ooo .Sujrrc" lih «i« »»«ki petek. dstlrsn j dnevota ■Mednje n«d«lje. Naročnina velja za Av-Mnjo za cclo leto j krone, za pol in Csirt tala razmtrao. za Ogr-«k« 4 K 50 vin. za celo to«; n Nemčijo siins aa c«k> lelo 0 Irroo. ra Aatnko r» *> k»oa; ■a dni t o inozemstvo se računi saročmoo z ozi-raa sa visokosi polista« Naročnino |e pises* aipief Potaaszaa •mv. »«prodajajo po 0 v. Oroéatttvo in uprav- X. letnik y Ptuju v nedeljo dne 10. oktobra 1909 „Štajerc" pred porotniki. Rea, semtertja oe le čudimo, da .Štajerca' ni konec vzel Kajti ni ga lista na božjem «vetu, proti kateremu bi se aknti iu odkriti ljudski •ovratniki tako Ijuto borili, kakor proti našemu .St*jercn' To je tod» razumljivo. kajti noben liM ae ne upa odkrivati X vao brezobzirnostjo rak rane v naši javnosti, noben liat nima poguma, povedati rwn!co tako nago in jasno, kakor naš kmrtrki bst Zato divjanje naaprotnikov proti .Štajercu" In vse to divjanje prvaštva ni imelo dosiei nobenega us(*ha Nasprotno, čimbolj nas sovratijo. umbolj se razvijamo, tem večje je število našiti odjeetalcev. temveč zaslombe ursmo v širokih vrstah mudeč^ga našega Ijudstvs Semtertja U b©| prvakov proti .Štajercu* prav otročji in sin«*e.i Iz priinic in v advokatskih pisarnah so proti nam kričali m s te«n agitirali — zs nas Potem so nam na pošti liste kradli, so ustanovljali nebroj novih piaov proti .Stsjeroi*. f tudi co m pomsgalo .Domovina' .Nsš dom' .Seri slov Maje«-. .Slov Sta^erc' .Posavska Strniš". — vs «o poginili .St^jesf ps se je qwMMftil iz 14-dnevnega lista v tednik. Poskušali -o tudi nasprotniki. ¿a bi nam s smešnimi * 1* popravki osla zamašili. Ah opekli so «e. In končno so pričeti totanti V zadnjih meaenh aato imeli celo vrsto tiskovnih tolb z našimi nasprotniki In lahko rečemo, da smo v vseh teb totbah unaga!>. Omenimo le to tir. ki jih je vtogi ptujski ilr 1 »rumen v imenu lobažnega in okroglega minonta Vavpotiča pr ti nam naperil: nadalje Bnuoenove tuibe uradi .popravkov' v njegovi lastni zadev . Omenimo ¡.orotniško »otbo. ki jo je vlofcl .profeaor* Zeleoik v Ptuju proU .Štajercu" in pri kalen je mol zadnji dan pred obravnavo sramotno pobegnil Povsod smo zmagali, kajti, resnica mora zmagati' Pretekli četrtek (»0 septembra i vršila -e je i Mariboru zopet porotmška obmvnava proti odgovornemu uredniku .Strjen»* g Kari Linhartu. Totite|j v iej stvsri je dramfjjski faj-mošter 0 f w i t b k. katerega naši čitatelji itak na vse plati poznajo V naalednem podamo izročilo razpra*e. ki je bila prelolena in se bode ob pnhodnjem zasedanju manborakdi \-o-rotniko« nadaljevala Sodišču je predse«lov ai deieJno-sodni nad-svetnik M o r a c u 111 Toženi arednik I. i n-h a r t je prišel J svojim zagovornikom dr |4 Plachki. Todi U«4itelj Ogrizek je prišel ¿mrl bi ga zagovarjati slavni dr. Benkovič ali u ai je stvar v zadnje« hipu premislil m je oddal z*«wpslvo U»ibe dr P i p u š u Po iztrebanju porotnikov pre&ialo se je obtotDMO * »iitolen je urvduik Linhart zaradi neke«* članka, k, g. je otya.il dne 22 maja L I. tn v katerem je iaj.ooštru «J*rizeku očital ,U je isti nekega učitelja .o b k r o h ■ n slulbo spravil" in da ga »sled tega učitelj po vsej pravici za .odškodnino mu ..ropane sluibe tirjaV Na vprašanje ,e-li ae čut. krivega odgovoril je tofcsu urednik Linhart približno tako-le Nisem tri»! Spisal in oddal sem sicer do-tifni Članek v tiskarno prevzamem pa tudi zanj vso odgovornost. 1* objave članks prišlo je iz sledečih vzrokov Zadnja leta se opazuje v naših krajih velikanski bo; ki gs vodi klerikalna rtranU proti šoli m njenemu zastopniku oči-Icljstvu .Stv*c' kot odločno načrtni in kmeteki list postav.I se je takoj za šolo v bran^ Župnik Ogrizek spada po našem mnenju med one politikujoče duhovnike, kateri *o v dnu .rea sovražniki šolstva Dobil sem indi od raznih stran iz Crešnjovca in Dram-dj sporočila, » katerih he mi je zlasti nečoveno delovanje Isj-moštra Ogrizeka proti učitelju g Adamiču opisno Na podlagi teh poročil «^m spisal m ob-javil celo vrsto člankov v katerem se je Ogn-zeku najrazličnejše nečedne -tvan očitalo >sa U očitanja je Ogrizek anedel Sele zadnji članek. ki je pravzaprav popolnoma nedolien. je lotil Jaz nimam nav;de. kakor drogi gospodje inredniki .Gospodarja* in .Straie"), ki pobegnejo in se skrijejo, kadar jim je treba pred sodiščem rvanico svojih trditev dokazati Jaz eto-jim za vsako črko. ki s«, jo v .Štajercu" na- Zakaj ni hotela Zidarka svojega moža iz vic rešiti. ri »koda. d. mste posnali ml^Jcp l*Urja < To fi b>l deíko. da t Urah ni b4o t«k»oega 1 PreeeJ «not p. ve«**.. oe -ko do*. da b. Uhko -tSto ierels! S«rok. prsa is obtloc roke in log« «o ka-le mi^o idra»< ia moč. toai kod.a*l la^e so 4i !• v i Dumi po*ral iirokr obevi so ko.ajtoo C^-i pr. težavnem <1¿« pognale moii. i«ia mili po-Ktoli p«Ktoe^a vtač^o asdobo Jlmuta. kuietna. pustna oedela. Ud »em Ul Icrapčev »rt. leto» p» sela. ampak tako brahoo io o«n>eT«o. da je moralo iawt«i vsakega v perah in da je spravil sa soge oajveiega zaspanca Zato tudi oi btfo » »an Dobeoe maojle eo«ije «o nobenega pte«, da b. LojK ae bJ na n,em Bodel a ko je iel k vojakom, ni gledala »amo mati «a ojm. spremljalo ga je vel mladih. Mlčečtfi oči. Od vojakov se je vtsü » lenimi nradKam«. a vrhu tega ie p-ifcc^l * seto, tudi pndivm. katero ownVaievi doiluleni vo^ak porabi v kcoarai Man mu je idaj pooujaU kočo ia ga pogo.aifL». naj »e oleni Pa tokrui )« n. hotel ubogali, ter »e je ugova-jal. da i« ima doit" čaia. pisal Zato prevzamem tudi odgovornost za ta članek in nastopim s svojim zagovornikom dokaz resnice Pre«laednik |->delil je nato zagovorniku dr p| Plachki »-»-nIo da »tavi primerne pred-logo ra dokaz resnice Dr. pl. P I a c h k i je v daljšem govoru temeljito ;>oložaj izjasnil Povedal je kako je žopnik <»-.-rizek učitelja Adamiča leu sem nadlegoval šikanira! in zasledoval Ogrizek napravil je nebroj naznanil na okrajni in deželni šolski svet. ki «o bila neosoovaaa Sovraštvo Ogrizekovo je pričelo zaradi tega. ker je učiteljeva žena brez izkušnje v slovenščini učiteljica ra ročna dela postala Ogrizek je v okrajnem ^.iskesa svetu kjer so mu hali seveda vsi ilam »pohlevni kmnje. vdani, vrfkrat učitelja neosnovano napadal Lči«elj ga ¿e mor.i večkrat tožiti enkrat mn .-e kazen odpotil. drugič ps je bd faimoiter na 40 K ^tobe ob »jen Nadalje je Ogrizek nato d*4oval. d. b. m zaradi pravičnega učrtelja ¿*.lski štrajk vpnaonl Spsse prou učitelju pa -o podp^ vefttK-aa tisti stanši. ksteri so bili •«. je aahteval od m* hčerke, edmega oucJca. na; M veod« mkr« «bar essga izmed lea»o». k. » dan ia dnerota pto*t «a roko fi »mirs) se ie oAessU. da *c le noče km. m da »e mkda. se bo Slaiers« se je dekfc-.o« uma «leU iudoa. dokler bi lapan'. da »o grede pod Bf€D>ai oteom moČM pohode Zdaj se je p*? «iefc. tmkan^ ' nsun». u ote t..rth oči »o ingafc bi »ki m aa «sdoie je pn»c aa »'«o uprakvssfe »e«i. pn katerih te je dekle med huAn •okom »povedalo, da ae mara otkogai diueega kakor («tseka B kobce «d rasjo. sli p. gre k nunam Odtosoirdn. apowd >e «aidralda Marca le bo^ /aktojal te da oe dob« ber^ fukdar . roke boga*-ra. katerega ¡e i dolgim uodom »bral Ko pa ciekk it. len^io jokaiu ma.w< ie«» niu lilo sa tamoKan, pr.jel i« jf ui» nekega doe trn roko m rekd : .Nikaf t« imirai ne koaj ! Le ga fc lako rada imaš. ga pa «tej v Ndjem unenu Zouraj j« 6-1 pndeo m ker t mojo mawijo lako lepo ra»oa. ne mora bti hudoben /lovefc Bog .ama daj s-eío U "¿< mu. saj i materjo hitro podéis k roeoi. da »e pogovocmC" .Krnski stan srečen stani I knom Dopisi dobrcdoili io it »pfejtma;o xavtonj. ili rokopise se ne vniJ. UredniSki «kljaCik ¡e vsak lornk mir. Za oinin.Uuredn.in i oi odgovoico Cer.i označil -.seratovi jc u CciO Sira» K 64. ¿a ', uram K 32. ia '. Hfim K 10, za '. Strzm K S. ia Sirarn K 4, za 1 u suani K 2. za '.. sirarn K I. — Pri v es- cena pnoMrno len in dlfcevno oalabel, da proii za spridevalo. Dobil le- to1spridevalo in penzionirali ao moia Celo iivljenje mu je bilo pokvarjeno in i ma-lenkostno penzijo ae mora to danee preiiveti. — Na podlagi teh trditev zahteral je zagovornik dr. pi. Plachki preditanje cele vrate aktov in zaalitonje Adaroida ter drngih prid v avrho dokaza reanice. ki radikrl. i sdratoni s «lovenakimi poalanci svojo obatrakcijo nadaljevati in delo i zanaprej onemogodiu. Razpust drtavne zbornic« je torej istotako kmalu pričakovati V štajerskem deželnem zbora se todi v edina pripravlja na odlodm nastop prou prvaški® izzivačem Po.sod torej — kriza, povsod nemir' Oi ti aredna Avstrija' Državni zbor je torm za 20 t. m sklican. Drago v|rraKanje je *ev*da, je-h bode todi deloval. Brikone vršili se bodejo veliki viharji, katerih poeledica ana biti raipoat zbornice ia razpis novih volitev V deželam« zboru itajerikim nadaljujejo prvaški poslanci svojo gonjo Komaj se zbornica malo pomiri, ko to pnde en Benkovid ali en Varatovšok ter napravi škandal. Seja z dne 6. Okt. je bila valod Beokovida prerano zaključena In tako gre to izzivanje naprej! Radovedni smo. kedaj bode zbornici potrpežljuoot podila . . Tudi hi Ogrskem ao poliučoe razmere Ko-šutovce tako dal^ do vedle da se vsak trenutek lahko katastrofo praskaj«. Ravno ae poroča, da je cesar Kototove predloge odklonil Vsled tega torej ni pričakovati rešitve krize. Tudi ta bode bržkone državni zbor razpnšden. UbM>ii irodentivcL V Trienta je bUo obsojenih 12 iredentovskih lulganov na zapor od 3 do 1 tedna, ker so pomazali ob priliki ilav-nosti tirolske atoletnice cesarske orle. _ K»IIk« hraailnlh «lig upravfjaji avstrijski dMarni zavadi? Na Avstrijskem upravlja 611 hranilnic (obdinskih, okrajnih, deželnih) 474« milijonov kron. 6375 denarnih zadrug (hranilnic ia posojilnic, rajf^zenkov i t. d.) 1554 milijonov kron hranilnih vlog. Denarne zadruge uprav|mjo torej že skoraj eno četrtino vseh hranilnih vlog, vkljab temu, dt so ti zavodi mnogo mlajši, nego ao navadne (občinske i. t. d.) hranilnice in banke Mizarski zadrugi aa Ogrikim. I«u l«97. je bilo na Ogrskem vaega skupaj samo ."14 mlekarskih zadrug. • po 10 letih, t j. I. 1907. bilo jih je že 622 z 59 000 člani, ki so imeli »8.000 krav, od katerih »e je tem zadrugam prodalo HO milijonov litrov mleka, da ga predelajo Iz tega mleka se je dobilo 2". milijona, kilogramov mleka. Skupni |>rejemki vseh mlekarskih zadrug so znašali tega leU 9,452.654 K. Primir ji jmo! Na Moravakem ae je Nemce id Cehe na la način .sporszuoMlo*, da imijo zdaj Čehi vlado v roki. Izvršena je namreč nekaka delitev po narodnostih. In posledica- No. poaledica je U, da znaša v deželnem proračuna za 1. 1910 primanjklaj skoraj 14' ■ milijonov kron. Tod. uri nas na Štajerskem in deloma todi Ae na Koroškem zahtevno prvaški zagn-ženci takšno driitev, imenovano . »porazu mlje-nje- Štajerska dežela pa apada dane« med ak-Uvne dežele avstrijske, to ae pravi, njeni dohodki ao višji nego njeni izdatki Pot» pa bi v par letih postal* pasivna, polna dolgov PrraJka politika nas pelje vedno v nesrečo, če ne v drugo, nas pn pelje v neznosne dolgove! Soprogi prestol inailedniki knežinja Sofija pl Hohenberg je bila od cesarja za vqjvodinjo I o vzdignjena ¿n nosi odslej naslov .visok'«'.' Vile.zdajn.ftk. p race» , Zafnbu je wi»i končan Od zaradi v-toir.4aj.tva oNtoieaih Srbov ao bili obešeni Brau Adam in Valenan Pribi-čevič «sak ns 12 let težke jede. Pero Bekid na K let: Jokv Oroščanin na 7 let. Vaso Jukač na 5 le»; Gajo Živkovift na .'» let; Peter Petrovič na 7 let. Radovan Malobatid na 5 let Jural Novakovi, na 5 let; Milan Barojevi." na 6 let. Nikolaj Rebraca na 5 let. Šunko Robraca. J Jurij Konca io Štefan Konca raak na 5 let; Simon Živkovič in Antonij Oblakovič na 6 le»; Stevo Kadar, Milan Corič. Pavel Matjatovid in Stovo Radovaoovid vsak na 5 let ječe. Vsi dragi je U velikanaki ao bih oproščeni S tem Na predsednika Tafla. nadaloika združenih "rtov severne Amerike, poskusili ao trije zločinci iz političnih vzrokov napad Poarečilo ae je. to preprečiti in napadalce zaprti. Našlo se je pri njih nabaaane revolverje. Politični umor. v Runu je napadel neki morilec iz političnih vzrokov vojvodo Bonajutto iz Katanije in ga težko ranil. Zariti so zopet odkrili v Ornigori Zaroto se obrača proti življenju kneza Nikito. Vlada hode bsje izjemno staojo proglasiti Nemška šola ? sy. Lenart« ii i trga To^nodeljo, dne 10. t. m . vrši s« v prijaznem sv. Lenart aredi kraanih aloveaakih goric otvoritveoa slavnoot novo zidane nnrške tole. Zadnji kamen je torej prizidan! Koliko trada, koliko dela in akrbi je bilo treba! In koliko grdega ao vratova, koliko strupenega hujakanja je bilo treba premagati 1 Kakor divjaki ao ae vrgli zagriženi nasprotniki na komaj porojeno id^jo te nemške tole. Ah vse divjanje ni pomagalo, - danen stoji ponosno poslopje Um na gndn kot znamenje naprednega dela in napredne knltara! Čast v«em. ki ao pri tej šoli sodeloval.! čast v prvi vrsti vrlemu župana g. Sedmi-n e k a in njegovemu prijatelja dr. T. Z i r n-gaetu. imena teh dveh moža zapiaanaj sU z zlatimi črkami v zgodovini te tole Čast pa todi «sem dragim, naprednim aem-bm poslancem, darovalcem in aploh vsem. ki so sodelovali in aoskrbali . . . Ti. nova nemška šola, pa cveti iu naprodaj, ljudskemu razvoja v pnd. tontleaa rtakema okraja v čast! Bodi mala trdnjavica, v kateri živi ne-ob in povq poznejšim ro-bojih . . Živeto nov. šola! Dopisi. 20 Defr-af pri Criju- Naznanim Vam. da smo septembra pokopal« blagega mladeniča Ignacija Polenek Kal bolezni je dobil v Črnomlja na Kranjskem leto 1907 konca julija: nad.bal se je strupenega prahu od modre galice ; od tega časa jo hiral vedno naprej. Lansko leto konca msjnika ga je bado prijeto; od treh zdravnikov je bil preiskan: 2* majn.ka je dobil zdravila od ve4čih zdravnikov, pa vae zastonj. Pretrpel jo vojjno avoje bolečine, bil 3. previden z av. zakramenti. zadnjokrat 16. septembra ob J», ari zjatraj. 17. ob pol 11. ari po noči je izdihnil svojo blago dato v roke svoje«* stvarnika Bil je mladenič, da je malo takšnih Rojen je bil I. iulija leU 1883. Bil je namenjen, da bi bil pravzel od od*a težko breme ?oapodaratva. ali Bog je aktom!, da je moral umreti On ni bil nikdar v nobeni slabi tovaršiji ali v krčmi: bil je močaa [»odpora svojim staritom Da ao ga ljudje radi imeli, je dokaz, ko je na mrtvaškem odra počival in ga je mnogo ljudi prišlo kropit in mu vošit vodni mir in pokoj. Vsakemu ao stopile solze v odi; na dan pogreba ga je spremilo mnogo ljudi- kateri pa toliko bolj žalujejo za njim. ao i? oslabeli atariši. brau in aestra. Lahka mu žemljica, avetila mu vodna li«! Hode. Bil je mir med nami. dahovšdina in fsrani ao živeli v najlepši vzajemnosti. Pa uko pad zmirom ne sme biti. Obče priljubljenega kaplana ao tebi aid meni nid prestavili in nam poslali slovitega agiutorja iz Sv. Petra, gospoda J. Kranjc-a Prvi dan, ko je prišel, ae je že razprl a svojim »kaplanom. Todi v žagredn in v cerkvi ga je zmandraJ, seveda le z besedami deš da je baje tamkaj on gospod. No, sicer to nas nid ne briga, pa pomenljivo je vendar Prav p« nam ni, da se naš Kraqjdek vtikava v vaa drago stvari in razmere, katere a po-«-o KOpria Dekle }e tsrodslo ho mak oa polju, «»jokalo le gl—oeje lev poljubilo dolaega oče»» Za drogi dan Ka is maO lepo Zidarjevo bito Mamka j« ¿«dala uou m tortla lica (tospodar jima j« prifuao U aa-•prot. lev ponud i rolo v posOrav, rekoi : .Tako )s prsv, da «» prišla! Veš l-ojie. aa grelo in u aslato je škoda, moje vrsti to pa domi Uoke" Kaj bi le rti ptul o tam, uj H* «o veäaoma le vsi »ami dofafdi. Povem samo, da so M črn «n dal pe';ali k Dolarju, v oedrfjo pa j« bU mlad pai le okUaa. Ne «nem pa poaabrti povedali. Inklen truld te natul v van. ko te je rainesU novica o teanvi. Na evikrat je poMal potuhnjen pooočojak, njegoia n'vrw« pa nijvrednica, ki ae je ida) aa kaaeo moraU oddati ber.lkemu iamu. Najbolj glasni »s *vcds bdi mladeniči, kater;m to »e »itne cedile po Zidarjevem bo-tcauvo. a ire« ulna ladolleoi veliki powain.k Matja* »e j« celo zaklel, da mladi Zidar ne bode do^o uiival ■vojc arede. Pri Zidarju te je «ačeJo raiJco liv!jenje; mlada sta b»la . sedmih nebesih, a oče j« hvalil Bog», da mu je dal tako ¡rrdnega in pamernrga reta. Skoda, da Kardi-W m dolgo uiival trete, taka; 1p prva dim ga je tpravJa « hladni pob. Toda «aa asceb eac rane tr> tako Ka posula aCasoma todi Z-iarja »e •tU. po^bao. k«, jima j« »» v« lepo iapod rok. p"';« da jima le Pa areds je opowda Prstjo, da je okrogla ia da :o iloreku uko iamunr ttia je ttH. />lar- — ko ie je Lojae nekega vetes vrsdal ia ga js divji »to«j* Celi .v« nima dk^efca. ki bi mogel popisati, kako je uboga vdova falorala aa dobnm molem. Sosed, so se to bak. da bode »oreU Najbol, jo je akrbeto. kaj bo * rajnim v vednosti, ker je izd.tiail brea sporedi. Za «lo so jo vendar potolabli. Najwi modi ji je vIH v ra-njeoo srce šopek. IQ je reket da je &>g neakoofno us muj«. ^ da ga lalo jotovo ne bode vrgel v pekel, ampak orno v vice, a i» teh ga lahko reši a malami io a Sn r erica je res davala u rame molitve in male, vsak teden najman; t* eoo Črez nekaj let pa je denarnica postala soba. m nekega dae »e je udova i radnit-mi kroocami podala v farov t Kakor se vetkrat prtjodi. imel je topaik skrbno gospodinjo. s*er ne ved lepo. «al» pa boli bodo m sitno. Kakor badrf as došo, tako j« par. 1» aa goipoda is povsod je hotela imeti prvo besedo. / darfca je poaUso vrtopda Ia de-^ls: J gospod topaik. vod äo mal sem to «da, bi p. to j« to ZspaA j« poaul ruded ko kahaa rak. j« k pe» debelo pogledal m jI v aadregi m ve" govond Ted-, pa m namesto s^gs oglas, as obregne -T«, mol bo skoraj .s vte noge le ima v labium ogojs! Le daj le ia vig-h* aaj al bogau r Po teh beaedah k Zvarka to boi, debelo ko topaik na njego«° vpralan*. PogkdaU ^ i hovna. idaj njegovo kuhane® Potem se je na* lep, ae obrnila ia pri vratih rekla: .Če ima rajal nog» v lahkem ogaju. s>« ne deae. ker ga je v rado leblo. Zalo pa idaj ae plaiam robe ne mato v cerkev laaila. je rajli doma phdao deUU in ko stara leu uHsaila tnitoc od*, je upa teo>e domad.m rbognn. Todi u njo ai nibde male, pa« pa le ida; molijo sjor.iaki u dobro tm-rs, pUdsi nid ne brigajo in arbe. v vsako loknjico pomo ; kvoj nejm noaek in voha in voh«, de h dnu ali ■ardí. Ta gWtfodek bi namred cek> faro rad po avoje reformiral, radi tega hode predrogaditi, prevredi in po «voji metodi prenarediti Seseda, da vodo na svoj mhntek »odi. P- nata Ijodje »o dudm Ijodje. noôejo «e ma ta nid ne podvredi. trmoglavo grdi ao. ker ae ne dado premien, ker nodejo plesati po gospodovem iniçecn. üj u nespametni Hodanje ' Va* pnjatelj jo je tudi » Pohorje pripihal in .e tamkaj neinan.ko gro-sil Dad ubogimi Pohorci. ker ni» dmo impak napredno volili » «adnjib obdinikih vohtv«h. Poborc je tudi trmoglav««t - o »«th. o ne-sreda ! Po Zgornji Hodi je na« kapiandek tudi voharil in »e jeni nad nesrečne nemikutarje in nsmike napise. Teh je botel hipoma odstraniti, pa ma nesrečneži niao vstrtgli. grozneži »o mn te prav ostro » gladek obrazek procali. Pa to Kranjca ne vsplata. on rogovih dalje in dalje, kajti goapodek ima debelo koto. Sprt ae je tudi i« ■ mara.kakim faranom in jo je pn Ukih pn-likah vedkrat moral hode prenašati Razvanjdanje je te todi hodil prekrstiti k avoji deti. pa ao ravno taki aamoglavci. kakor dragi. Ne ubeg^o. pa je zaatooj ' ha erojem bicikelnu Aviga goapodek rednomet po »aej iari aemtertja kakor izstradana, pogreéna èdoka po svojem planu. Doma .e redko kedaj, agittcija je pad njegov element >n de ni pri delo. go.podek «bol, Pa nam b. ae bolj dopadlo. ko bi ae raje aamo cerkvenih opravil drial in drage poletne redi pn mira poidal. Mi amo ga dovolj aiti in mu dimpreje iem boljte adyo. adijo priklicati ielia». I «toa bodejo v H odah obdmake volitve in U atvar ga elektnz.ra. da ae kar pretreaaje Zupana ma te dolodenega in v ai dragi obdinaki funktionarji ao i« vai „bofttelani". >am pa bo n* obdaoakem it reatóla carava) in avoie blagoslove raspotaljal. Sada jo i ritmiki pečat bo afrdal tja v kói fod klop io nemiki kuverti, kam bodo t. pri«. ! O neartčna Hoda ! Pa nid ne žaloj da gre pO njegove», potem pride sa ta zlata doba največje .o najvilje srede Srečna Hoda! leaenno -a 6orenj»kem Ce osel riga. »e nid ne briga, France Kogej. kaplan, to amo v zadnjih Jjimifcl novicah" v .Stoveo«- k •klopa brali. Najprve jo kaplan Kogej ram« nenmnoati .Slovencu- namazal, potem ae je pa prav maatoo o Marko*ovom oalo, kamor on vidno zahaja iarazil! Za to tudi mi od njega «malin», kedar v .Slovenca- .JeaenUke novk»- beremo! « '»pito pane Kogej ? ! - Mi imamo prav nekaj maatnih zgodbic is živ^enja kaplana kogeja na razpolago A sadnji .S-prej" nam je pntel malo poprej in radi tega radovoljno .Napr^a" pn-paaumo. da on vae to doprinose V nedeljo ao .mali jesen iiki .Čoki* generalbetz v ajmohta i.a Sari BmbÍA »pili «n «trasah ao vao noc, tako da mirni Jjodj« nismo mogli apati. Kdo jim je streljanje dovolil, ne vemo ? Pnbite pa je, da •o nodni mir kalili. Zadevo amo naxnan.li c kr. okrajnemu glavaratvu v Radovljici. ker vemo da imajo tam vedno nekaj ipehkamec na razpolago' Novice. Ali ai ae te narodil na edini kmeUki. neodvisui koledar, ki izhaja zdaj te tretjo leto pod imenom „Štajerčmi kinetski koledar. 7 Ta koledar ima naj ved vao-bine (krasne alike. izvirne gospo- • darake dlanke. lepe poveati, seznamek tonov, kalendanj». stane pa razme-remo n a j m a n j. Cena mu je namred aamo CO v., a poétn;oo vred |>a 70 T. Kdor bode torej U koledar zanesljivo dobiti. naj vpcUje to malo avoto ali v gotovini, ali pa v markah. Kdor proda 10 izvodov kolo-darja, dobi enega zastonj. Napcedniaki ' Na delo za »ai koledar! Pod kranjaki klinik. Dne 17 t. m vrtil se bode v Ljubljani shod zaupnikov slovenskih klerikalnih atrank iz Kranjskega, J-tajerakeg», Koroškega in Tržaikega. Namen temu abodu je, da ae ureanidi akupno .vaeslovensko ljudako atranko". Z dragimi beaedami povedano: vai alovenaki klerikalci iz vaeh detel ►e hodejo združiti. In ako ae atvar natandno pregleda potem ae pride do zakljndka vai alovenaki klerikalci lioiejo zle»ti pod kranjak. klobuk . . . >0-ditelj alovenskih klerikalcev bode lorej znani dr. Soiteriid poatal. Mož je danea iuk te dotevni komandant vae te drne gimpode. deprtv ao njegove roke od žlindre umazane. Komur eedo|.a10, zgodil' ae bode redki «lodaj. da padeta velika n^/ni petek in praznik Marijinega oznanjevanj« na en dan. T« aludaj «e te od »•«« n, pripotiL Takrat ae je to zgodbo in Jjodrtvo je imenovalo dobdni litidno gibaoje, katerega poznamo z.laj te por let in katero je pnnealo natemu Ijodatvu toliko zla. Dr. Koroiec vpeljal je na apodnjem Stajerakem politiko najgriega naailj«. politiko osebnega obrekovanja in natolcevanja. politiko teror. «ma. Žal da mu je dala tudi cerkvena oblast dovolj dasa in pnloinoeti za daauhlepno to divjanje. Mi »e po vsej pravici v|*a4*n>o Ali ame po dlovoskih in božjih posUvab en Koroiec te du-hovniiko suknjo noaiti? On je po4anec. redas- ter. govornik, tajnik, agitator, vse je, vae. aamo — duliovnik ni ved ' Edino tonzura ga na temu atanu. Vsakega državnega uradnika, ki ne izvrioje avoje alužbe. marved naatopa le na (•olitidnem polja, ae požene prod. Korotec i>a, ki bi imel biti aluiabnik božji, ki bi moraJ vedno na besede ustanovitelja naše vere mialiti moje kraljevitvo ni od tega sveta, — U Korotec je ie vedno na zunaj duhovnik, deprav ma v divji politidni gonji niti minute ne preostaja, katero bi zamogel poavediti božji aluibi Rta. ni doda, da Ijudatvo od vere odpad«; ni doda. da je apoitovanje do duhovnikov te ako raj popolnoma izginilo, d« Ijudatvo «begano tav« v vedno vedji jioauroveloati. Ni duda vae to' Kako bi se moglo tudi Ijudatvo « blage nauke o .ljubezni do bližnega" in o .ljubezni do sovrainika-ogrevati, ko vidi divjanje pobtikastrov, katen «kljub svojemu |*>litidnemo joklica dahovniiko suknjo noaijoV! - I-jube*en. — h«h«. Korotec in ljubezen do bližneg« «U dv« nezdružljiva pojma. Saj je vendar Korotec o aj vedji politidni hojakad na Stajerakem m rao nje-jtova politika ni nid druzega ne«o vodno nasilje I «ta sem že igra Korotec to vlogo .Spominjamo •e da je te opetovsno »tal pred sodn.jo z«radi avoje naailne gonje Ali ni U Ko«x4ec .voj das v atrapen. zaalepljenooU trdil, d« hodijo ptojski Nemci le zato na deželo, d« bi «lovenakim kmetom hite zažigali? Ali ni bil takrat n« 4 tedne zapora obaojm ? Seveda, aedel teh 4 tednov ni. kajti pn nas ae vedidel le reveža «pira Dostikrat ao bili todi alamnati redaktrrji ' «a KoroAdevo postopMje kaznovani in zaprti. Za revež., ki so ma za par kron k: dotah aa /e skrival tu ..duhovnik" m jih hladnokrvno post.1 » jeto «nartarati. samo da je on san----1 naprej bujskati. Posneje postalo je zlasti od tistega trenutka, ko je n natega zanemarjeoega Ijodatva Korofca v deželni in drža «ni «bor poslala Kot poalane« je Korotec nedotakljiv m ne more ae ga pred so-dmjo («klicati. Zato porablja in izrablja to svojo nedotakljivost v polni meri Dr. Korotec je tudi v natem Štajerskem deželnem zbora vpeljal Urfo taktiko. « katero ae bode daialoi «ber '««biti m v « e gospodarsko dalo onemogočiti Korotec je pm, kadar je treba v deželni sbo-nki ikandale vpntujati. on ja prvi. kadar je treba nate domovmo «za-aouti. Na atran. enega Roikarja. katen je «voje iridanstvo v Wagnte* poka«al. «edi ta — duhovnik. In hojaka hujska tako brezobzirno, d« se je lo doditi, da drugim poslancem potrpežljivost ne podi in da ne kaznujejo Koroica tako kakor bi to ¿aaložil. Koroiec naravnost besni. Zad«yid jo v odprti seji deželne zbornic« zagromel proti naprednjakom ,i)o«lej «to «e bali lo zavaio privilegije. Hi bali m bodete tudi za vai« Taka politika jo ropar- ZaSCOiw laauiiira • ■ —— r----- ----- . . «ka. katera alegaje «voje roke celo po zaaebn. las ti dragü. Ijudi! lo ravno katelÜki „dnhovnik " je moral to brutaloo beoedo ispregovonti. Treb* bode torej pred Korote«n in njegovim ednako-vrednim tovaritem atojo zaseboo lastnino bra-niü Mi amo gotero te v politádnem tavJjenjo te detele mnogo doiiveli. Ali tako aurove. bru-talue beaede te niamo aliiah. Ooveku ae kar zdi. da te beaede ni ixpregovoril olikani vodja politidne atranke negó kak Rinaldini ah Ro¿a Sandor . . . Daled, daled amo pniü! Po kritdi natal, prvaikih poslancev pridoU bode avstnjska javnost alovensko Ijudatvo za roparske d.vjake amatrati Mi pa pozn«mo te aloveoako kmetsko Ijo^Kvo. Mi remo, da jo to Ijodatvo dobro in miroljabno. Edin« n«paka je njegova lahkover-nost, a katero a. poati celo to prraiko divjanjo dopasti Al. se bode Ijodatvo enkrat tega jarma otrwk.' Mi naprednjaki bodemo Ijudem i zanaprej odi odpirali! Delelni izdajalci. Veliko razburjeoje ae po-javlja med ¿tajerakim ljudstvom. odkar je krvavi Koikar v dotelnem «boru étajerakem dvignil zaatavo detelneg» izdajalstva. Kadar so namred prvaiki poalanci doma med avojimi veraimi vo-liki. takrat ai ne apajo avoje prave c.lje odknü. Takrat govoryo mi rao in pameino, kakor da bi se jim ilo reenidno «a biagor revnega itajer-.ke-ga prebivalstva. Vae, prav vse oblju.iyejo ti go-spodje svojim volikem in res bi morJi po nafeh rekah te raleko in med tedi, ko bi te bile v»o prvaške obljube uresničile. Kadar pa pridejo ti prvaški poslanci v deželni zbor, poaUnejo vse drugačni. To niao voč zastopniki kmeUkega ljudstva, kateri se imajo brigati edino za zboljšanje gospodarskega naAega (-»ložaja Ne. » zbornici ao slovenski poslano nakrat boritelji za šovinizem, za prenepeto narodnjakarstvo. Hitro jozabjjo na vse ljudske |>otrebe in edino škan-dal, neumni. neplodoviti škandal jim jo cilj in »moter V tem ozira so si liberalni in klerikalni slovenski |«slanci ednaki. Kako smešno vlogo igra n. pr. celjski dr. Knkovec, načelnik banke-rotne .nsrodne stranke*' Mol je sam in podoben starčku, o katerem pravi nemški verz .Aol dom Dache sitst ein Greis, der sich nicbt zo helfen weiB* . . .! Kadar potreba^« podpise, mora se obrniti na mednarodno mislečo, po rojstva p« nemške socialne demokrate In kadar pride ta tipični prvaški dohtar do besede, takrat se ne sliši dni sega. nego gromenje za .narodno ideale*, neokusno. gledal iščno gromenje, katerega si jo priučil iz .Narodnega dnevnika* Dr Knkovec gotovo le sam rsznm-. ,la v deželni zbornici ne more ničesar storiti, gotovo ie sam oMaloje. o- nain jo A vatrijo .jngosloraiihko drtavo litiLo' In to dejstvo se ne da voč s praznimi besedami prikriti! To dejstvo so no da voč z laimi is -veta spraviti . . . Kale slovensko ljudstvo seveda s tem ciljem ni zadovoljno. Tndi najbolj zagriženi klerikalni ali narodni kmet ostane zvest it^jerc in zvest Av..trijan. Zato so tudi prvaki svojo cilje ljudstvu samemu tako dolgo zakrivali. Danes seveda povejo to javno, kaj da mislijo in telijo. Ni čuda. da se pojavlja med našim cesarja zvftrtim ljudstvom vodno ve. ja nezadovoljnost s prvaškimi poslanci. Ta nezadovoljnost bode še narasla. In morda kmala bode u nezadovoljnost vskipela «lo vrhunca ter po-medla veJeizdajnifiko prvaško politiko iz povrija ' Woschnaggova zadev«. V dolgih člankih se je .Narodni dnevnik' i, naprej hvalil, kako krasno je zmagal v borbi proti goop. tupanu NVoscbnaggu v Šoštanju. Kaj jo bilo na tej celi stvari' Neki učitelj Aistrich hotol jo postati deielni poslanec. Nemci pa so raje namesto njega postavili vrlega šošUnjskega župana Woorb-nagga, ki je bil tndi skoraj ednoglasno izvoljen. To je tistega Aistricha tako razburilo, daje pričel ikot Nemec» nečuveno gonjo proti g. Wosrhnsggn Tej sramotni gonji se je seveda Spindlerj-v značajni .Narodni dnevnik* Ukoj pridrulil PrvaAki zagritenci so namre* Ukoj upali, da hodeje tukaj tistemu Woschnaggu rano prizadeli, kateremu se je posrečilo, očistiti trg Soltanj od prvaike svojati. Iz golega in grdega «ovraltta do naprednjaka Woschnagga so se zdratili -lovenski .narodnjaki* s nekdaj kričavim nemškim nacionalcem Aistrichom. Klerikalni listi ček» trdijo, da so narodnjaki Lo samo zaradi tega storili, ker jih Woscbnsgg ni hotel — podkopiti. Mi ne vemo. ali je to istina, če-je dobil Woscbnsgg tozadevno pismo. Na lo ni pojasnena ... Ali vsak način |>a U stvar to jo vse eno ' .Narod guTornik . nemškega dr Kodermann in dnevnik*, nadalje za Aistricha, slovenski prvak ljim vsi prvalki zaslep- tekdaj tako presneto , nemški -lr. Kodermanna. učitelj Aistrich, Izkazano je. da jo Woochnagg jo resnica, da so torej zarijsnje in vse lati proti njemu grda izmišljotina. .Narodni dnevnik* se je zopet enkrat blamiral, dr. Kodermann je zopet enkrat pokazal, da spada med prvake, ki imajo |>oleg njega le drage ednakovrodne juriste (A la dr Bramen). in Aistrich je za vedno obsojen Tako je ta osebni boj proti poltenoma naprednjaka VVosrhnaggu končan. K j« ao ..renejatf"? Grda zadeva Woochnag-gova — grda za hinavske njegove nasprotnike — je zdaj končana. In končala je tako. kakor smo to naprej vedeli Aistrich je s svojim pr-valkim zagovornikom dr. Kodermannom grozovito propadel in pred sodnijo so zdaj vse pr-vaiko-sebičoe lati odkrito. Svoj čas jo list po nosrečenega slovenskoga pesnika Spindloija hotel znoreti, ker je trdil, da je bil g. Woschnagg enkrat .sokol* J)anes pa je stvar dragsčoa Dsnes je ednosUvno dokazano — pred sodoijo dokazano' — da je to lat. Od slovenske kritiko obglavljeni ,pe»nik* Spindlor torej ne more voč t"j neumnosti jahati Motakar - mi ma damo to ime, čepra« on našega urednika s .po-bičem* titulira, kar je tako rekoč kulturna *i-lina slovenske poezijo — motakar Spindlor torej pa naj nikar ne posabi, da smo ga mi ne-kaj drugih stvarij vprašali. Do, ki ima vkljub rojema nemškemu imena in vkliub tema. da jo pri nemških listih sodeloval, vedno cela usta polna .renegatoV, naj nam na U vpratanja odgovor da Mi smo trdili, dajo med slovenskimi voditelji na spodnjem štajerskem cela vrata pravih re-negatov. Omenili smo enega Ploja. omenili smo «tujskega ..vel«slovenskega" .rgorea Renčala, kateri jo svoj čas kot nemlko-nacionalni „tumor" č.-no-rudeče- zlate trakove nosil (fotografija ns razpolago!) itd. Di jo bil prvaški trgovec I/>očarič pri nemlko-nacionalnem društva „Anker", tudi lahko dokalemo In drugih takih „renegatov" je le mnogo. Ali jih naj povemo ? To so res ronegati! Seveda, kadar ..Narodni dnevnik- ne more svojo lainivost pokriti, takrat pravi ednosUvno: s tem „Štajercem1 nočem govoriti! (¡ospodine Spindlor. to js naj-p o d I o j I a bojazljivost Polteni člorok si upa povsod in vodno resnico zagovarjati! Vi pa zagovarjate ..rcnegato". Vi zagovarjate lat, — in čudimo se le, da se tega ne sramujete. Kaj je torej srenegati? Pričakujemo odgovora, kajti drugače bi morali misliti da je hodil Spindler k jezuvitom v lok». Edino lainiki se reonice bojijo'. Kje *> torej renegati ??? Lepi naprednjaki so voditelji .narodne stranke* in Plojevi .«loga«*! Vodno trobijo ti hinavci, da so protiklerikalni in da hočejo pobiti nesrečno nadvlado politikujočega farštra Ali kadar se gre za resno stvar, kadar jo treba res [>okazati napredno miHjeojr. takrat zavijajo 20. konje, trebcU, oktobra. govedo in svinje) so vrli due Letal in živinski sejati na Štajerske« Wii mi4< to Udu ia liuiuái I i*,» sitna«! ■»)«. aejm Dne ». oktobra v Poljčaaah**, okr. Slo-enja Bistrica: v Brežicah (avinski sejem) Dne ra v Oplotnici-, okr Konjice; na okr. Lipnica Dno 12. oktobra okr. Celje: v Ljutomeru*; v Ormotu 11. oktob Gomilici—. v Svetini* (svinjski sejem i: v Rogatcu t sejem z veliko li-r Arvet : ti hinavci svetohlinsko svojo oči proti se je zlasti zdsj opazovalo, ko so listi o porotnici tožbi Ogrizek-Linhart poročali Pri tej totbi so ne gre za nobeno narodnost ali politiko, za nobeno strankarstvo. Gre se edino zato, da se v javnoeti dokaie, kako in koliko spodnjem ¿Ujerskem učitelj na ko ni Ijeoci. ki se navdušujejo za Spindleijeve liianij •o trdili, da je bil g Woschnagg svoj čas or-vaiki .sokol*. Te dni se jo vrlila v tej zadevi k/točna sodnijska razprava. Pri tej razpravi se ni moglo nobene Aistnchove trditve .lokazati. Zato je bil tudi Aistrich na fr" kron globe ob-«ojeo Radovedni .mo, kaj bode .Narodni dnev-cik* zdaj rekel Ali l>ode svoje skozinskoz la-tuive trditve zdsj preklical ? Ne verujemo ! Kns laž vpč ali manj je tema listu vse eno ! Za po- mor trpeti, ako ni farlkega milijo nja. V .narodni stranki* in med Plojevimi .slogali' je skoraj vso slovensko ttajersko uči-teljstvo. In vendar so zavzemajo narodnjaški lističi za onega Ogrizeka Fej Jčet tako hinavstvo' Naprednost .narodne stranke* je presneto klavrna Ako se gre v reoaici za poltenega in zasledovanega učitelja, potem poljubljajo' razni .narodnjaški" gospodje tudi roko Koro*-čovo . Fej. t(¡j' Dr. Benkovič zapusti Brežice Prodal je svojo pisarno odvetniku dr. Stikerjo sam pa se [reêeli v Olje. Vzrok za to nam ni znan. Morda «e brežiško ljudstvo ne pasti več tako visokih računov pošiljati, kakor je to navada Na vsak način pa je prebivalstvo zelo zadovoljno. da jo odkari U brezobzirni bajikač. V Celju bode oviral biti mirnejši . . . Sejfm v Ptnjo. ki se je vršil 6. t. m je bil pra komado lep. Prignalo čovede in 917 je 210 konjev, vinj. Prihodnji 1120 sej«n vino). Dne 13. o k t o b r a v Kaplji*, pri Manji v Brozji**. okr. Maribor; na Ptuju (sejem s tčetinarji): v Maribora v Imenom (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 14. oktobra na Bregu pri Ptuja (svinjski sejemi; v Gradcu*. Dne 15. oktobra t Gradcu (sejem s mlado iivino); pri Sv Data-Loč«**, okr. Konjice w Arvelu (sejem s drobnico!; v Račah*, okr. Maribor: pri Sv. Lovrenca ob Msr.boru*. pn Sv. Kritu**, okr. Rogatec na Planini*, okr Kozje ; pri S t. Ilju ob Turjaku-, okr Slov Gradec. Dne Hi. oktobra pri 8r. Filipu-Verače*. okr. Kozje; v Brežicah i svinjski sejem i; v Spielfeldo". ekr. Lipnica Dne 18. oktobra v Vojniku*. okr ( elje. v Pristovi**. okr. Šmarje pri JeUah; v Mosirju-, okr. Garojigrad; v Trbovljah-, okr. Lalko: pri sv Treh Kraljih- okr. Sr Lenart v Slov. gor ; v Podan*", okr. Kosje pri Sv. I^nartu- okr Slov. Gradec. Dno 1». oktobra v Radgoni*; v Ormožu i svinjski sejem) pri Sv. Jsnta pri Spodnjem Trabertu*. okr. Slov. Gradec Dne 20 oktobra na Pu>ja i sejem a konji, govedom in «retinaiji,. v Ime-nem (srjem s A-etinaijn. okr. Koqe Dne 21. oktobra pri Mali Nedelji*, okr Ljutomer: na Bregu pri Ptnjo isvintki sejomi: pri ov. Petru-, okr. Kozje; v Sernici-: v Gradco* Dne 22 oktobra t Gradca'sejem z mlado tirioo). Dno 28. o k t o b r a v Breiicah isviojski sejem). čast .darnalcu! Grof Jo» pl Herberstein podaril jo lupano Orniga m mwtne reveto matno stoto 1000 K Pred kratkem daroval je grof istotako sa društvo za varstvo otrok 1000 K. Čast plemenitemu darovalca! 40 letna služba. V Ptoju je praznoval predstojnik c kr. davčnega urada 40 leto in .roj. slcibo Cesutamo« Srebrno poroka prazootal jo sploloo priljubljeni trgovse g. Jos. Schober v Marenbergu, s svojo soprogo gospo Safijo. Na mnogo let! V PekarjUl priredi prostovoljna požarna bramba to nedeljo. 10. t. m. vinsko trgatev. Čiati dobiček se bode za nabavo novih gasiloib orodij porabil. Lapi uspeh orožnikov. Pile se nam iz sv. Jorja na j. tel. Dne 29 septembra bila je posestniku Kari Gradiča iz Verbne pri sv. Jarja v tamoloji gostilni Martina Kind stota denarja ra 140 K od neznanih storilcev ukradena Tatvina se je le isto noč c. kr. orožoilki postaji t sr. Jarja naznanilo Postajevodja, g. stražmojrter Frane Zorjav, ki je kratko pred tem ve» utrujen is daljlo patrulje prišel, lel je Ukoj s čatovodjo g. Mat. Corne na delo Po daljšem iskanja se jima je posrečilo, da najdeU storilca v osebi mizarskega pomočnika Andreja Kozel iz Sedla-šoka pri Ptuju in Leopold« Šolar u Dobrunj« na Kranjskem, ter jo oddaau pravici. Zaoimiie jo, da se ni samo storilca dobilo, katera sta bila le pnpratljeoa. da se s prihodnjim peljeU. temveč dobUo se jo tudi denarja, katero sU imela v somlji Vsa čast gg orožnikoma ! H ari barska poreta Zadnja razprava r tem porotniškem z*»ed*nja vršil« se jo zsradi po-t>ga Kočarski si a Anrekar v Veržeju je bil ob-dolien. da je zažgal šupo posestnika Martina Zelen ko Anrekar bil jo namreč v Zelenkovo hčerko zaljobijeo Ta pa ma je dala slovo, ker jo roveo. Krnila potem je zgorela šap« in je napravil ogenj čet SOOO K Ikode. Takoj ao jo Anrekarja požiga obdolžilo. Ali pred porotniki se mu U zločin ni m>gel dokazati in zato je bil tudi oproščen S tem je bilo to porotniško zasedanje končano. Prihodnjo zasedanje se vrli decembra moseca Kolo Ukradel j- neki neznanec gostilničarju v 1'ragorskem. poleg tega mn tudi cehe ni plačal. Lastno »isrks aaitriL PreUkli petek ob - a — t«ngi*. 6. ari skregal »e je kmet J. Bezjak v Slovenji-voíi pri Ptojn * svojo tono. Hčerka kmetova »topila je-med »tarifo, ker se je bala. da bi mati no bi bila tepena. Tr J« pa kmeta tako razburilo, da je potegnil not in Ra zadri hčerki v tilnik. Prereza! ji je glavno tilo in nesrečnika je če» dve ori umrla Morilec se je |K»ko»il v Milnem gozda obeeiti. Ali ljudje »o to preprečili in mi ga oddali oroinikom. Zaprli »o v Celja nekega I »revenfoka. kateri je baje več cerkvenih nabiralnikov izpraznil. Vojaitva bal ae je rudar Matija GerAak pri Celja. Imel bi .eiarückati". Tega »e je tako bal. da ai je raje not v prša zadel in »e teiko ranil. Sod obli je na postaji Radgona delavca Fitzko. 350 kg telki »od mu je namreč na prsi padel. Searečuei zapušča vdovo in 4 otrok. Boparaki napad. Neznani ro|*r je napadel učenca trgovca Pmterja v Slov. Biatrica in jima oropal denar, katerega »ta od tilialke v »g. Bi-•tnci domu neala. Pozor! Naprošeni »mo, da objavimo to-le Kdor ima za prodati sesekan domači špeh, naj to naznani uredništvo .Štajerca*. Uboj. Pn Birtičo v Hrastnika m je vršil pretep med rudarji. Radar Bregar dobil je pri temo od tovariša Pogačnika IS sunkov z noteui, med njimi dva v pljuča. Teiko da bi Bregar okreval. V 1 lob do vem grabnu nad Hrastnikom ■e je i« ljubosumja zgodil pretep, pri katerem je dobil rodar ftobar "sunek s notem v »rce bil je takoj mrtev. Kodarja Dolinšek »o oaovali z notem v vrat ia pljuča; brikone tudi ne bode okreval. Storilca Zidar in Petrič «ta te zaprta Iz Koroškega. Iz Sel pri Borovljah smo piaali, kakšne ■vote denarja »e je za rekurze izdalo, »amo da »e je kranjake advokate maatilo Ker «e jim pota tako *>bro plačoje. zato pridejo tako radi, da bi Savci ja ne priiii k pameti P«ec dotič-nega članka pa je meada malo pri slabi .raj-Kazdelimo 5000 K v 60 delov in videli koliko pride na vsacega |K»aameznika za plačati. Nfjmanjši posestnik bode moral plačati 60 kron, večji pa do 1*0 kron. Zakaj v»e to - Za nič in zopet a k »amo zato, ker boče :, možakov iz sd hrvaško vb» rarediti. Seva. ne pustite «i dobro šolo popolnoma vzeti , polo-tíco *> jo vam te itak vzeli' Grafenaner sam vam je reke! na shoda, d* morate dvojezično Ao!o zahtevati, v kateri se bode deca poleg materinega jezika tudi nemščine priučila. Otroci se naj v šoli titto priučijo, kar v Jiivljerju potrebujejo, to je drugi deželni jezik. H let materini jezik «e učiti, tudi nima (-»mena, kajti otroci ga znajo te od doma. V šoli «e morajo nemško brati in pisati učiti. I« «loven«kih šol pridejo otroci, brez da bi «e nemščino naučili. V dvojezične šole pa ne pošiljate svoje dece. ker vam pravi Maže, da je .nemčuraka* in tymoAter da ,v tej prave vere ni*. Ali ne podučuje isti župnik v obeh šolah otroke v verouka'- Ali «o Mate, župnik m Mlečevč .nemčorji'. ker znajo ..«—¿ki? I* ¡-"H^ta te gospode, kadar so v Celovca, tam znajo nakrat samo nemško Ako ten. gospo-lom nemščina ne škodoje. potem tudi vam in vašim otrokom ne bode. Zato pošiljajte svojo deco v dvojezično šole' In ako va« kdo proti tema hajska, mu pokaiite vrata. Za avoje otroke imate vi in dragi nikdo skrbeti V k rajni Aolaki »vet pa volite moje, ki vedo. kaj je in kaj ni postavno. Tako «e bode mnogo denarja za nepotrebne procese prihranilo. Selani, ne dajmo «e več od teh hrvaških motaHov tra-piti in za no« voditi! V Selab blizu farovia so imeli na dan cesarjevega rojstva prvaško baodero razprto, (irafenauer in Brejc, ki se kaj rada za .patri-jotične" Selane potegujeta, zakaj nista pri zadnjem prvaškem zborovanju tukaj v rrfečo-modro-belih frakah pridigala? Mi mislimo, da zato ae, ker oblačila v takih barvah še niso na prodaj. 2 Madbroviö« k»ajw. Svab' nasliedČ pr-vašcaha sovejnslva se te |>očasii pa zato bo! hvišni' aiej". Ti lub buah. am amo zahazT z našo hmajne. Cej so teat' cajl' 'je po'oj biu mad nam m|>a vse an a ži ja bo. A' stfto se rad' me!" mpa a arečn' »mo bli do'Iiedr amo v pravi ršanjnšči 1 bizo' ad'n drujom ej dora ratel mpa v potriebah sov.-e.lam pomahel'. S da je pa vse dr hač . v»e je mnav m¡«a v«e je pradievan . Dttovljeuje "račanši zaslužek slikarja, ki pomalal. Ako Lokej ne bode kmalu n« (.'več 1'po b' bo. 'b ee mi lärmen mpa huen', tier cu oaši hcnajni' šlišij', lpu hlihel' mpa štimel'. Ta je test pra lernen' prvašč moluh t da ti jov, je z 'lajvšče džele nam frnoa mpa tame za sinhlicaviem raufja am ano «ovejo kniezd' naredu. 03 testaha cajta nči več po'oja pr oas. Se lih ta fajntamo ad'n drujaha a'r pa te črne vrane te hielo lubij'. Mi olí r je na« te bielali fannana smo fo doval ponitn' prut te črnam, pa nča pomalia. na» lili ta' frnihtej a'r b' mi ar'ej na bli mjia arej na vadel" inpa ar'ej na znal'. Že proa, bo te bor prlv' al je u ne»i hmajn U a'r je a ede vse p^»u bol na' mj»a al' ie prej, smo mi ta bial l.majno rahierel buel bu, bol na'. Za dona o t'aj (oviem . da smo te prvašče omande te v» doval sit. Lab' .Štajerc*. Ube pa prosimo, da b to Ar ft hör vzev. da je hlih ta hrdu aaánban . Provalje. Čroohi skri.no iščejo .fctajerv*-vega" dopisnika med naprednjaki in ga vohajo v inicijalih P I). P. Pa Um ga ne bodo našli. Naj rajši iščejo v lastnem brlogu. Pa t«d« tam ni varno ga iskati, ker jim bi pretila nevarnost, da butijo ponočnjaki v razstreanico, ki b¡ ae znala «prožiti, in bi jih bombardirala po vrsti ■ tem le 1. Kdaj bo se popravljal zanemarjen farov» in kdaj ravno taka iarovžka druga po «lopja ? t. Koliko se je nabralo denarja za nov «vonik pn av. Barbari? 3. Kje «e hraiyuje denar- 4 Ali je n »loten na obrsati* 5 Ako ni naložen na obre«ti. kdo stoji dober za denar in ■ katerim premoženjem' 6. Bernja «ploh in heroja domačih farjev in me^uarjov posebe 8. Kje je razvidno, koliko ae nabere denmja v oerkvi ? 9. Kje je nalož«« denar ia za kaj porablja - 10 Koliko »mejo cerkveni kljo'arji «i zarajtati za trud petlarija in za malanja škatlje nod no« vsakega obiskal ca «vrkve Prevalja. IIa je naš I-ikej zelo pobožen, •mo ie povedali Pa viljub njegove pobožnosti Laka fo zmirom m polotil račun«, koliko da ja nabral denarja za j«ono> ijenje tistega zanemar- ~ . . ' J "* i* ■talo" ponovi js križ tinge polcli!, airo prisiljeni Luka hotel ssm obogateli, to jv, si skoz petla-rijo nekaj za sladki vioček prtfttliti. katerega strastno ljubi. Imüu^; je tudi takrat, ko je pobo 1 m rudar Bervar gledali «ni inventar dal prepeljati z Polane. ni voznino nastavil nekaj «takov za kupico aladkega. Pa ta šmucarija ja prišla na dan, ker pohotni Bervar ni bil vo'jen, nesramno počenjanje na sebe vzeti, ker on sam katoliško družbeno rajtingo brez «sega prida ali dobička pelje tak pravi Da je pn tem vendar tako malo udov. da povod premišljavaoju in ogrem pristop k Uj dražbi. Porotno «odliče v Celovca. Leta 1*W rojem delavec Valeotm Nagele v Spittalu j« v «Id po noči t spalnico nekega dekleta ter je isto posilil. Poškodoval jo je todi. Obojen je hü sato na «1 let težke ječe. — Kot pisarniški pomočnik poneveril je Martin Kgger v zgornji Beb več orodnega denarja Ob*>jeu je bil na tri leta težke ječ«. — Hlapec I»renc Mosgan iz Schönwega je napadel M letnega Greicerja, ko je U spal. Davil in tepe! ga je tako, da je bil Grelner lutraj mrtev. Poleg tega ga je Mosgan oropal za denar in je ludi iakelj moke ukradel. Mosgan je bil valed roparskega uboja na «mrt na r i «lica h obsojen Sodnija pa je predloiila todi prošnjo za pomiloščenje. Obesil se je v Waidman«dorfu neki Kotier. BU je že večkrat v ječi in bud pretepač. Tudi zdaj bi «e imel zaradi tetke telesne poškodb« zagovarjati. Iz bojazui pred kaznijo «e je uamrtil. Pogorela je z mrvo napolnjen« šopa po-«eatnika Achatza v Sv. Rupretu. Pravijo, da je nekdo nalašč zaigal Utonil je 3-letni Juri Nesman v Korpičo. Pazite na deoo! Tatvina. Iz poštnega voza v llaimburgu je bila vreča ukradena, v kateri je bila tudi večja svota denarja ter vaini dokumenti. Po svetu. Zopet eden. Kaplan Wiehert je bil ie svoj <'as enkrat zaradi oikrumbo na 2'. let je<^ obsojen. Vkljub temu je vzel klerikalni baron Mor-«ev tega pobožnega «viojarja zopet za graščinskega kaplana. Mož je ostal ati vvinjar. Zagre- se je id se je med veroukom zopet nad vei kot SO uienkami Vkljob temu ga driavni pravdnik ni taradi zlo^ina oskrambe marvel samo zaradi pregreAka zoper nravnoat obtoiil. iTako je bil tudi samo zaradi pregroska oper nravnost kaznovan na Aest tednov zapora. Neki delavec, ki je tudi par takih avinjarij napravil. obsojen je bil na 18 me«e« ev jeie. Kje je pravica ? Ra-dovedni -mo aicer, jo-li bode kaplan, kadar j^ide iz luknje, zopet «v. maAo bral Polar. V I.vovu je pogorela velika fabrika strelne opeke Lewinsky, skupaj nad 12 poslopij. Skoda je velikanska Bencin-razatralba. V neki trgovini v Gro-diaki ae j« razstrelil bencin. Lastnik in neki mladentf sta nalla v plamenih «mrt 300 ljudi ubitih. Na morju blizo NataU v jutni Afriki je prifela barka .Waratba* goreti. Kon^no se je zgodila velikanska razstrelba. ki je razbila barko v male koace. 30«) ljudi jo tu^lo svojo smrt. Mili)0nar - aamomorilec. Na Donsju se jo iistrelil inilijonar Policer iz An tike. Vse svoje premotenje jo aa|>n«til reblnemu drultvo. 15 letni morilec. N« l>un«ju je 15-letni Verier 0*«ald nmonl na grozoi nu in 12-letnega ufenca liausnerja Stonl je to. ker mu je llausner izneveril prijatelja. Mla
  • r»I,—« u IM ati »»»« . ui ii)i«l'i lu BMari. Osaal T. «via taat amuy u smi ñ ■!•«». 4a m « «• t l-ww- mtám Liniment Caspiei comp. >. —. IM l»#li. IWWÉSS Is MM muri 1,1,11 .»n a Hilling M Dob. — trm», f m | i m mía-. iVM.«. U«. W»**^. <.■■!,, (MM -.rr.o .AaUr-. p«. M «o* M SMI» Dr. Uctttr-Jm ipoub . ilall In- tr. K t so». Il^j 4ss «7 I Srebrna zvontna badUnica mxmk» S., ti o ■Ash sb btkt. •« ara«. M is-iM-lkw^MMM»!» * ."SJM>M .n >ipl»)S MM« . . . . » — . . ._ 4— »««I s» s^-0- em = MX BOMMEL, DUNAJ = lv, UsrlaraMDslrsaM 37 37 Oženjenl majer k živini (Kuhmaicr) se takoj sprejme v ^ra^čini Dornava, p. Mo^aajce. .. ifrtjB* i« ■ kirl k«f»r. Ur TO» '»odnika » M «J« «oitne vag« «IX •o«. ii IktlKuMrn. od 11« naprrj i a*nlmni «i-wvtn« p- h», m 4*Uj" p.i IL kafalll • r-J« jal*a «Ui»m - >T*>'t-t» «C ■ W^.to.d«, Lep« posestvo «•I uf» »d Marikara, w UBuU trn* » Mr. W»a IK r»*> '•*«» • ■oAcr * !»•»•■>» II-U •M le U I —»i« KI* «-»—•p r» MIT« Mu» 1. • . - —• lat«, »«*<•" ■ Villolta Mor trb SM M u 4m, hi « m. «..a. » Si.' '■»¿"MS Urn Ni raMjaae safe ■ale posestvo »• Vinitar Kovaik. .¿en«-* Prodaja vWiskib sodov! Hon m nbljni iinaki »odi mki ttiAotU IB mU Bn* «ddaja UkoJ najrrr*)* L - Ia4«a. Sacn •lka II. Hiia en TtJ.'oi w ^"oSS ijna 1 al*. Zra.rr. K I f»» ...I. Prod» M ■ >1. kr«, «mjj* kakar Mor bo«*. Ur /* «-»»' « •!»*• »»««a Pi«da - i»d Mi OP. Xi - j« k. «•!• aa «t rr Proda ee pod zelo ugodnimi pogoj. «, i-—<" io <*>• «»«H« . »to • i «UM. 1 «<..«yo i fi» i ¿¿H 'VM*' 'ImiK» Krojaiki pomočnik - |||||»I K I UM »Ur r m U ki r-l Krepki M* Md »"f •4 .X »■ jW r*i •« liW ■ MB Mal mizarsko — M» U M «- MW um*.-**, mi UMI Usnjarski a. apr^M M>Wai Mrk. mi. — MJ kM. «d I« 4» UM »idol I hnMlM, t-r-r» •• r ml t •aafiai Ui K M J» M*.. wgr l-n*— M « . ruM. MM» T lllHI'i m*. XI m Štiri tedne na poiskušnjo in ogled razpoiiljam graj» kolma (bieikle) proti povzetja. Deli kole« iodovrto cmoo in dobro. Cenik e «liku» franko' Franz DUŠEK, tovarna kol«. Opocno dr. 103 Mlinarski učenec ali — mlajši — mlinarski pomočnik »e »prejme. — Vpraftaoja na naslov F. C. SCHWAB. Ptuj umetni in valtni mlini. u» yfyryryry ▼ y^y^y^yjx Marljive sodarje | z dobro plate in «talno aloibo iVo fabrika cementa v Bakru (pri Reki) kri* - *■- Dobro! * Po ceni! : i- - Or«»*. «•»p-»' . .IJ-" 1 r. M 50 (■ . i « a^m .i«.- ■ «*•'>■ -»-i u.—. _ a— I l» U«r«..»l' —»•; r«-jr p« rn—f = MAX BOHNEL. DUNAJ = Meščanska parna žaga. Na novem lentae* trg« (LendpUtz) v Ptuja zraven klalo*» m pliaank« h4e po^»l>eo« je »ora poma Lag« vvakemo v porabo Veakema ee le« hlodi, itd po eebtev, takoj r»s-tega. Vsakdo pa *me todi «am oblati, vrtati in ^ -Ltd. Ostanki (resti) lf.tr* is hVc v doigo«> od 3 m Mprrj »oliraoo ta cele oblek -. Ea komad 6 K do 8 K po po Antonin Maršik Oleinioe dory Orllcke, Uiko. Todi reui od kBoafam*. obilordov. fUwtor. pla-»ega draka. i>t"yc. pUiaa. i. dr. v dolgowi od J—15 m brr. o.p.- io tMoUiiM 40 m m 16 K po po.^o. Tržna poročila. Ptuj, tcdctttki »ej«n do* I. «rptemki» 1 53 U 5 Srtd.1 Tdeije cv*o VMI># * T1' I^U, Premog Cllllll lH > ^ ■ Ze^e.gla«. . . 50 kil 50 kil 50 kil •O k.l 50 kal , SO kil 50 kil ' M) kil I kila 1 kila 1 lit« I kda 1 kila 1 HS 1 kila . I kila I kila 1 kila I kila 80» 2 1—12 "-E = •HS = 1 kOa 1 kua I kUa I kOa 1 kila I kia I kila I kila * ■HS ■HS I tolagj J i : I i i l ! k< ^t^Sig. ! '1 S ^' bft kdag "HS 50 Idi ' 50 M I 64 U> 30 921 4* te v-r 48 ttJ 2«. soj v. ♦4) 24 A- 20 «O TO 60 •> 44 Uo 30 16 10 •TO Heatai urad ptujski, dne * oktobra 1909. Čevlje! Priporoma .wo reliko zalogo nakovnmdi ab o. al. kakor ■oäkik feankih m olioijih ««ve|j dorr^rg. t lotaroiikcga dala po raakonMib ceo. Vaa lo M djta ia kupi pri gcapodu Ivan Berna, Go^odaka akca k 6 V Zagrebška tovarna, tvrdko Henrik Francka sinov, izdeluje «roj« peoa.oo« umj»*» i« k nojbolj&ih sirovin. V VaS prid bodo, bodal« • pn nai.upo.anio daja« p>«»»oa» ta»u m-Mnami preda pravemu :Franckovem: kavnem pndatku z iz zagrebške tcvarne. a »•«• v. v iua.1 »l«. Veliko manufakturno trgovino Johann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) i («romamo zaradi njee« m A m it*km cm caj-op!«^«* Vinogradniška= --zadrnga (Weinbaugenossenschaft), t. Z. I MM. Z. V — PTUJU — priporoča uljudno nakop » aodcih od 56 litro» naprej 1908. haloika In zavitka iiaturna vina po c*oi od K «t dO K w pri hektolitra Sorta* «na, cen« po kakoveati in nata roa nua prrj&nib letnikov naj-boljie in aradnje kvalitete po pri-*** meraih cenah Odstrani bolečino, ohladi, osveži, okrepča in dssinfii Chapólo dobro dišcie rastliosko-esenóno Jratiz-žganjc najboljše vseh domačih sredstev! Kdiooot»!intl*o je poklicaoo. »oditi o kakir»e«i »domaíem aredw ruDo uio ne amatram pooeboim. da t» priporočal « hapA jero raadla*k o eaenčao Kram l*aaje. temreí objaruno raje p.»:na ob6wu. u p-™ po »rjo rac. bar je potrebno in kar hoč» {natdj »edeu 4»a «I .Kfkarj. I >1 H«'ii >l»i Hcraka' lato iMniUmf»! I(i»i l»»/ IW.~ r«—I. «•K-. ta .tt —«.- war. s I' " (Kom, l-ul •« lUtork UM MMjal Mcifrto4 Map«» .ruar Äl^CÄr v- pn ua, — •»«■a kaéry auklr-iu V h~i,« M.«r> c-H1 H fhan ir~k« • H»«, Jd» < »rto I IX trp>'a u maai'aih Mital ». f« lak« 4a m r rt"» » rafataa /a.»!*»)- ar V a« H a»W«. ffVtii nit M Vam r«4a/al /«ora,toa m, ,.««toa . «rainal.!. «t jih ratea HW »aaHo • f«» ' j» !fcaaaj»>« raathaaka«aa«aa »raaa «aaj. ral.» ... «a f rafc. a. u . t*-, f la I al« >••■» ar alaJaa ak; ram Ml l» I* t. bo#e>e a m». MVt.inoa k—l mm~ " k«»« »—«»•• r—K cia*>v» *•»« .vara« rraai r*aaj» aar-, pr, i.M.ralra J.k »I Cka». a^tokar l~«u ().<«. «frr^a ■ J. - >«J—t nam. 1 -Wajik aH I »I.U «ukka»r. aa : kraa« pafj. k« aH • -«4ajik ak» «lik«. aaW JI» la 0 kraa !! Pozor!! - za vinsko trgatev 1909. Vtfjo mnoiino aeleaw ÑtartinskUl »odoV brez napak odda od 85 do 40 kioa po kom Kart Krtli* V kantoru. Burggzaee 8. rSinion^TJfí/n'ích.. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopan)«: na delavnikih od 12. nre do 2. ore popoldne I blagajna j« od 12 do 1 ure I zaprta); na nedeljah in praznikih od u do 12. are opoludne. | 1 kopelj z vročhn zrakom, paru ali .brauaebad* z rjuho K Ü0; poetreiba K —"I®. Čudež industrije! Prva Prassnüka tjvarna kmetijíklh strojev. parnih * brrcmavih metorjev. livarna kovine in íe'eza F. WICH1ERLE, PRÜSTEJOV HOO delavce», 00 prvih a«}vlájih rUbitkev. lataaavUetka IH78 mašine za žetev krompirja s I« vilami. - 1 Stroj« za reianico vaeh ziateaaov (a Tljtlltl Nadalje Benzinske garniture - IB^TP'" ' Za mla,enje ^^^ ' M3MUU — Parne garniture za mlatenje M 3 te H IS. — IT XavwUU paianUraal «latam 12S0 garnitur » rafcL Patentirane »troji ta «eter .Montania". potim Stneai ia .Ideal'. Statcm z uterail* »|»dajim ixaejaajem l>* S¿000 kes. v premeta Koča i »l roj i za laUteaje. ^peljal. gep^H-fe*UI«e. aaUtilae ■uüne H-tllal «lini. trltrjt. orala, valifaik. Grabjje za ■rvo Baáloe Kanopljea raxvazljaí preie za gladka alama. rea za repa pumpe vozove, vleeke pr^ NajveMa «araaeUa, i,ajaolidne|š. poatreiba nizke cene. primerni plaíilai |*«K«jl. t>«|kl za^leaj ia franka. Crcdbc na sesalne plinové do 100 KS. K 4-60 •o. krav«. Unk.'/ aaMnUndo i «lo-l il-»rrfar. I «lo t^t'-o ar«, ki m w Ja raikrfili od pranj» | i Í é> «to ki» ^^^ II kaealarca Ü.U . M aaarr.ki^nj««. , Ivilca 1 I-im taraanj» . kw y> 1 ke*i. K 4.60 3 kom. K 12.90 Siaiafko r »JK«. a!. |k«ria «rMcu »rarirano pok-»rja 1 kom. K 3.45 ' p—*"" 2 kom. K 6.50 'r** rlnk»! a>'v>i »-Iiol^at «j t".ir rjxa;' 1'oaija ar p® a* rtfr~rtiat.»i ti. caniki m franko E. Holzer, Krakova Stradom 1826. Vinske preše, sadne preše , ,^'jUtim .ío^rUnwk "-!»<»• m roí» jcaM. m grozdnPmll'ní '' grozd nI reblerjl, sadni mlini • naiftora^a. r\aju4».a»j t vftalriMaji IA«» ml» k " »a »rifrar« k ra krk.lrrjl. irt ta rraa, «rab ■UM. **mft*/l ta km«, c» r^jai. .-pUi. u latama SnSaamSa a > , Kaa4aHa a K Glarna aroda^>aaraa ■ ' 11 prr»aa^»ia« . « Franz MELICHAR, Rudolt BÄCHER = Dunaj 1112. Löwengazse 37. = .Halar^m im« Wj m *iaiiko. lira a« ««IH»- ni'.»«ik' Ia w»r.) »r.*a^». Jos. Kasimir trgovina e ipecerijo. barvami la z i aa^ot. V.ftlrfc'8 M. .B fllijalka oan-oti aalnaritake cerkve PTIIJU^ pripor oda twjo bogato zm*eo oa^ne^ oorova -I gana kava. maki 6«J. kogmak. ram. aUvevka. i»a,«Mjte kaadlta. »apna kock« «loaraJoa roí. aajfeejie namizne elja boiao olja Jaathe^a •aenca % najboljU atelja. klajno apao. Lokalna c»Jbol,*a artajaka ptp»o/« najnorcde viOle ■UtiliH' "Iroj', «troje m reaaaje krme. irot -line, »« reraaj.- repe. re-Met ta kur«««. aeaalaice m «a-ja*». trijerje, •troj' u mmk «rablje «a »r»«.. nrfae «rablje (HMdvtUevp uod Herdetirurecben) U mr»o obrataU «raj aa koiaj* trave la iitja. ■■>■' "!»■ Jft""'^' sada' aliae . kamemtih »aKkih «acmaoe. bidrav|if»e ■rei». pre»e aa aadie la viaa. >»« Ob».d.ack Hebelj«—~*e> I--« ieW,De. m doN,« krpi«» Aa*U-.ke a#i* Iti hm lak I. rrrerrae dele. predaj« masia aa ¿as la «araaeOa. - Ce-A «Mej .a Irsako Vstanovljena leta 1862. Menini de-nami *avw Guo korito pn podruloKi »»H ojn»l tanke r («tadcu. 1'radae ure M pcaiovaBK » Kiaak.mi ob >le-Uimkili od • -12 ara. OMfljt Z mi. Mak*. ir.t» Visa • - nnakr IH » f"»t>W* rabrika kmetakih in vinogTadniikili Jos. W 5000 goldinarjev plačila (Štajersko) — za («ohe brez brade in za pleftce — I ji» in brado se dobi ranljivo v 8 dneh po rabi pravega ..Mss Balsama". Stari in mladi, f<»i>odje m damo rabijo um" »os Babam" xa pridobite» !**. obrv in brad.-, kajti dokazan" }<■■ da ji- ta ..Mos Balsam" edino sredstvi moderne zaanostt. ophrn med 8-14 dnevi na lasu" pSf>fle tako. da prn^o li«i takoj raati. Ometi ramo neikodljivont Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarja« v gotovini a vsakomur ki je rabil „Bas Balsam- m ostal brez brade. — pieiast ali z redkimi lasi. — Op. Mi «no »Oioa ivrdaa. ki previsa* tako ja»a»ve Noja o svanmo pred p^aa P-*. sa aajveij. tpeeialaa tr -—--— t lavoj fM & Dc*a s» po ^ "" " ----- Hans Wouk lios-Magasinet. Cepenhagen 395 Danemark. - tr«*» . |0v» p— veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanih — f t« . ttmfa ipooort.^e^a blaga, kakor t>na pm ■oka. vinbarle, obeba. kave, masti, joddr-o olj-, pMrtMj itd kakor todi salogo manafaktorasfa d*»ki, * " ' ' Franc Matheis veletricev Breiicah kupa m p'ala ...ko n>noi»w. lepih -uh.h belih. Uako Vrusih «ob. inrja ali «li»e po aajvttjl ctmk. Kavno tako k»p. M-thei. «ako mnoboo 0fwyph mh p.tdribor, kskoc: plenica. ovea. v*ak.vmten CM: b^M kaMae. orehe, šrfke .11 kaoper po aajvišji ceai Hatbela prtporoia todi »«o*. obdao ««^r n-jbo j» l^bj' • i na -«mM... «tr«l ?U».tl»f-r>-«« • Otto KUSTER, Celje. priporoča se glede vsa kega mod hrajillnič ae zadeve spada jočega posrodovanla. latotako tudi za poareao vanje vsakortaoga poela z avat. ogerak banko. Strankam se med uradnimi urami radovo^no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreie. Ravnateljstvo.