»i pre lineli ki bi jih nc bilo v zalogi.' na zahtevan)« Ji M točno in po e»ni pre»krl>4. ju* Pollljstve po pnttl ur~>'- «<• najhitreje proti jiredpoliljiivi ziif»ka, K J večjo pa tudi proti povietju. — (e »e denar naprej poMJe »najboljte po |>oltne| nkka/alel), k. K Je poštnina dntl nitja, nego pri potlljatvali « povietjem. vu (12-4 5 |ob 2-2 Kedor svoj denar o priliki boftlčnlh ln novoletnih praznikov uliti za korlatna atvarl naj uporabi u no ugodno priliko ter vi omisli nitje razvrl^-no "V iinl ohona zbirko obaepijočo IB komadov krasnih in dokaj uborabljlvlh predmetov, kateri veljajo •4K VM. 0;1O *c-; li »o natančno pre-ikuJena »a n. > žletno jamstvo 1 natančno rogulovana budllnloa la niklja, imajo/a po no*i razavelljono kazalno ploVo 1 kraaan album sa fotograflje. pati ni, vez., velika oblika, prrvlefen i Imim pelule-blagom, bo^ito okovan * kuivr«- ali nikel. okraaki, uporabljiv ta fotujrrjl^- v mali in veliki obliki. 1 troalotno zroalo, kraano lsvrSeno, za poatavltl in obesiti, 6 finih namiznih nolev ln vlilo Melssnorjev vzoreo, s pristnim Jsklanobronoaatlm rozllom; a gumba za maniat« lz prlatniga fason-zlata priznano najboljte mehanično IzvrSana. 3 fini gumbi sa srajoe ln ovratnike, 1 zanimiv zabavni in olepiavnl predmet. I M. Iti komadov namo (/Id. 0 X0 .Udi , prilika nakup Uko lepili, za drutino in viakogar. kakor povzetju P P Vn,tl |,wirn"lov Z!l ,ak" izvanredno nizko ceno. Razpoa.lja »e proti poklnem Razpoliljalna trpovina LEON SILBERBERG na Dunaju I, Fleischmarkt il. 5 H. Izdajatelj: Dr. Ivaa laialii Veliko melis naprav.tr ivo.im nlrnk • ak<> naročite nato n«-d i»t kramo bozieno zbirko kateri '.ddajemo radi prn obiloosli ia ia.etir-1 u itj cena • (//tf. 1-2.7 • Ta na'a kratm zl-irkt m-•loji iz iiaviopn'' nalHik 2* koma tov ptiirfl,ivih. p • vsem lepo iid-.danili i^ralti: tredm^tov: 1 kra«ne Avitrij« ornarir. obsegajo e 8" kaneMT za a<'itavQa&je zgradb pridelana je Viorfna tsj tira . 2h barv |»od«kaaii 1 tkatljice itr.lv- kttbisj škrga un djaiz km.Ur,« 1 opravlj<'ne [»'in^ike. I poučne kn:igr s .'iksit 12 nnk. v"jvk'nv v karionu 1 (rompetr i< ko* ur^. I »lojri*r r' tnonlr.i--urf 1 ventict ta uro 1 t:vl|i v "ga »amofotogrifa 1 l"t»rij>ke igre. 1 olr»lke igre 1 leitavljalnr igre. 1 tekaj"«1,' mili. 1 l*p. ga prstana s srfkum Vtih 25 komadov vkup »ilja sama gld. 125 f>p«rarjamo »polt. kup vatce. da z naročili kar m ^ pohitijo, ker Illrgne viri--' iiiiiogili viakdaiijih aaw<" kmalu podi bi viglrdoa « tako rena zbirka Tetkfi »»V Sn nudi tako ugodna prli'» daje moln > aaraoza gl.l» kupiti toliko oveseljvgj«1' predmetov, katere p«*;« proti predplačilu ah povz^j« Alb.Kehn,Commlssleiwsr.r hiusd verem.flt 5|iHI«",n Fsbriksn. Wies, II. J«^ strssss Nr 44 8 « ' Odgovorni ar^dnik Ivan ftskiva«. Tuka „Katoliika Tiskarna-•