Stev. 152 IZHAJA VSAK DAN M ah nsdsljah Is prazslklh H 6., ah MuMjUfe al i Hual«ie itcv. se prodnjsio po S nv6. (tet<*.) v ssaogik tobakaroak ▼ Trstu in okolici, Gorka, Kimaj m, 9%. Mf^ Postojni, Sežani, Nsferetini, Sv. LmojJi, Tolmin«. A^doo-ičinl, Dorobergn itd. Zastarele Itev. po 5 «*§. (It stol.). ••LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ MsehilMi 1 kolono. CENE: Trgovinski In obrtni oglasi po • »C mm, ••mitnice, zahvalo, poalanica, oglasi denarnih savodov m S« it. mm. Za oelaao t teksta liata do 5 ml 30 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stol beseda, naj-Kanj pa 40 slot. Oglase sprqjoasa Insaratni oddelek opravo »Edinosti*. — Plačuje se lzkljmfino le opravi „Edinosti". ■ = Plačljive In uto2l]iva « Trstu. TRST, v soboto 3 junija (911 Tečai XXXVI £PINQST (Btsilo politlinoga M —il NAROČNINA ZNAŠA lota H K, 8 saoeoeo • K; na »s-nroininn, se mprava no ozira. a«onjo jamom11 iuui as », na pel lota Kraa l-M. aaj ao po4U)«Jo na mrodniltvo lista. Nefranko-— aa oa aprajaaufa ia rokeplol aa aa vroftajo laaoin reklassaoQe je poimati aa mpravo Usta. TVOi atfaa «er|*e talBttl I« (NarofeJ *■) to odgovorni vodnik ftTUUr 30DDTA. Lastnik Vato .Edinost-. - Natisnila Tiskana „Edinost sadragn s omejenim pereitvon ▼ Trsta, uiioo es= Giorgio Oalntoi itov. It. „. Poitao-hraelleferi ra«ao it M1C52. TELEFON It. IV57. bd^ntaH keasorog Politično društvo „Edinost" sklicuje naslednje volilne shode In sicer: 1) v soboto dne 3. junija ob 8. uri zvečer v gostilno gosp. Frana Birsa v ulici Giuseppe Gatteri št. 10; 2) v soboto dne 3. junija ob 8. uri zvečer v „Narodni dom" v Barko vi jah ; 3) v nedeljo dne 4. junija ob 5. uri pop. v gostilno gosp. Gerdol v Rocolu (pri Lovcu); 4) v ponedeljek dne 5. junija ob 4. url pop. v „Gosp. društvo" na Kontovelju; 3) v ponedeljek dne 5. junija ob 5. uri pop. k gosp. Aleksandru Furlan na Greti št. 385; tt) v ponedeljek dne 5. junija ob 5. uri pop. v „Konsumno društvo* v Sv. M. M. Zgornji (pri Tirolcu). DNEVNI RED: Državnozborske volitve. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno okrepimo za bližnji boj! ODBOR pol. društva „Edinost". Politično društvo „Edinost- v Trstu vabi vse volilce na volilni shod, ki se bo vršil danes, dne 3. junija t. 1. ob 7. uri zvečer pod milini nebom na travniku pred železničarskimi hišami v ulici Bellosguardo. DNEVNI RED: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. SRZOJflUNE UE5TJ. , Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 2. Zbornica je nadalje- | vala splošno debato o proračunu za uk in bogočast e. Štrajk na Reki. REKA 2. Delegatje organiziranih stro-j kovnih društev so imeli ob 7. uri zjutraj konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da i ne bodo v znak solidarnosti s štrajkovci delali toliko časa, dokler ne da „Ungaro-Cro-ata" odpuščenem nameščencem koncesij. — Vsled tega sklepa so organizirani delavci ustavili delo. — 500 delavcev ladijedelnice „Dar.ubius" so danes zjutraj ustavili delo, radi česar počiva delo v tem prometu. Prav tako so se delavci petrolejne tovarne priključili štrajku. Delavci tovarne čevljev La- i ganis so ustavili delo ob 10. uri predpolud. Vsled štrajka ne izhajajo listi. Doslej Štrajka okolu 5500, del., vendar delajo še v mnogih obratih vkljub sklepu organiziranih strokovnih društev. Štrajkovci so skušali pripraviti delavoljne delavce do tega, da ustavijo svoje delo. Cesar v Schonbrunnu. DUNAJ 2. „Ag. Wilhelm" poroča, da se je cesar ob svojem prihodu v Schčn-brunnu počutil zelo dobro. Potovanje ga ni najmanje utrudilo. Noč je prebil prav dobro. Danes zjutraj je vstal kakor navadno ob 4. in po prvem zajutrku je reševal državne akte. Dopoludne je vladar vsprejel nadvojvode Frana Ferdinanda in Salvatorja. Razun drugih dostojanstvenikov, ki prihajajo vsak dan k cesarju, je bil na avdijenci tudi admiral grof Mcntecuccoli. KOLERA. Preko sto slučajev obolelosti za kolero v Benetkah. BENETKE 2. (Priv.) Kolera se širi dan za dnevom bolj. Prvi slučaj smrti, zbog kolere se je dogodil že pred 14 dnevi; danes pa je že znanih preko 100 slučajev obolelosti za kolero. Italijanske oblastnije pa to prikrivajo, ker se boje, da bi trpele škodo razstave, ki so prirejene o priliki 50-letnice združene Italije. Le na ta način je bilo možno, da se je kolera zanesla ze celo v Gradec. GRADEC 2. Na koleri obolela gospa Lebinger, ki se nahaja v mestni osamljivi hiši, je noč prebila mirno. — Kakor poroča zdravnik dr. Ott, je nade, da ozdravi. — V drugi osamljivi hiši se nahajajoče osebe se počutijo dobro, prav tako osebe, internirane v Waltendorfu. CARIGRAD 2. V vojaški bolnišnici v Matepi so ugotovili sumljiv slučaj kolere. CARIGRAD 1. — Včeraj je v Samsonu obolelo na koleri petnajst oseb, 5 jih je pa umrlo. Zrakoplovstvo. VERSAILLES 2. Aviatik Gaubert je napravil v vili Coublet poskus z novim aparatom. Pri tem je padel z aparata in si zlomil nogo. Nalivi in nevihte. BUDIMPEŠTA 1. Tukaj in, kakor poroča meteorologični centralni zavod, tudi po vsej deželi so bili včeraj silni nalivi, ki so napravili mnogo škode izlasti v prestolnici. Gasilci niso mogli povsod na pomoč, ker se je v času od 6. do 7. ure zvečer priglasilo 1500 strank. Voda je vdrla v skoraj vse podzemske prostore in kleti, kjer je napravila veliko škodo na blagu, izlasti pri veletržcih. Mnogo so tudi trpele radi poplave državna železnica, telefonska centrala, mnoga gledališča in mnoge privatne zgradbe. Najbolj je voda opustošila niže ležeče okraje, kjer se je podrlo več zidov in kanalov. Mnogo rodbin se je moralo izseliti. Voda v Donavi je zelo visoka in če bo nadalje deževalo, je nevarnost, da Donava izstopi iz struge. LONDON 1. Sinoči so nad Londonom in v južnih grofijah razsajale take nevihte, kakor že davno ne tako silne. Na mnogih krajih se je utrgal oblak. Mnogo poslopij je bilo močno poškodovanih. V dve londonski cerkvi je treščilo. Strela je ubila 17 oseb, 5 od teh, ko so se vračale z dirke v Ep-somu. Poplava je napravila v Londonu in okolici veliko Škodo. BELIGRAD 2. — Včeraj popoludne so bili v zapadnih okrajih Srbije silni nalivi, ki so napravili v posamičnih krajih veliko Škodo. — Ker so reke in potoki izstopili, je promet nemožen. V okolici Niša, kjer je utonil neki 14-letni deček, je bil naliv posebno silen. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 1. Vrhni poveljnik v Albaniji je predvčeraj 'poročal, da prodirajo čete na severu v gorsko deželo Malisijo. Prva divizija je zasedla vse pozicije med Bridzo in Nabom severno od Mali Hotita. Druga divizija je pregnala ustaše iz pozicij med Veleciko in Rapso severno od Bridze. Od Gusinja se bližajoča kolona Edhema se je severno od Vuklija deset ur hudo bojevala z ustaši, ki so izgubili mnogo moštva in so morali bežati, nakar je kolona marširala naprej preko Vuklija in se bliža divizijama, ki (prodirate od juga. CARIGRAD 2. Vrhni poveljnik v Alba-| niji poroča, da je prva divizija dne 29. maja !po hudem boju pregnala ustaše iz Lefke | severovztočno od Tuzija. Zvečer so ustaši ob vznožju gore Bukovik napadli levo krilo prve divizije pri Erzi, morali so se pa umakniti. Druga divizija je zmagala na višavah zapadno od Velecika, nakar so čete marširale naprej. 33 Malisorov, pobeglih v Črnogoro, se je podvrglo. TURČIJA. CARIGRAD 2. — Egiptovski podkralj je dospel semkaj. CARIGRAD 2. — Listi poročajo, da so i včeraj popoludne neznani ljudje napadli tur-iškega korporala in carinskega stražnika, ki j sta pasirala zono med stražnicami v Gali-serju in Sefularju. Korporala so ubili, carinskega stražnika pa ranili. Novi Sad 2. Danes predpoludne stase na sablje dvobojevala srbska cerkveno-kon-gresna člena Milatinović in Pilić. — Poslednjemu je bila prerezana žila na desni roki. Milatinovič je bil lahko ranjen na glavi in na nosu. Dvoboj se ni vršil v Karlovcu, ker se v Hrvatski dvoboj smatra kakor navaden zločin. Bukarešt 2. — Kralj je predpoludne v slovesni avdijenci vsprejel grškega odposlanca Caruso, ki je kralju izročil svoje po-verilno pismo. Carigrad 2. Na žrebanju turških sreček je glavni dobitek 200.000 frankov zadela št. 1,027.717, po 4000 frankov sta zadeli štev. 664.520 in št. 1,659.485. Reka 2. — V ulici Gaetano Bedini, eni najživahnejih mestnih ulic, so našli danes predpoludne v njenem stanovanju umorjeno ženo imenom Mikuličić. Doslej neznani storilec je žensko z ostrim nožkom zabodel v srce. Bekecsaba 2. Bivši minister za notranje stvari Kristoffy in kandidat kmečke stranke, je bil izvoljen državnim poslancem namesto umrlega poslanca Achima. Kristoffy je dobil 1038, kandidat Košuto ve stranke Urzinyi pa 953 glasov. Volitev se je vršila mirno. Dunaj 2. Šivilja Weiss, ki je obtožena, da je umorila Marijo Bartmek, je bila po 1 večdnevni razpravi, obsojena v smrt na ve-' šalih. Socijalisti in mi. Našim čitateljem je znano, da smo mi v začetku volilne kampanje puščali socijaliste popolnoma pri miru. Kljubu temu so oni začeli nas napadati na način, ki je vse drugo PODLISTEK Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. Nič manje občudovanja, nego oba kralja v svojih vid jemočih vladarskih opravah, jahajoča drug poleg druzega na bujnih, zlatom in dragim kamenjem istotako lesketa-jočih se konjih, katere so vodili pažeti, krasni mladiči iz prvih čeških plemenitaških rodbin, ni vzbujala tudi kraljica Ana s dragoceno in bleščečo kakor lastno, tako tudi opravo svoje družine, ki je sestajala iz trideset divnih gospa in devic in petdeset nežnih deklic v snežnobelih krilcih z zelenimi mladikami v rokah in z venčki svežih cvetic na kodrastih glavicah. Ta damski oddelek je podeljeval vsemu kraljevskemu sprevodu posebno zanimivost in nedosežen čar. Lične postave in sveža lica dev, razkošni pogledi in zapeljivi čari gospa, nežnost in naivnost deklic, so izgledali v obrobu oklepnih vitezev kakor krasno cvetoč nasad rož, vijolic in lilij v sredini saarekovega gozda. Ljubko je bilo gledati to ukusno združenje krasote in nežnosti s hrabrostjo in močjo. Klicanje slave ni utihnilo po vsem potu skozi ozke ulice Malega mesta, črez leseni most in po zvitih ulicah, vodečih od bolnišnice križarjev k Staromestnemu trgu. Šest trobentačev na konjih, ki so zborovim glasom svojih bleščečih tromb naznanjali kraljevi prihod, je imelo dosti opravka, da je skozi goste množice ljudstva, pričakujočeg in navdušeno pozdravljajoče svojega dragega kralja, pripravilo svobodno pot gospodi, le počasi se pomikajoči na svojih konjih in v svojih nosilnicah. Konečno je dospel sprevod k svojemu cilju, k Staromestnemu trgu. Ta se je vse na ,okolo bleščal v naj-krasnejši prireditvi. Četverokotna ograja, prirejena znotraj za viteze, ki so se pripravljali, da z izdatnostjo, močjo in ročnostjo prirede svojemu kralju in njegovemu zvišenemu gostu kratkočasje, je bila okrašena hojami in banderci, plapolajočimi na visokih žrdeh. Za ograjo pa so bili sedeži, okrašeni po dostojanstvu gledalcev, za katere je bila dotična stran prirejena. Najbogateje sta žarela seveda prestola, pripravljena za oba vladarja. Široka udobna sedeža, prevlečena s težkim rudečim baržu-nom z zlatimi franžami. Z istim dragocenim preje, nego dostojen. Vendar pa smo mislili in smo se nadejali vedno, da med nami in socijalisti ne pride vsaj do hudih spopadov. To nado smo smeli gojiti tem bolj opravičeno, ker je med nami in socijalisti izlasti tu v Trstu mnogo skupnega. — So sicer med nami res načelna nasprotstva in ta načelna nasprotstva so taka, da jih nikakor ni možno odstraniti. Oni stoje na razrednem, mi pa na narodnem stališču. In v tem je že dano povoda dovolj za konflikte, ki so neizogbini. Mi stojimo na stališču, da treba skrbeti za ce-lokupnost naroda — za vse njegove sloje in stanove. — Pojm narod nikakor ni nam le prazna fraza, temveč mi umevamo pod delom za narod moralno, kulturno in gospodarsko povzdigo izlasti širših slojev narodne celote. Te širše sloje pa tvori pri nas v Trstu po ogromni večini delavstvo in s tem je tudi že povedano, da je med nami in socijalisti možna kooperacija vsakikrat, ko gre za interese delavstva. in ker na drugi strani stoji socijalna demokracija vsaj v teoriji na istem stališču narodne enakopravnosti kakor mi, je bilo opravičeno naše mnenje, da bi med nami in socijalnimi demokrati bila možna v gotovih slučajih tudi politična kooperacija. Če tudi nimamo s socijalnimi demokrati ničesar druzega skupnega, nego to, da hočemo eni in drugi vreči na magistratu vladajočo kliko, bi bilo že tu povoda dovolj za skupno postopanje v dosego skupnega cilja, po onem znanem načelu : sovražnik mojega sovražnika je moj — prijatelj. Ali kakor so razmere sedaj, socijalisti nam pač ne morejo pomagati in tudi mi ne pridemo še tako hitro v položaj, da bi bili odvisni od njihove pomoči. — Nasprotno so pa socijalisti bili In bodo še odvisni od naših glasov. S tem seveda ne mislimo reči, da so socijalisti nas kedaj prosili pomoči. Ne, oni niso še nikdar storili tega, marveč so vedno povdarjali, da naših glasov ne potrebujejo in če smo jim mi kljubu temu oddali svoje glasove, nismo storili tega radi lepih oči enega ali drugega socialističnih voditeljev, ampak zato, ker nam je tako konveniralo. Na drugi strani pa vendar stoji dejstvo, ki je javna tajna in ki ga tudi oni sami — vsaj v privatnih pogovorih — niti ne taje : da vendar-Ie računajo na naše glasove — seveda brez vsake kompenzacije od njihove strani. Naj namreč socijalisti še tako glasno izjavljajo, da naših glasov ne potrebujejo, bi morali kakor praktična strapka, ki svojega programa nima le za parado, ampak zato, da ga postopno uveljavlja, ven-dar-le računati z nami. Ne da bi pri tem kaj popustili, od svojih strankarskih načel — česar tudi noben pameten človek ne zahteva od njih — bi morali oni temu primerno urejati svoje taktično postopanje, italijanski socijalni demokratje v mestu računajo tudi vsaj kolikor toliko s tem, o čemer priča dejstvo, da je postopanje njihovega glasila nasproti nam dovolj korektno: pušča nas pri miru! Istej taktiki smo hoteli slediti tudi mi nasproti slovenski socijalni demokraciji. To našo namero pa je prekrižal „Rdeči Prapor" z onim nepremišljenim in nizkotnim dopisom, v katerem je brez vsacega povoda zasramoval dr.a Rybara kakor poslanca bikov, krav, volov in telet. Da je takov napad na moža, ki uživa tolik ugled med našim ljudstvom, moral ogorčiti njegove pristaše do skrajnosti, je umevno in ni moglo ostati brez posledic v razpoloženju ljudstva. Kljubu temu smo mi v svojih polemikah ostajali v mejah dostojnosti, čemur morajo pritrditi naši čitatelji. — blagom je bleščalo tudi nebo, vspeto nad obema prestoloma. Državna znaka kraljestva češkega in poljskega, naslikana na velikih banderih, plapolala sta nad nebama visoko v čistem, modrem zraku. Ko sta se kralja v sprevodu prikazala na namestju, zadonel je po njegovem prostoru in po vseh obdajajočih ga ulicah, da, tudi iz sosednjih ulic mogočen, neskončen klik veselja. Kralj Karol se je prijetno na-smihaval in je na vse strani po očetovsko prijazno kimal s kronano glavo. Njegov gost, kralj Kazimir, pa, kakor bi se ne bil brigal za proslavo, ki je veljala tudi njemu, je s plahim očesom preletal okolne hiše. Na migljaj najvišjega dvorskega mojstra češkega kralja je nastala obča tišina, ko staj se oba vladarja po stopnicah podajala k; svojima prestoloma. Komaj sta sedla, je zopet radostno razvnetje stresalo ozračje. Potem so zaseli svoje naznačene prostore, najpoprej kraljica Ana s svojo damsko družino, nauškof Arnošt z vsem svetovidskim; kapitlom, z opati in prijoiji praških samostanov ; rektor praške univerze z mojstri, bakalarji in množico dijakov; gospodje deželni uradniki, dvorjani; staroste, sodniki, konšeli in svetovalci in posebno odlični in povabljeni meščani vseh treh praških mest' in množica drugih domačih in tujih gostov. Ko so bili vsi na svojih prostorih in so s privoljenjem kralja Karola seli, zado-nele so trobente na dvorišču Staromestnega magistrata, odprla so se vrata te zgradbe in skozi široko ulico, katero so od tam do vrat ograje napravili kraljevski vojščaki, je zdirjalo dvanajst vitezev, v polnih oklopih k slavnosti igri. S spuščenimi vizirji, vsak na dolgem kopju svilnato zastavico, vezeno z biseri, zlatom, ali srebrom, ali odičeno dragim kamenjem. Kraljevi glasnik je dal vsakega izmed njih pozdraviti s slavnostnim trobentanjem. Tukaj so se vsi zgrnili pred kraljema v jeden red in so sklonili pred njima svoja kopija. Na to je kralj Karol, vstavši s stola, pozdravil vse s kratkim, ali prisrečnim govorom, in je pozval kralja Kazimira, naj sam določi, s katerim vitezem naj kateri tekmuje in v kakem redu. Sedaj je še-le kralj Karol moral natančneje pogledati, kaj se godi pred njim. Njemu prideljena naloga, da-si je bila velikim odlikovanjem, mu ni provzročala nikakega veselja. Odtrgala je, če ne misli, pa vsaj oči za par trenotkov od g.e Kristine, na kateri so bile obstale z vso silo ognjene strasti. (Pride Še.) Biran U. V Tiatu, dne 3. junija 1911. Drugače socijalisti. Nikakor nočemo progla- na volišču svoj glas, marveč naj se vsakdo šati socijalno-demokratičnih voditeljev odgo- pretvori v agitatorja, da tiste, ki nimajo še vornimi za vse nepremišljenosti, ki jih zagre-šajo posamični pristaši njih stranke, ali Če njih pristaši skušajo motiti naše shode in groze našim pristašem s steklenicami — glej shod na Katinari — pač ne morejo zahtevati od našega ljudstva, da bi ohranjalo mirno kri. Gospod Kristan je na shodu v Rojanu rekel, da so narodnjaki začeli s tem, da so razbili shod na Kontovelju. Pustimo na strani vprašanje, kdo je bil krivec, da je prišlo na shodu na Kontovelju do eksplozije, da-si nam možje, ki jim dajamo absolutno vero, zatrjajo, smisla za važnost volitev, ki se ne zavedajo še svoje dolžnosti do narodne skupnosti, poučuje, vspodbuja in jih dovaja na volišče. Če bomo mi vsi tudi vneti agitatorji si tudi Slovenstvo v Trstu pribori svoje pravice. Ko so tržaški Slovenci pred mnogimi leti samostojno nastopili na občinskih volitvah, je pisal tržaški „Piccolo" o mali slovenski patrulji. Poskrbimo vsi, da bodo na predstojećih volitvah nastopali in marširali slovenski regimentu In tako bo, ako sto- da je dogodke na Kontovelju provzročil rimo vsi svojo dolžnost, ako tudi vse one, edino-le predsednik g. Regent s svojim te- ki niso še dovolj zavedni, pritegnemo k na- rorističnim in breztaktnim postopanjem. Naj rodni vojski! Če bo tako| bo dan 13. junija pa je bila že stvar taka ali taka, nikakor ne za nas dan zmagoslavja! Vsi torej na plan, velja Kristanov izgovor, da so narodnjaki da bo dan volitve za nas praznik — prvi začeli na shodu na Kontovelju. Shod na vstajenja! Katinari, na katerem so socijalisti grozili na- šim s steklenicami, se je vršil predpoludne, shod na Kontovelju istega dne pa popoludne. — Mari so socijalisti na Katinari vedeli že predpoludne, kaj se bo godilo na Kontovelju popoludne?! Mi nikakor ne odrekamo socijalno-de-mokratični stranki pravice, da se skuša uve- Veliki volilni shod pri sv. Jakobu na planem (na prostoru g. Preloga). Za sinoči ob 7. uri je sklicalo na reče-nem prostoru politično društvo „Edinost" shod volilcev 1. in 4. mestnega volilnega »f vsaka okraja. Udeležba je bila veUI^ cenimo, da , ?, t0.Prav,f°..t"dl s°cila'- je bilo do 2000 zborovalcev. no-demokratična. Umejemo tud! to, da ta 3hod je otvorj) predsednik poljtffnega društva dr. Wi I f a n, naglasivši, naj se čuje tudi pod milim nebom slovenska beseda za predstoječe volitve. Tudi nasprotnik, v ako je stranka, kakor opozicija, nastopa energično Ali radi tega še ni potrebno, da možje, ki jih pošilja v boj, nastopajo nasilno, brez-taktno in za nasprotnike žaljivo! — Bojujmo se, a bojujmo se z uma svitlimi meči in ne s psovkami; pobijajmo se medsebojno z argumenti, a ne s — steklenicami! — Če je socijalistom res na tem, da se bo naš boj vršil v dostojnih formah, naj pred vsem ne pišejo v svojih listih v tonu, ki mora razburiti nasprotnika. Govori naših kandidatov na velikem shodu minolega ponedeljka v „Narodnem domu". IV. Govor g. Ivana Škerjanca. Cenjeni volilci! Proglašen sem kandidatom za IV. mestni okraj. Tudi jaz sem se dolgo branil, a slednjič sem se udal, ker menim, da je vsakogar narodna dolžnost, da na zahtevo tudi svojo osebo postavlja v boj za koristi svojega naroda. Malo časa nas ločuje še od dne 13. junija, onega dne, ki ima odločiti, kateri možje bodo v bodoče zastopali naš narod v dunajskem parlamentu ! In, cenjeni volilci in tovariši: parlament je tisto mesto, kjer se odločuje usoda naroda, kjer določajo mero pravic, ki naj jih uživa narod! Zato je potrebno, da kandidat razvija program, po katerem hoče — ako bo izvoljen — zastopati koristi in braniti pravice svojih volilcev, svojega naroda. Nu, jaz se čutim odvezanega od te naloge po krasnih, temeljitih in izčrpnih govorih gg. predgovornikov. Povd^rjam pa, da takega zastopstva in take brambe potrebuje posebno naš slovenski narod, a posebno še mi tržaški Slovenci. Saj smo ravno mi Slovenci n. pr. v kulturnem pogledu najbolj zanemarjeni. V vsem tem velikem mestu, kjer žive tisoči našega življa, nimamo niti ene šole, ki bi nam jo vzdrževala občina, aH pa država. Edino šolo, ki jo imamo, moramo vzdrževati sami s svojimi krvavimi žulji, z muko prisluženimi krajcarji. Odrekajo nam šolo samo zato, ker — smo Slovenci! Ali ni to najveća sramota, najhuji škandal za našo Avstrijo, da v mestu, kjer bi nam morali vzdrževati vsaj tri slovenske šole, nam ne privoščajo niti ene ? ! lo je črna, sramotna stran. Ali priznajmo si, da je to sramoto pripisovati tudi naši krivdi in jo pisati tudi na rovaš naše prevelike ponižnosti. Ali — hvala Bogu ! — znamenja kažejo, da polagoma izginja ta naša slabost. Opažamo, da narašča število njih, ki so se nekdaj sramovali svoje narodnosti in svojega jezika in ki ?e dnr;p~ ne sramujejo več in se vzbujajo tudi oni k zavesti. Predgovorniki so že naglašali, kako moramo posvečati svoje delo in svojo skrb tudi gospodarski strani našega .narodnega živijenja. Vsi stanovi, vsi sloji slreme po zboljšanju svojega gmotnega položaja. Ali tudi to zboljšanje moremo doseči le tedaj, ako bomo složno nastopali. Posebno pa moramo imeli pred očmi resnico, da je tudi širokim slojem primerna naobrazba prvi pogoj za zboljšanje materijalnega stanja. In ker doslej te izobrazbe, izlasti strokovne, nimamo, je umevno, da so vsa velika podjetja in vse boljše službe v rokah tujincev. Mi Slovenci imamo le zadnja mesta. Da se nam torej to stanje zboljša, oziroma, da pridemo do sredstev v dosego primarne naobrazbe, treba, da se uveljavimo kakor Slovenci, da pridemo do politične in narodne meči. A prilika za lako uveljavlje-nje so posebno — volitve v parlament, ker mera veljave, ki naj si jo pridobimo, je odvisna cd sposobnosti in odločnosti mož, ki nas bodo v parlamentu zastopali. Volitve so torej prilika, ko more vsak posamični voli-lec se svojim glasom pripomoči narodu do veljave. Zato pa ni dovolj, da kdo odda Mari hoče g. Kristan, da bomo mi šele na Vstop na shod so imele seveda le vabljene svojih narodnih razvalinah reševali narodno ženske in dasi shod ni bil javno naznanjen, vprašanje ?! Ne, mi moramo že danes, v tem je vendar kamora smatrala za potrebno, da sicer res kritičnem družabnem redu odbijati je zaprosila za asistenco toli obsovražene narodne napade. Mari meni g. Kristan, da I policije, ki je zaprla vhod v ulico Tintori iz bodo tudi naši sovražniki na magistratu ho- j ulice Carducci in iz trga pred bolnišnico, teli čakati s svojimi narodnimi naskoki do-j Pustili so, dokler se je vršil shod, skozi tlej, ko bo vničen sedanji družabni red. Tu kordon le ženske. Na obeh straneh kordona na teh vročih tleh moramo mi, ako hočemo' redarjev pa je bila velika množica — Slo-ali nočemo tirati tudi nocijonalistično poli- i vencev in socijalistov, ki so izžvižgali vsako tiko, ker nas je narava postavila semkaj,: žensko, ki je šla skozi kordon. — Uboga kakor delavce in kakor Slovence. Vsi v boj | komora, kam si prišla, ker rabiš že za žen-za zmago celokupnosti naroda ! Vsi v boj ske shode po § 2. — in asistenco avstrijske v imenu naroda za ljudstvo ! j policije. Dr. Rybar je rekel, da se vladajoča stranka v dosego svojih namenov po znanem glasovitem geslu „ossar tutto", ne straši pred nobenim zakonolomstvom, niti pred kazenskim zakonom. Opozoril je potem na nove mahinacije italijansko - liberalne stranke, ki je vložila samo za drugi okraj 500—600 reklamacij za izbris naših volilcev. G. Jaklič se je čudil dr. Ryba~evim besedam, da bi Italijani nas hoteli toliko izkoristiti, ko nas vendar niso hoteli priznati in so vedno zatrjevali, da nas ni v Trstu. Sedaj pa so kar naenkrat našli toliko Slovencev in to celo s polnimi naslovi in očetovimi imeni. Dr. W i 1 f a n je konečno pozival vo-lilce, ki bi dobili naznanilo, da je vložen Za izjavo o predlogu izbrisa v volilno centralo v „Narodni dom"! Gibanje v ladjedelnici (Stabilimento tecnlco). To mezdno gibanje je žalibog za delavstvo končalo s popolnim nevspehom. Ta fiasko je zakrivilo socijalno demokratično vodstvo, ki je tudi pri tej priložnosti dokazalo, da so mu bolj na srcu strankarski interesi nego resnične delavske koristi. Kakor je znano, je bilo ravnateljstvo ladjedelnice pripravljeno se pogajati naravnost z delavci o njihovih zahtevah, soc. dem. vodstvo pa proti njih volilni pravici ugovor, naj" se takoj i je zahtevalo, naj pogajanja vodi znani soc. zglasijo v naših volilnih uradih, najbolje v.'dem. general Chiussi, ki je svojo popoln« centrali v »Slov. čitalnici*, ter je s pozivom, nesnosobnost dokazal vže nri drugih nri- navzoč, bodi prisrčno pozdravljen. Čuje naj naš program, da se prepriča, da nismo tako slabi kakor se nas opisuje. Prof. Matko Mandić, kandidat za I. mestni okraj, je v daljšem govoru razlagal uzroke predčasnega razpuščenja državnega zbora ter dokazoval, da je le vlada s svojo protislovansko politiko kriva, da prvi parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice ni izpolnil nad, ki jih je stavljalo v njega ljudstvo. Naš program je vse delovanje naše odkar so naši predniki ustanovili politično društvo „Edinost*. Ta program je: Brezobzirna borba, dokler ne izvojujemo našemu narodu vseh pravic, ki mu gredo po zakonu. Žalostnim razmeram v parlamentu so krive narodne razprtije, izlasti na Češkem, ki odmevajo vedno v dunajskem parlamentu. Vse delovanje parlamenta se je ome-jalo na reševanje takozvanih državnih potreb, dočim so se ljudske potrebe popolnoma zanemarjale. A do preobrata na bolje ne pride, dokler ne pride do spremembe vladnega sistema. In enkrat morajo tudi višji in najvišji krogi na Dunaju odpreti oči in izprevideti, da so definitivno minoli .tisti časi, ko se je moglo Slovane tiščati ob zid in vladati brez njih in proti njim. Na to je govornik poživljal volilce, naj na dan volitve gredo z vojaško disciplino v boj. Mi moramo oddati svoje glasove že zato, da dokažemo, da je magistratova statistika velika in krivična laž. Na zaključku je poživljal volilce, naj se — če tudi ne bo izvoljen v tem okraju, ampak drugje — svobodno obračajo do njega. Kandidat za IV. okraj gospod Ivan Š k e r j a n c je govoril najprej o važnosti volitev in je potem, pridruživši se programu predgovornika, zaklical volilcem : Naše geslo bodi: Složno v boj proti sovra-gom in zatiralcem! Gorje nam, ako bi se začeli v teh časih deliti I Kajti: Koliko naših vprašanj je še nerešenih, a ugodna rešitev je odvisna od nas samih. Povsod okoli sebe vidimo le zatiranje. Nobena stranka, pa naj bo laško-Iiberalna, ali socijalno demokratična, ne pozna pravicoljubja za nas. To se mora enkrat nehati 1 Zato složno v boj, da bo dan 13. t. m. nam v čast in ponos! Nisem prišel prosit glasov zase, ampak nastopam kakor agitator za pravično stvar, da si pripravimo tla za bodoče življenje. Dovolj je šikan in dovolj je zla! Odslej hočemo — življenja. Naslednji govornik je gosp. dr. Josip Mandić, rekši, da se hoče nekoliko dotakniti kandidatov nasprotnih strank za ta (1.) okraj. O autokandidatu Andr. Štolfi noče govoriti, ker to je kandidat, ki naj si sam pomaga, a če si ne more sam mu tudi mi ne moremo pomagati. Tudi o italijansko-liberalnem kandidatu ni treba mnogo govoriti, ker naše ljudstvo je že samo dovolj razsodno, da ga ne treba odvračati od takih kandidatur. Naš boj se tu koncentrira proti socijalno-dem. kandidatu Valentinu Pi-toniju. Tu je nevarnost, da bi sirenski glasovi premotili, katerega našincev, kajti tu je soc. demokracija postavila svojega najvišjega glavarja. Mi moramo vedno uvaževati, da ogromna večina tržaških Slovencev so delavci. Zato mora biti pri nas narodna politika, tudi delavska. In zato se tudi naše narodno vprašanje mora rešiti le potom demokratizacije. Tu se je govornik spustil v polemiko proti soc. dem. Kristanu, ki uči, da najprej treba izvojevati boj proti kapitalizmu in proti sedanji kapitalistični uredbi družbe. Mi pa hočemo, da se reši narodno vprašanje tako, da se v narodno politiko zanaša demokratične elemente. Mi nočemo prodati svoje duŠ2 internacijonalizmu. Marveč hočemo rešiti narodno in socijalno! vprašanje, da pridemo do prave svobode.' naj dne 13, junija vsi oddajo svoje glasove za narodne kandidate, zaključil ta, nad vsako pričakovanje vspeli prvi slovenski shod pod milim nebom v tržaškem mesta. Podraženje tobaka. Vlada misli s 1. julijem t. I. podražiti duhan in sicer v toliko, da bodo .dolge", „kratke" in „portorike" stale po eno stotinko več. Ravnotako podraže tudi smodčice za eno stotinko komad. „Drame* in „ogrske" bodo torej stale po 2 stotinki, „šport" po 3 stot. komad! Duhan za pušenje v zavitkih pa se bo prodajal po isti ceni, a zato bodo zavitki tehtali mesto po 30, le po 25 gramov. Čemu to podraženje ? Odgovor pač ni težak! Vlada mora imeti denarja za dread-noughte in kanone, a ta denar misli še naj-ložjč dobiti s podraženjem duhana, ki jej — kakor so izračunali pismouki v finančnem ministerstvu — prinese okoli 30 milijonov kron na leto. Leta 1910 je imela tobačna režija 287 milijonov dohodkov in 180 milijonov iz- - - „ datkov, torej 177 milijonov dobička. Leta seIa> kl le ,šeI z dvema pričama v ulico 1890 je znašal ta dobiček le 103.7 milijona; Boccaccio in sosedne ulice, preštel vse le-kron j pake in potem napravil notarsko pismo, v Zanimivo je tudi primerjati koliko je! katerem je konstatira!, da jev vseh orne-bilo prodanih posamičnih vrst smotek in njenih ulicah našel sicer nabitih veliko vabu smotčič in koliko dohodkov je imela država socijalisticne stranke, ki pa so bila vsa se-od jstjh i stavljena v nemškem jeziku. Leta 1909 je bilo prodanih: i i To notarsko pismo je objavil včerajšni nesposobnost dokazal vže pri drugih priložnostih na pr. pri gibanju v livarni. Ker ravnateljstvo ladjedelnice ni hotelo o tem gospodu nič znati, so soc. demokratje vstavili kar celo gibanje. Na sinočnem shodu namreč, ki se je vršil v ulici della Valle, predlagal je agitacijski odbor, naj se potegne spomenica, ki je bila izročena ravnateljstva, nazaj in naj delavci začnejo takoj jutri zopet normalno delo, akoravno niso dosegli niti najmanjše koncesije. To so torej tisti vspehi, s katerimi se bahajo soc. dem. agitatorji pred lahkovernimi volilci v naši okolici. Interesantna polemika se je vnela med „Lavoratorom" in „Piccoloin", ki je očital socijalistom, da so na neki shod, ki se je vršil te dni v gostilni „International" v ulici Bjccaccio, vabili le z nemškimi lepaki. G. Cerniutz je na to poslal „Piccolu" popravek, v katerem je rekel, da se je vabilo tudi z italijanskimi lepaki in je kakor dokaz priložil svojemu popravku en tak lepak. Piccolo" je na to najel notarja g. Ve- Sportov Drama Kratkih Portorik Viržink Kub Komadov: 2,984.379-300 1,093.956-800 440.996.697 222,691.010 190,956.750 157,708.965 Izkupilo • ! »Piccolo" in s tem seveda nedvomno do- 59 687 586 ^azal resničnost svoje trditve. No, kar se 10 939 568 nas smo m* brez n°tarskega pisma 22 048 334 znali, da ie vest „Piccola" resnična, ker 15588 371 sm0 tuc*' sami °Paz^i ono' nac* čemur seje 19 095 675 spodtikal „Piccolo" — da se je namreč na 15*770 896 shod, kjer bi se bilo imelo razpravljati Kakor je razvidno 7z" gornjih številk, »talijanski, slovenski in nemški, vabilo samo ima tobačna režija glavne dohodke s pro- nemški. . dajo nižih vrst. ; ^o, m^s'im0 da Ima ravno „Piccolo" - najmanje razloga, se jeziti nad socijalisti, Domačo vastu ker bi imeI Pred sv°iim pragom dovolj za pometati. Moral bi namreč zgrabiti za nos Pomično društvo „Edinost" v Trstu svoje takozvane italijansko-liberalne kapor-vabi uljudno vse gg. odbornike in odborniške jone, ki so postavili v drugem okraju namestnike k važni odborovi seji, ki se vrši za kandidata ne-le moža, ki je nem-danes v soboto ob 3. uri popol. v „Slovanski gkega pokoljenja, temveč ki se tudi čuti čitalnici". _ Nemca, kar dokazuje najbolje dejstvo, Kakšen Italijan je dr. Gasser? Ka- da je v rodbini velikega reševatelja kor znano, je ltalijansko-liberalna strenka za italijanščine, italijansko-liberalnega kan-drugi okraj postavila kandidaturo odvetnika didata za drugi mestni volilni okraj dr. Gasserja. Nam je nazadnje vseeno, če odvetnika dr. Gasserja, občevalni jezik postavijo kamoristi za svojega kandidata v _ nemščina 1 sicTmotnojUleSika?o ^TmTe^LTe Ne sam0 dolgotrajno, ampak tudi volilno pravico)' iz staieea meste a radi drag0 je t0 ljUdsk0 štetje! ~ Pre)eli volilno pravico; iz starega mesta a radi smQ v min0|em tednU se mi je nudila pri- kurijoznosti si moramo vendar-le malo ogle- |ik da sem iS , vidotiko z Jnekjm dati tega najnovejega reševatelja Trsta. Od- brežem _ sloFvenske krvi. Vsaka beseda mi ve nik dr. Gasser je sin nemškega očeta in je ovajal da je mcž d _ izdajica f dn italijanske matere. Vzgojen je v nemškem 'ga ni nJič srarn češ: „Vedno sem zaničeval slov. duhu čuti se Nemca v njegov« družini jsezik in se raje posluževal italijanskega I" se občuje nemški, a edina zasluga ki si 'Nekdo mu J je ^pripomnil: „Ko bi vsaj 8 Trst? ie mo^aetaaJ d^fetastooaf ^Au" znal *ki ^ A * odg°™ril' V zast°P^. »Au; „Kaj de to, jaz in moja družina smo se «52?f , V P/aHVdl pr0ti vendar zapisali za Italijane". Našinec : „Sra- S fnkn iJTn^L nn^Zfn^ se, ognusnež". Na to je rekel izdajica % JLnZZn PSSJrZlVaZ°dri clJčno: „Jaz pa sem Ie shranil 50 K za to, Gasserja za kandidata v drugem okraju? _mn „^ vn1j„„,i liianp , Ti na niJ Na to vprašanje pa odgovorimo jutri. i dobil niti vinara « J ' P Volilce reklamante prosimo da pri- aobllI mtl v,narja! dejo čim prej v centralo v „Narodnem! In Prise8al Je izdajica, da je to res-domu" po odloke in dokumente, ker radi "lca> a cbe enem Pr»znal> da ie ™ ~ obilnega in nujnega dela ni možno cen- KranJs^e doma. (Tudi njegovo ime nam je trali dostavljati volilcem odgovore na dom. znano). Legitimacije in uradne glasovnice; Nikdar ne bi bili mislili, da je tako v za državnozborsko volitev se vže razpo- ceno — kranjsko meso! Ali če so magi-šiljajo in sicer po pošti. Volilci, skrbite in! stratovci v mnogih slučajih tako kupovali pazite, da jih vdobite vsi pravočasno v! slovensko meso, je bilo to ljudsko štetje svoje roke in da so tudi Vaši domači pri- j tudi zelo drago ! Danski, pravljeni te važne listine sprejeti in dobro ■ Slovencem bi rad dal strupa! Dne shraniti. ^ ^ ( 31. maja je liberalna stranka sklicala zaupen Volilni shod kamorističnih žensk. 1 sestanek. Na ta sestanek je bilo vabljenih Kamora je sklicala za sinoči v „Operaio" v J tudi več Slovencev. Nekateri so se tudi ul. Tintori shod žensk na podlagi § 2.' udeležili. Navzočih je bilo do 80 povabljen- Jutri vsi v Devin na prvi Izlet slovenskega ženstva! »EDINOST« Št. 152. Stran m. cev. Po govorih dveh kolovodij so se priglasili k besedi tudi posamični povabljenci. Ko je nekdo vprašal za besedo, se mu odgovorili : Vi ste Slovenec! Mož pa je izjavil, da je žganjar v ulici Miramar in da bi on najrajše vsem Slovencem dal piti strupa — tako da jih ima rad! Ker nam poročevalec ni navedel imena, prosimo one, ki so bili navzoči, naj nam imenujejo tega strastnega zastrupljevalca Slovencev, da obvarujemo naše ljudstvo pred nesrečo. Dostavimo naj še, da so na tem „zaupnom" shodu govorili in zabavljali izključno proti Slovencem. Stoletnica „Ilirije oživljene". „V' Lub-lani na Krefni dan 1811" je izdal Valentin Vodnik „vodia latinfkih, pervih in delovfkih lh61" svojo „Pifmenoft* in v njej za predgovorom prvo zares slovensko pesem „Uiria oshivlena". Iz nje veje nekaj, kar Še dandanašnji po sto letih razgreje slovensko srce; kako je morala navdušiti še-le prednamce, svedoke enega največjih trenutkov naše žalostne zgodovine, ko »Napoleon rezhe: Iliria vftan 1" To je naša prva rodoljubna pesem, himna našega narodnega probujenja. Njen pomen je pojmila avstrijska vlada, ki jo je zaplenila, ko si je bila iznova podvrgla naše kraje, in pesnik, ki mu je privrela iz srca, je moral zaradi „Ilirije oživljenje" trpeti lakoto. Trnje vi venci so usojeni vsem našim pesnikom prorokom; prvi trpin med njimi je bil Vodnik. Spodobilo bi se, da dobi njegov kip na letošnji kresni večer venec — znak iskrene zahvale potomstva. Še iepŠe bi se mu oddolžili, ako bi se na ta večer — prav o stoletnici — oglasila na Vodnikovem trgu (v Ljubljani) njegova ve-lepesem „Ilirija oživljena". Na kresni dan pa naj se po vsem Slovenskem napravijo denarne zbirke za brambo naše oživljene domovine — za družbo sv. t bližju pt staje, h je pove Inseratni oddelek Edinosti ped fitev. 903. _908 j Poskusite FI- Colnfiri" M ]e naj-GOVO KAVO tfOaiU lili flnejši in najzdravejSi kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.---- ulica delle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli so na prodaj razun raznega izbora najfinejšega obuvala do najugodnejših cenah tudi čevlji in nizki Čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Moderni kroji in oblike. Blago prve vrste. Delo solidno in popolno. Hiša Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. 11 priporoča slavnemu občinstvu svojo trsooino lestoln In Kolonllalnesa blada. S^sčviKErss&E in na deželi Se pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cen<:h. — — Zaloga otrobov, koraze in moke. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. Priporoča tudi svojo prvo in staro trgov lil O jestvili v ulici Farneto 10. V": - v.r •>, ■ »g--; . Na obroke! jVCanafaktnre S konfekcije Na, obro&e! GASPARI & C.o - TRST ulica Barrlera veechia 1-1, II. n., vrata 12. Zavese, preproge, garniture v blagu za pohištvo, volnene odeje, perilo, platno sukno, neprem. plašči za gospe in gospode, dežniki, solnčniki itcL I ^sscsggssaaasBEsraz . — - —uu^,—HA^ju*.. TRVDKA ###### Rdolf Kostoris skladišče oblek za moike In dečke Trst, Via S. GKov&zinl 16, 1. TELEFON 251 Rom. II. (znrrea restavracije „CooperatiTa'* ex Haeker) pr višja na mcseč&e ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad. T ■I Čevljarska zadruga v jftirnn ----pri Gorici ============ Prcdnjalnica fesOn o Trsta ula Barrlera oecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za t. kr. vojno armado ? popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV KERSIC v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana - (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. poŠte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. I revlisarnica „Alla Sartorella", Trst I ^__VIA BAMim VBOOmi *T. 1# (»AgPBOTI ILAPĆIĆAMTE OATTI) — - za Velika izbera vsakovrstnih čevljev moške, ženske in otroke. — Blago iz-7 vrstno in IV" cene zmerne.