Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 24. januarja 1965 Leto XXI. - St. 20 (5998) rU**8IuK<*«> » Jmjmr-»| SS*3r ~~ ~ “ - ausmoo Umuh huuimi ntotcaao iuvj IMteigp.PMt #twww»lr« dk»IJk* («r Mf~y>*sg» \isF-! Skupni problemi 06 današnjem sestanku izvršnih odborov Italijanske unije za Istro in Reko in Slovenske kulturno-gospodarske zveze T\ anes se bosta prvikrat se-11 stala na skupni seji iz-" vršni odbor Unije Itali-Ijianov za Istro in Reko ter izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze na delovnem sestanku, na kate-rern bosta oba predsednika: Prot. Antonio Borme za Unijo in Boris Race za SKGZ preči-tala obsežna ter poglobljena poročila o položaju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji ter slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Seja se bo nadaljevala z razpravo in zaključila s sprejetjem podrobno izdelanih zaključkov.. Ta seja bo imela torej delovni značaj, in bo njen cilj dosegi. da obe manjšini podrobno skupno preučila vse okoliščine, v katerih živita, objektivne in venska kulturno gospodarska zveza. Unija združuje številne kulturne krožke, založriiško, u-metniško in podobno dejavnost in je aktivno prisotna povsod, kjer se obravnavajo specifični problemi italijanske skupnosti. Slovenska kulturno gospodarska zveza ima po svojem ustroju podobno vlogo in se prav tako trudi, da bi s poglobljenim preučevanjem vprašanj slovenske skupnosti vplivala na njih reševanje na vseh prisotnih mestih. ' V teh naporih je logično in nujno, da pride do skupnega obravnavanja skupnih ali sorodnih vprašanj med tema dvema organizacijama, da se ta vprašanja poglobe, pravilno osvetlijo z vseh zornih kotov in da se jih na primeren način predloži v obravnavo političnim ter oblastvenim organom subjektivne faktorje razvoja | obeh držav ter na tak način *er istočasno tudi formulacijo Potreb, zahtev ter teženj. Prav to dejstvo pa daje pr-Vewu sestanku dveh pornemb-Pih manjšinskih organizacij Posebno težo, ki prehaja okvir interesov dveh manišin. Izredno je namreč zanimivo in pomembno dejstvo, da obstajajo objektivne okoliščine, da je do takega poglobljenega razgovora sploh lahko prišlo, saj to govori o izpremenjenih objektivnih pogojih, je rezultat od-Prte meje in utrjevanja vedno boljših odnosov med dvema sosednjima državama. V tem procesu pa italijanska narodnostna skupnost, ki živi v Jugoslaviji in slovenska narodnostna skupnost, ki živi v Babji, ne nastopata kot nekaka zapreka, temveč obratno kot šiv, prizadet faktor za nadaljnje poglabljanje prijateljskih n ipftfip upi nnoni n *............................................... e*6ANO »m:\i.u\\/\ socialista del popoio lavoratore i» mm e deiatstria .. -.W.. ■ ■ - . ,7 vf.KcauMsi. to nksHAio rm MESSAG0I0 01 TITO 01NASS E OEILA BANOARAHAIKE A SOKA! 114 bi nmm j * IA VII34 Bi «t>* »L krt (***«»<■■ I ES! sni Na VIA in. m. U A mr n.. (HiA-io iipmnu ■*«« *■><«* Dogodki brez primere fiSEi m Mr-, «8» XXI odnosov, za odstranjevanje Vsega tistega, kar bi lahko te odnose motilo, sta skratka aktivna sodelavca pri krepitvi miru, sodelovanja in prijateljeva na področju, ki je v preteklosti bilo razlog neurejenih odnosov. Italijanska nacionalna skupnost v Jugoslaviji in slovenska nacionalna skupnost v Italiji imata mnogo skupnega. Predvsem ju vežejo podobne tradicije odporniškega gibanja, skupno prelivanje krvi proti fašizmu in rasizmu in to v najširšem in najglobljem pomenu odporniškega gibanja, v junaštvu, požrtvovalnosti pripadnikov manjšine za boljši, demokratičnejši in svobodnejši svet, v katerem ne bo več niti ostankov nacionalne mrž-nje in zatiranja. V okviru teh svetlih tradi-°ij sta obe skupnosti, razumljivo v posebnih specifičnih Pogojih, ustvarili tudi primerne organizme za zaščito in organiziran razvoj kulturnega, Prosvetnega, vsestranskega živ-Ijenja in napredka manjšine. H teh naporih zavzemata posebno mesto prav Unija Italijanov za Istro in Reko ter Slo- prispeva za njih rešitev. Dosedanje izkušnje so pokazale, da še vedno niso rešena številna žgoča konkretna in predvsem nekatera načelna vprašanja. O teh vprašanjih bo danes podrobno govora v poročilih, diskusijah in zaključkih. Pri njih razpravljanju pa se povsod prepleta rdeča nit, da je treba neko narodnostno skupnost vedno obravnavati kot celoto, da je kakršno koli razbijanje manjšine na teritorialna področja škodljivo. Mnenja smo, da bo to in druga vprašanja lahko bolje in učinkovitejše rešiti s prizadevanji obeh narodnostnih skupnosti in da bo v teh prizadevanjih prispevek današnjega sestanka dveh izvršnih odborov igral važno vlogo. BOGO SAMSA .......................................................-...........................—......................■............ JUTRI NOVA SEJA MINISTRSKEGA SVETA Pred slovesnim odprtjem novega slovenskega kulturnega doma v Trstu je bilo videti po italijanskem časopisju razne odmeve. U-gleden gledališčnik je menil, da je slovensko gledališče najmodernejše v deželi. Neki poročevalec je sodil, da skrbi država za neznatno slovensko manjšino vse drugače kakor za italijansko večino, ki skoraj nima primernega Talijinega hrama. Nekdo je opozoril, da mora italijansko gledališče iskati zavetja v tesnih prostorih policijske palače. Drug član-kar je zameril vladi, da je zabila v slovenski kulturni dom nad pol milijarde, italijanske kulturne ustanove pa hirajo itd. Iz takih sodb je polglasno zvenelo, da so Itali jani po krivem hudo zapostavljeni, da sploh nimajo modernega gledališča in bi morala vlada že zaradi umevajoče pravičnosti prisoditi novo zgradbo ubogi, pozabljeni italijanski večini. Pravi, naj pristnejši «vitimizem»! Oblast pa ne le da ni imela prav nobenega razumevanja za to njiv-lasto cmeravost, marveč je pokazala celo še večjo naklonjenost slovenskemu občinstvu z zahtevo, da morajo biti predstave zanj — brezplačne, kakor so uživali stari Rimljani kruh in igre (panem et circenses) zastonj. Zavist je naraščala. Miroljubni Slovenci pa so poslali pri priči brze sle v Rim do najvišjega mesta z ugovorom: «To je neustavno, nedemokratično. Kako: pri nas brezplačno, medtem ko morajo Italijani plačevati vstopnino? Ne, tudi mi hočemo plačevati. Pravica za vse!» In glej čudo! Oblasti, ki slovenske zahteve tako nerade poslušajo, so se dale to pot omečiti. Zdaj smejo tudi Slovenci plačevati vstopnino kakor Italijani. Ti bi se seveda, ker jih je toliko, če bi jih mikalo, lahko postavili v vrsto pred slovensko blagajno in pokupiU 'SUdve1 vršimo vojaške dolžnosti? Kater« zakone kršimo? Kaj ni ta dom nastal neka) let prepozno? Kaj ni namerno zavlačevanje zakasnilo nocojšnjo slavnost za več let? Z> kaj ni bilo tiste pol milijarde tako dolgo na dan? Komu so tekle njene obresti? Zakaj so morale rastoče cene zmanjšati njeno vrednost, da je zadostovala komaj za gole zidove, za opremo pa ie bilo treba prositi drugod?» Se druga vprašanja so tonila v bogatem sporedu slavnostnega večera. Niso pa tonili spomini. Med slovenskimi povabljenci ni bilo nikogar, ki bi bil mogel sredi veselja in sijaja za stalno odgnati vsiljive misli na prejšnje dni. Iz njih so vstajali samo požigi, napadi, ječe, muke, pregoni in od-goni iz turobnih fašističnih let zatiranja in umiranja, temveč tudi slike in prizori iz dveh povojnih desetletij. Koliko sovražnih demonstracij z divjaškim vpitjem: »Smrt Slovanom!« Koliko praznih slovenskih prošenj zoper vsakovrstne krivice in kršitve ustave! Koliko hiu-menja in rogoviljenja zoper kakšno slovensko besedo, kak slovenski stavek v rimski zbornici, v občinskem, pokrajinskem ali deželnem svetu, kjer se po ustavi lahko uporabljata oba jezika! Koliko praznih protestov zoper fašistične zakone, ki kaznujejo Slovenca, če zna italijanski in spregovori na sodišču slovenski! Nemcu, osumljenemu bombnih atentatov na električne opornike rta južnem Tirolskem, pa je sodnik dal na voljo, naj govori, kakor hoče, nemški ali italijanski. Koliko neuspehov slovenskih svetovalcev v občinskem svetu, kjer so branili slovenske napise in pravico do slovenskih govorov na sejah! Ko so se sklicevali na Nemce in Francoze, ki te pravice uživajo, je tržaški župan pojasnil, da so Nemoči večina v pokrajini Božen, Fran-' Ob današnjem sestanku s predstavniki'italijanske narodne skupnosti iz Jugoslavije: italijanski dnevni in periodični tisk, ki izhaja na Reki Vlada še nadalje proučuje petletni načrt Predsednik republike sprejel Rapackega Poljski zunanji minister potuje na uraden obisk v Iran in Afganistan - Predsednik vlade Moro je imel včeraj razgovor s tajnikom KD Rumorjem - «Avan-ti!» o gospodarskem načrtu - Longo o krizi levega centra - Resolucija PSIUP RIM, 23. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes na Kvirinalu predsednika državnega sveta za znanstveno raziskovanje prof. Polvanija, nato pa še poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki ga je spremljal predsednik vlade Moro. Rapac-ki je odpotoval s poljskim letalom in je namenjen v Iran in Afganistan, kamor je bil povabljen na uraden obisk. Ko je bil Saragat še zunanji minister, ga je Rapacki povabil na obisk v Varšavo, a Saragat ni mogel nikoli opraviti tega obiska; tako ie sedaj povabil Rapackega iz vljudnosti na razgovor. Predsednik vlade je priredil gostu ------------- kosilo v vili Madama, po kosilu pa sta si izmenjala priložnostni zdravici. Predsednik vlade Moro je i-mel danes razgovor s tajnikom KD Rumorjem. Vrtilni stol. nova iznajdba v Nabrežini Ministrski svet je nadaljeval danes razpravo o petletnem gospodarskem načrtu, ki pa je ni izčrpal, ampak jo bo nadaljeval v ponedeljek ob 10; ni izključeno, da se razprava ne bo zaključila šele v torek. Razprave niso nadaljevali v popoldanskih urah, ker je predsednik vlade imel mednarodne obveznosti (obisk Rapackega). Po seji so novinarji vprašali Pieraccinija, kako se razvija razprava; minister je dejal, da so danes nadaljevali proučitev raznih poglavij načrta; popoldne pa bodo dvostranski stiki med ministri, ki so zainteresirani na načrtu, da bi tako 'pospešili delo. Minister za finance Tremel-loni je dejal, da so danes proučili tretje poglavje, ki zadeva sredstva in način načrtovanja. Na vprašanje, ali so dosegli sporazum glede tega, je minister odgovoril pritrdilno. Isto je potrdil tudi minister za kmetijstvo Ferrari-Aggradi in dodal, da so to poglavje proučili v celoti, razen tistega dela, ki zadeva javno upravo, ker je bil minister Preti odsoten. Ker so novinarji podčrtali obsežnost razprave, je minister dejal, da bi morali vsi pozitivno oceniti okoliščino, da vlada razpravlja obsežno in podrobno o tem dokumentu, ki je velike važnosti za deželo, In pripomnil, da prav zaradi tega ne bi mogel izključiti, da se razprava ne bi nadaljevala tudi v torek. V zvezi s tem prvim petletnim gospodarskim načrtom objavlja jutrišnja številka glasila PSI «Avanti!» uvodnik svojega glavnega urednika, v katerem pravi med drugim, da so socialisti in vlada levega centra izpolnili svojo največjo obvezo, da predložijo parlamentu, strankam in javnem mnenju «prvi program koordiniranega razvoja italijanskega gospodarstva« in pripominja, da gre za «prvi organski poskus racionalizacije italijanskega gospodarstva, prvi znanstveni poskus za premostitev gospodarskih in socialnih neravnovesij med severom in jugom, med cono in cono, mestom in mestom na severu in na jugu. Gre za težavno preizkušnjo, ki ji niso bile kos niti predfašistične desnice in levice; fašizem se je niti ni lotil, pa tudi centristična politika ji ni našla rešitve.« Glasilo PSI dodaja, da s tem sicer ne bo še rešeno vse, toda ko bomo uresničili ta prvi petletni program, bomo rešili dve veliki vprašanji: polno zaposlitev in socialno varnost. V nadaljevanju članka se poudarja, da «načrtova'nje zatrdno ni zabava. Ce zahteva sodelovanje vseh energij in Vseh sil, je hkrati tudi temeljita borba proti vsemu, kar je starega, proti zatiranju ki se skriva v teh silah. Je borba proti špekulaciji, ki sicer podvoji, a uničuje narodno ' bogastvo z umetnim po- množevanjem; stroškov; je borba proti ’ parasitstvu, ‘nepotrebnim pasivnostim in razmetavanju; je izbira med tem, kar-je zdravo in med tem, kar je pokvarjeno, med koristnim in nekoristnim, med tvornimi energijami in rakastimi pasivnostmi«. »Povsem zgrešena je zadnja nota Copfindustrie, ko se spravlja nad programiranje in načrt, ne da bi razmislila o prvem in pogledala, kaj je v drugem. Njena teza, da je škodljivo prevladovanje politike nad gospodarstvom; da more država negativno vplivati na gospodarstvo, da težko vpliva pozitivno, bi zgrozila tudi pokojne Spavento, Min-ghettija in Sello (najvidnejše predstavnike »zgodovinske desnice« v prvih desetletjih po združitvi Italije; op. ur.). Tu ne gre za prevladovanje: brez pojma o političnih činiteljih, tudi gospodarstvo postane slepo (in ta pojem imamo danes prek strank in parlamenta: kako se je končalo zavezništvo, ki si je nadelo ime .Confintesa’, tista sorta ,fronte morskih psov’, ki se je spustila v volilno bitko? Ne zdi se nam, da se je končalo dobro): in brez trdnosti države, zleti vse v zrak, vštevši gospodarstvo«. «Avanti!» zaključuje, da so politične sile dolžne ustvariti zaupanje predvsem s svojo kompaktnostjo, s svojo odločenostjo: «To je vprašanje dneva; vprašanje, ki so ga socialisti postavili po predsedniških volitvah in zahtevajo z odločnostjo njegovo rešitev. Levi center mora verovati v levi center; politične sile, ki so se borile, da bi ga ostvarlli, morajo čutiti 'odgovornost, da ga nadalje razvijajo; socialne in intelektualne sile, ko so pripravile njegove programe, morajo občutiti nujnost borbe za njihovo u-resničenje. Ne smemo pozabiti, da se težkoče začenjajo danes, ko je načrtovanje stvarnost«. PSIUP je objavil danes resolucijo glavnega sveta stranke, v kateri se odobrava poročilo tajnika in zadržanje vodstva pri predsedniških volitvah, ker da je bilo v skladu s splošno politično linijo stranke, ki je v tem, da se «bori proti levemu centru in da ostvari alternativo, ki naj temelji na srečanju med razrednim gibanjem in katoliško levico«. Potem, ko zatrjuje, da je levi center v krizi, poudarja, da je likvidacija levega centra in «zgraditev veljavne alternative« možna le s »takojšnjo obnovo političnih in sindikalnih borb delavcev«. Po drugi strani pa tajnik KPI Longo objavlja v jutrišnji številki glasila KPI «l’Unita» uvodnik, v katerem zatrjuje med drugim, da se stanje gospodarstva naglo slabša zaradi poloma levega centra, ki je dal «prosto pot velikim monopolističnim skupinam«. Tudi za Longa je možen izhod iz te krize le. če bodo napredne sile strank levega centra, od socialistov do levičarskih laičnih in katoliških struj «znale poiskati možne stične točke in vzpostaviti potrebe povezave v svoji akciji, znotraj svojih stank in izven njih (s komunisti); pa tudi 'razčiščenje’, o katerem se toliko govori, bo moglo res najti pozitivno rešitev«. vse vstopnice izpred nosa ter jih tako izrinili. Pa so vendar toliko obzirni, da tega vsaj do zdaj ne delajo. Le tu in tam sedi včasih kak zelo radoveden Italijan v loži Slovenskega gledališča. Tako nekako je potekala ta zgodba za človeka, ki je neprizadeto opazoval dogodke od zunaj. Od znotraj pa je bilo precej drugače. Kdor je bil na slavnostnem (brezplačnem ) odprtju slovenskega kulturnega doma, temu bo ostal ta zgodovinski dogodek v neizbrisnem spominu. Vsa leta pred vojno in po vojni ni bilo za tržaške Slovence še nikoli tako znamenitega in pomembnega večera kakor ta. Gosta meja radovednih oči se je zvrstila na drugi strani ceste in spremljala z napeto pozornostjo vse gibe prihajajočih gostov, na menjenih skozi visoka, steklena vhodna krila v razsvetljene spodnje prostore nove stavbe. Okoli doktorja Tončiča in drugih članov začasnega odbora so se zbirali radostni obrazi povabljencev, ki so se po premnogih letih končno spet pozdravljali na svojih tleh ter občudovali tla in strop, stebre in stene mogočnega poslopja. Gruče praznično oblečenih gostov iz mesta, z dežele in iz Jugoslavije so se pomikale in postajale ter se v prijetnih razgovorih polagoma u-smerjale po širokih stopnicah pod velikim lestencem proti sedežem v veliki dvorani. Slovesno ozračje je valovilo po ubranih višinah nad glavami občinstva, uživajočega s pogledi nove razsežnosti, barve, črte, svode in loke. Zbrana slovesnost se je stopnjevala ob zvokih godal in petja, ob glasovih slavnostnih govornikov. Ker so povabljenci dvojezičnega mesta in dvojezične dežele pripadali obema domačima narodnima skupinama, se je sama od sebe uveljavila čisto naravna dvojezičnost, ki jo je spremljalo soglasno navdušeno ploskanje vseh navzočih. Slovenski govori so se prevajali v italijanščino, italijanski pa v slovenščino, ne da bi se kdo kaj spotikal. Vladni 'poverjenik (komisar) je izrazil svoje veselje nad zgodovinsko pomembnim dogodkom, čestital je Slovencem in želel ugoden nadaljnji razvoj slovenske misli in slovenske kulture, ki naj se oplaja ob vrednotah italijanske. Omenjal je ugoden razvoj grške, albanske in katalonske manjšine v Italiji; prezrl je francosko in nemško, ki sta tudi zelo zanimivi, ker jima mednarodni dogovori urejujejo razvoj, kakor nam. Nanizal je nekaj ‘misli o italijanski demokraciji in demokratičnosti, kakor se zrcali iz ustave, ki velja za vsakega italijanskega državljana katerega koli jezika. Dodal je nekaj pokroviteljskih zagotovil za Slovence v Italiji in opozoril, po1 svoji miselnosti in službeni dolžnosti, da je dolžan, kdor uživa pravice, izpolnjevati tudi dolžnosti. Kaj niso dolžnosti poleg pravic v demokratični, z ustavo in zakoni urejeni državi nekaj samo ob sebi umevnega? V slovenskih poslušalcih so se nehote porajala začudena vprašanja: «Katero dolžnost zanemarjamo? Ali ne plačujemo davkov? Ne eozi pa v Aosti. To pomeni, da bo slovenski govor na seji mogoč šele, ko bodo Slovenci v Trstu večina in Italijani manjšina. Kdo je dal županu pravico, da si tako razlaga ustavo, ki priznava pravico do lastnega jezika vsaki manjšini, bodi zelo številna ali manj številna? Ali ni to samovolja? Vladni poverjenik je v novem slovenskem domu svetoval Slovencem, naj se otresejo «vitimizmw>. Beseda je nova; v slovenščini bi se morda lahko reklo ežrtevnost«. Italijanski slovar jo razlaga tako: «Nagnjenost, vesti se kot žrtev sovražnosti drugih ali okolnosti» Življenje pozna tudi take ljudi, ki se jim zdi, da jih kdo preganja in je kriv njihovih neuspehov. Iz zgodovine vemo, da je Slovence smrtno preganjala fašistična Italija, ki jih je hotela čimprej uničiti. Da se rešijo, so tudi oni pomagali uničiti fašistično Italijo. Današnja demokratična Italija ne preganja nikogar, tudi Slovencev ne. Zato ni prav nobenega razloga za kak občutek «žrtevnosti», ki ga v Slovencih tudi ni. Tak očitek bi bil žaljiv. Ne smemo pa pozabiti, da prav vsi nekdhnji fašisti še niso pomrli. Znano je, da obstoji neka novo-fašistična stranka pod prikritim imenom. Se bolj je znano, da skušajo nekateri krogi razlaščati slovenske posestnike tudi, kjer ni nujno potrebno, in čezmerno naseljevati italijanski živelj po slovenskih krajih, kar ni v skladu ne z ustavo ne z mednarodnimi dogovori. Tega pa si ne dajo dopovedati. Zanašajoč se na svojo prevejanost, ogrožajo Nabrežino in druge slovenske vasi, da bi jih raznarodili. Neprikriti poskusi se kažejo v pošiljanju kakšnega posebnega komisarja, ki na) mimo župana ukrene potrebno za nadaljnje množično priseljevanje neslovenskega življa. Taka podjetnost ne more biti nikomur v čast, mnogim pa prinaša najgren-kejše ure. Očitanje ovitimizma» more biti u takih primerih le hinavščina in zasmeh prizadetih, od katerih se zahteva, da morajo vse le trpno sprejemati in odobravati tudi to, kar jih žali in ugonablja. Take zadeve se ne rešujejo prav nič v duhu medsebojnega razumevanja obeh domačih narodov in spominjajo na najhujše predvojne čase. Ce se Slovenci oglašajo s prošnjami ali pritožbami zoper take pojave, oblasti že leta in leta enostavno — molčijo. Ne zavračajo pritožb, ne rešujejo prošen), ne odgovarjajo. To je politika molka in izvršenih dejstev, ki so za domače prebivalstvo najčeiče škodljiva. Tu in tam sledi kak nov poziv, naj Slovenci ne bodo večni pritoževalci ter naj premagajo kompleks «vitimizma.» Ne, Slovencem ni treba ne takih ne drugačnih kompleksov. Jasen pogled na dogodke jim sproti kaže, kaj se snuje v njihovo škodo ali korist. Ob dograditvi in odprtju novega kulturnega doma so Slovenci Italiji izrazili svojo hvaležnost za velikodušno pomoč in sodelovanje, telijo si samo, da ANDREJ BUDAL (Nadaljevanje na 2. strani) Prunorsici unovitil' V prejšnjem tednu Dva pomembna sestanka sta bila v prejšnjem tednu: v Parizu med francoskim predsednikom de Gaullom in zahodno-nemškim kanclerjem Erhar-dom, v Varšavi pa so zborovali predsedniki vlad in partijski tajniki držav varšavskega pakto. Seveda je bil dnevni red obeh sestankov kaj različen in tudi ni moč formalno primerjati sestanka voditeljev dveh zahodnih in vzh držav. Vendar pa je predmet razgovorov vzporeden, če ga označimo s širokim pojmom: •politika v Evropi«, in če vzporejamo obe poročili ne bomo našli točk ki se krijejo, da bi lahko primerjali stališče, čeprav gre pri pariških razgovorih za izvajanje nemško-franco-Bke pogodbe, pri varšavskih pa za varšavske, ki je bila sklenjena kot protiutež atlantske, V kateri sta Francija in Zah. Nemčija le dve, toda zelo važni članici. Toda iz poročil ni moč ugotoviti posebnih premikov glede najvažnejših vprašanj, ki se že ves povojni čas postavljajo na tej naši razdeljeni celini. Ce je bil v Varšavi v ospredju razprav načrt za večstransko jedrsko atlantsko silo, kar je bilo uradno v skupnem poročilu še prav posebno poudarjeno, se v Parizu sodeč po ((navadnem« — s francoske in nemške strani so podčrtali, da ((skupnega« tradicionalnega poročila tokrat niso podpisali — tega vprašanja francoski predsednik in kancler sploh nista dotaknila, zaradi že znanih velikih razlik njunih stališč. So pa po drugi strani znaki, da postaja to vprašanje vedno manj aktualno. Najpomembnejši je izstop Turčije iz skupine držav, ki načrt proučujejo zlasti pa, da se ni nihče zaradi tega na Zahodu prav nič razburjal, ker je bale zadeva arhivirana zaradi razlik v stališčih med ZDA in Zah. Nemčije na eni, Francijo na drugi ter Anglijo na tretji strani tako velika, da jih ni moč premostiti. Ce je temu tako in je primer v Turčije brez dvoma diplomatski uspeh Sovjetske zveze, potem je kaj logično, da v poročilu o varšavskem sestanku ni na prvem mestu poudarek na pripravah o vzhodnih protiukrepih v primeru uresničenja atlantske sile, temveč na ponavljanju že znanih predlogov za sklenitev nenapadalne pogodbe z NATO, za brezatomsko področje v srednji Evropi, za zamrznjenje atomskega orožja, za konferenco o konkretnih u-krepih za varnost Evrope, za konferenco o prepovedi atomskega oboroževanja; dalje predlog, da se odrečeta taki o-borožitvi obe Nemčiji in predlog nevezanih za konferenco o razorožitvi. Sovjetski tisk je vse te predloge označil kot konstruktivne predloge za okrepitev miru in za dosego evropske varnosti. Toda kot v Parizu niso orne-nlali atlantske jedrske sile, tako v Varšavi — po uradnem poročilu — niso razpravljali o ponovnem zedinjenju Nemčiie, za katero je de Gaulle izjavil, da ne bo trdnega miru. dokler ne bo zedinienje uresničeno v skladu z načeli o samoodloča-riu. Lahko na rečemo, da ne more biti dvoma, da se je o tem govorilo tudi v Varšavi m komentatorji pravijo, da je za kakršno koli razpravljanje prvi sovjetski pogoj, da se preneha za vselej z načrtovanjem atlantske jedrske sile. O tem poro ju bo moralo biti govora tudi v primeru, ki ga je po sestanku z de Gaullom omenil Erhard kot glavni rezultat sestanka, da pride do razgovorov o nemškem vprašanju s Sovjetsko zvezo po eni in zahodnimi vladami po drugi strani. Toda drugi sovjetski pogoj Je za to tudi priznanie obeh nemških držav, na kar na k°uol*r verjetno še dolgo ne bo pristal. Izven znanih besedil obeh poročil pa je značilno vprašanje dveh koncepcij evropske enotnosti V tem je baje de Gaulle popustil kanclerjevi filoame-r°ki zamisli. Razloe Dopuščanja je do mnenju nekaterih o-pazovaleev v letošnjih zahod-nonemških volitvah, na katerih bi utegnili zmagati socialdemokrati, ki se v tem vprašanju mnogo bolj filoameriški kot Erhard. Ni na nobenega dvoma, da general še vedno zagovarja nepolno suverenost držav «male Evrope* hkrati pa je baje kanclerju razlagal svoj načrt »velike Evrope* od A-tlantskega oceana do Urala ter poudaril, da je za take razgovore prav Franclja v najboljšem položaju med vsemi zahodnimi državami, ker med n to in SZ ni nobenega sovraštva in bistvenih razlik v interesih. Pravijo, da se je Erhard s tem strinjal in priznal nujnost «dolgoročnega reševanja nemškega vprašanja«. Splošna ocena na podlagi poročil obeh sestankov pa bi bila sledeča: V Varšavi so določili predvsem smernice zunanje politike, ki jo bo zagovarjal sovjetski predsednik vlade Kosi-gin, ko obišče v marcu London in označili okvir, v katerem bo moč voditi letos pogajanja med Vzhodom in Zahodom. V Parizu pa sta poskušala voditelja iz Francije in Zahodne Nemčije poravnati spore in obnoviti na nekoliko drugačni podlagi pobudo za evropsko enotnost, toda le v primeru, če se bodo z njima strinjali tudi ostali zahodni zavezniki. Po predvčerajšnjih incidentih in aretacijah v Juž. Vietnamu Vedno hujše demonstracije budistov v Saj gonu ter v mestih Hue in Nha Trang Poleg petih budistov v Sajgonu so zapeli z gladovno stavko budistov tudi redovniki in redovnice na glavnem trgu mesta Nha Trang Demonstranti so uničili knjižnico USIS in požgali 8000 knjig - Zahtevali so odstop predsednika Huonga in veleposlanika Taylora SAJGON, 23. — Včerajšnje budistične in študentovske demonstracije so se danes ponovile v mnogo hujši obliki in se razširile tudi na bivše glavno mesto Vietnama Hue in na pristanišče Nha Trang. V Sajgonu je po poročilih dopisnika tiskovne agencije REUTER demonstriralo danes proti ZDA in proti Huongovi vladi okrog 5000 oseb, ki so kričale «Doi s Taylorom!». Kričali so tudi proti Huongovi vladi. Vdrli so v ameriško knjižnico USIS in zažgali okrog 8.000 knjig. Nekega ameriškega vicekonzula, ki je hotel posredovati, so demonstranti nagnali s kamenjem. Budistični voditelji so podpisali vernike, naj se vržejo v ogenj in zgorijo, da bi «rešili budizem krute politike veleposlanika Tajdora in predsednika vlade Huonga.« Odbor, ki vodi demonstracije, je objavil včeraj uradno poročilo, ki med drugim pravi: »Vietnamski ministri izjavljajo, da je ameriška politika prokomunistična in da 1-ma namen uničiti versko svobodo in pokončati vietnamsko ljudstvo.« Danes dopoldne ob 19. uri je poskušal neki budistični bonec samomor z nožem na dvorišču zasebne budistične šole «Bode» v Sajgonu. Pravijo, da je bil namestnik šolskega ravnatelja in da so ga rešili dijaki. Bonec Tič Tinh je izjavil: »Ponovno je Huongova vlada začela z barbarskim zatiranjem boncev in budističnih vernikov prav tako kot Ngo Dinh Dien leta 1963.» Najvišji predstavnik budistov je poslal brzojavko predsednici cejlonske vlade Bandara-naike, ki je tudi glavna predsednica mednarodnega budističnega združenja. V brzojavki je obsodil včerajšnje Incidente in policijske napade ter aretacijo. Bonec Tič Tinh je nato objavil poziv za pomoč in podporo . budistični mednarodni organizaciji in zahteval, da se njihova borba pojasni svetovnemu javnemu mnenju. Samo včeraj je policija aretirala okrog 200 budističnih menihov in redovnic, med katerimi je tudi predstavnik budističnega zavoda bonec Tič Nhat Tien. Pet višjih boncev budističnega zavoda pa nadaljujejo z gladovno stavko, ki traja že štiri •diii. 'KOt je znano, so obljubili, da bodo stavkali do smrti, če med tem vlada ne bo odstopila. Budistični zavod je. v posebnem poročilu poudaril, da je za včerajšnje incidente kriva vlada predsednika Huonga in ZDA, ki jo podpirajo. Vlada in ZDA bodo kriv« tudi za smrt petih' budističnih redovnikov. V mestu Hue, kjer so demonstranti prav tako zahtevali odstop Huongove vlade in štirih generalov v njej, je okrog 80 budist"'^«' — dovnikov in redovnic izročilo ameriškemu konzulatu posianiuo za predsednika Johnsona. V mestu Nha Trang pa so budistični redovniki in redovnice začeli z gladovno stavko na glavnem trgu mesta. Prišlo je tudi do incidentov. V WasMngtonu poskušajo zmanjšati tragičnost sajgonskih demonstracij in trdijo, da jih organizirajo ((krajevni skrajneži«, ki ne izra- žajo volje ljudstva. Dodajajo tudi, da Je »precej Jasna« razlika med sedanjimi neredi ln velikimi demonstracijami, ki so povzročile padec Ngo Dinh Diemovega režima leta 1963. Diplomatski krogi v Sajgonu pa zanikajo trditve, da so budisti za-vestno igračka v rokah komunistov, temveč da »igrajo svojo lastno igro, toda ne zavedajo se, da utegne v tej igri zmagati Vietkong.« V Washingtonu so baje zaskrbljeni zaradi vesti, da prihaja vedno več ((komunistov iz Severnega Vietnama v Laos«. V Washingtonu pripravljajo tudi »belo knjigo« o sevemovietnamski pomoči gverilcem, ki bi imela namen pripraviti ((politično in diplomatsko podlago za nadaljnjo razširitev ameriške intervencije na tem področju«. Pomočnik državnega tajnika za zadeve Daljnega vzhoda Willlam Bundy je izjavil, da Je sedaj politični položaj v Južnem Vietnamu kritičen. Rekel je, da se umik ZDA iz Konga ne more niti zamisliti, «dokler hoče ljudstvo nadaljevati borbo«, ter da ne ve, kako bi OZN učinkovito ravnala v tem položaju, «ko ni mogla izvršiti svoje obveznosti v Kongu.« Vendar pa ZDA «nočejo razširitve spopada in ne sme se misliti, da je možna lahka in nagla rešitev.« Msgr. A. Casaroli zaključil razgovore v Beogradu BEOGRAD, 23. — Jugoslovanska agencija Tanjug je danes potrdila vest o bivanju vatikanskega zastopnika msgr. Agosti-na Casaroli ja in o njegovih razgovorih z zastopniki Jugoslovan- «Kot smo obveščeni, Javlja Tanjug, je v Beogradu več dni bivaj zastopnik .svete stolice msgr. Agostino Casaroli in vodil z zastopniki jugoslovanske vlade pripravljalne razgovore o ureditvi odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom.« Iz formulacije Tanjugove vesti se da sklepati, da Je msgr. Casaroli končal razgovore in odpotoval v Rim. Jugoslavija želi sodelovati v razgovorih o Kennedyjevi rundi in postati polnopravni član GATT. Jugoslovanska vlada je namreč prosila izvršno tajništvo GATT, da želi sodelovati v trgovinskih pogajanjih, ki se vodijo pod imenom Kennedvjeva runda. Istočasno ima Jugoslavija ob tej priložnosti namen proučiti tudi vprašanje polnopravnega članstva v splošnem sporazumu o carini in trgovini. Jugoslavija je od leta 1962 začasni član GATT. Kot je znano se v skladu s sklepom konference ministrov članic GATT in novega poglavja »splošnega sporazuma* trgovina in razvoj za udeležbo držav v razvoju v trgovinskih pogajanjih v okviru Ken-nedyjeve runde kot za njihov pri- stop k splošnemu sporazumu, predvidevajo posebni ugodnejši pogoji, ki naj omogočijo njihovo sodelovanje z GATT v skladu s potrebami njihovega razvoja financ in trgovine. Churchillova bolezen brez spremembe LONDON, 23. — Tudi danes niso zdravniki ugotovili nobene spremembe glede Churchillovega zdravstvenega stanja. Nocojšnji bilten pravi le, da Je «proces poslabšanja bolj viden«. Predstavnik britanskega zdravniškega društva pa je iz. javil, da se ((Churchill počasi bliža koncu«. Vse je odvisno sedaj od vztrajnosti bolnikovega srca in s tem v zvezi od možnosti nenadnega srčnega zloma, do katerega lahko pride vsak trenutek. Tudi danes je prišlo pred Churchillovo stanovanje samo malo ljudi, in sicer takrat, ko je prišel bolnikov osebni zdravnik lord Moran, ki je ostal v stanovanju 44 minut. Ljudje so ga čakali, da bi Izvedeli zadnje novice o bolezni. Toda lord Moran ni hotel odgovarjati: naglo je odpotoval v svojem avtomobilu brez vsakršne izjave. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiinitiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiniimuiiiiiiii PO IZSTOPU INDONEZIJE IZ OZN SUBANDRIO V PEKINGU V indonezijaki delegaciji so tudi višji oficirji, toda domneva se, da se ne bodo pogajali o zavezništvu med obema državama Južnovietnamska policija in padalci napadajo budistične in študentovske protivladne in protiameriške demonstrante v Sajgonu, demonstracije so se začele v petek in se včeraj v še hujši obliki ponovile II111111111 UMI lil IIIKIII1I1.Illlllllllllllllllllll.II1IIIIIIIIIIIIIIIUII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.Illlllllllllllllllmillllllllllllll.Hlinili.IIIIIIIIHIIIIII Predsednik Johnson v bolnišnici zaradi izredno hudega prehlada Kljub tempcraturi.B8 stop. je sprejel novinarje in izjavil, da se bo že čez nčkaj dni vrnil v Belo hišo - V isti bolnišnici je zaradi prehlada tudi Johnsonova soproga WASHINGTON, 23. — Predsednik Lyndon Johnson je od dančs zjutraj v bolnišnici zaradi hudega prehlada. Njegov osebni zdravnik in specialist za bolezni grla, ušes in nosa sta izjavila, da bolezen ni nevarna, da je posledica vnetja bronhijev, ki ga je Johnson imel že PEKING, 23; — Podpredsednik indonezijske vlade in zunanji minister Subandrio je prispel danes v Peking z delegacijo, ki je sestavljena iz 42 oseb. Delegati bodo gostje kitajske vlade. Na letališču jih je sprejel predsednik vlade Cuenlaj z zunanjim ministrom Cen Liem. V delegaciji so tudi nekateri visoki indonezijski oficirji. V diplomatskih krogih v Pekin- lllIlllIllKil Indonezijski predsednik Sukamo gu so prepričani, da kljub prisotnosti teh častnikov, delegacija Indonezije ne bo razpravljala s kitajskimi voditelji o vprašanju zavezništva med obema državama. Čeprav Kitajska simpatizira z Indonezijo, je vendarle preveč zaposlena z reorganizacijo svoje armade, kar se ugotavlja na podlagi nedavnega odloka o podaljšanju obveznega vojaškega roka. Zaradi tega vlada v Pekingu ne bo posegla v morebitni spopad med Indonezijo in Malezijo. Prevladuje mnenje, da bo Subandrio s kitajskimi voditelji obravnaval le vprašanje posledic izstopa Indonezije iz OZN. Kitajsko vlado pa predvsem zanima, kakšne posle dice bo imel ta izstop na možnost sprejema Kitajske v OZN, kateremu se še ni odrekla. Iz Pariza poročajo, da niso bila prekinjena pogajanja za prodajo francoskega žita Kitajski. Kot je znano, gre za milijon ton žita in razgovori trajajo že od lanskega decembra. Potres v Bosni SARAJEVO, 23. — Danes zjutraj sta še pred zoro prebivalce Sarajeva zbudila dva potresna sunka., Prvi jakosti 7. stopnje je bil ob 3.39’30” z epicentrom 58 km severovzhodno od Sarajeva. Drugi, malo slabši, Jakosti 4. stopnje z istim središčem je bil ob 4.27T8’'. Oba potresna sunka, ki po dosedanjih podatkih nista povzročila škode, so občutili tudi prebivalci ostalih krajev Bosne ln Hercegovine. Neposredno po prvem potresnem sunku na področju Hercegovine Je prebivalce Slavonskega Broda in okolice ob 3.45 vznemiril močnejši potresni sunek katerega središče je bilo Jugovzhodno od Slavonskega Broda. Prvi potresni sunek na področju Hercegovine so zabeležili tudi aparati seizmološke postaje v Skopju. Drugi ga niso zabeležili. med vojno. Sam Johnson je kljub temperaturi 38 stopinj improviziral kratko tiskovno konferenco in izjavil novinarjem, da se počuti bolje ter da se bo čez nekaj dni vrnil v Belo hišo. Johnsona je spremljala v bolnico samo njegova mlajša hčerka Luci. Predsednikovo soprogo pa so popoldne prepeljali v isto bolnišnico prav tako zaradi močnega prehlada. V bolnišnici, v kateri ležita Johnson in njegova soproga je vojaška bolnišnica za vojno mornarico in njen ravnateli je neki admiral, ki je hkrati osebni predsednikov zdravnik. Ker je i-mel Johnson leta 1955 srčni napad, so mu takoj pregledali tudi srce in kri in ugotovili, da je s te strani vse v redu. Zdravijo ga z antibiotiki in z aspirinom; na zdravila reagira bolnik dobro. Razumljivo je, da vsa Amerika z ogromnim zanimanjem spremlja predsednikovo bolezen, o kateri so takoj obvestili podpredsednika Humphreyja, ki ne bo spremenil svojega že določenega programa. Johnsonovo stanovanje v bolnišnici so njegovi najbližji sodelavci spremenili v *malo belo hišo*. Tehniki so poskrbeli za vse potrebne telefonske zveze z vsemi nevralgičnimi državnimi uradi, z raznimi strateškimi poveljstvi in tudi s centrom, ki je v znani direktni zvezi z Moskvo. Med tiskovno konferenco je predsednika mučil zelo hud kašelj, tako da ga je hčerka Luci morala prijazno trepljati po hrbtu. Govoril je s hripavim glasom in dejal, da se je prehlada nalezel od žene in hčerke Linde že pred njunim odhodom v Čamp David, kamor sta odpotovali prav zato, da ne bi bile z njim v stiku. Rekel je, da je že sedemkrat prebolel pljučnico v svojem življenju. Njegov osebni zdravnik pa je izjavit novinarjem, da se je bolnikovo stanje zelo zboljšalo ter da je nevarnost pljučnice «zelo daleč«, tako da se ni bati komplikacij. Rekel je, da gre za vnetje trahe-je, t. j. v bistvu za prehlad in Johnson bo moral ostati v bolnišnici štiri ali pet dni prispeva k naporom za združitev Nemčije s samoodločbo. Vladni glasnik je dodal, da bo Bonn razpravljal hkrati s tremi zahodnimi zavezniki o nemškem vprašanju «z namenom, da bi predložili SZ osnu. tek štiristranskega odbora za nova pogajanja o vzpostavitvi enotnost: Nemčije«. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva pa Je izjavil, da je Rusk pripravljen sodelovati s francoskim, angleškim in nemškim kolegom na konferenci o nemškem vprašanju, če bi tako konferenco zahtevali drugi trije udeleženci, vendar pa je pripomnil, da je treba ((proučiti zelo resno«, tudi vsa druga vprašanja, ki so povezana z nemškim vprašanjem. posle v Foreign Officu. Dosedanji zunanji minister Gordon Walker je odpotoval v Pariz na krajši oddih. Ko je Stewart prispel v London, je izjavil novinarjem: »Seveda nisem zadovoljen z okoliščinami, zaradi katerih je bilo potrebno moje imenovanje«. V Štiri rudarje zalila voda LITTLE BAY (Terranova), 23. — Štirje rudarji so danes utonili, ker je zaradi razstrelitve neke mine vdrla morska voda v rudnik bakra na severovzhodni obali Terranove. Štirje rudarji so bili v nekem rovu v globini 500 metrov Drugih deset rudarjev, ki so delali le nekaj desetin metrov od njih, se je uspelo rešiti. Spopad v Bundestagu Brandt-Mende BONN, 23. — Podkancler Mende je napadel včeraj v Bundestagu voditelja nemških socialistov in župana zahodnega Berlina Brandta, ker je izročil lansko leto Rusku spomenico o nemškem vprašanju, ne da bi o tem predhodno obvestil zvezno vlado niti da bi se bil predhodno posvetoval z njo. Brandt je komentiral tako stališče zvezne vlade in zatrdil, da je absurdno preprečiti nekemu županu, da izrazi »v osebni obliki nekemu tujemu obiskovalcu svoje politično mnenje«. Erhard je poročal v Bundestagu o razgovorih z de Gaullom na seji ministrskega sveta, potem ko ga je sprejel predsednik Luebke. Vlada Je soglasna, da je ta sestanek dal novega poleta francosko-nemški solidarnosti, evropski politiki in zahodnemu zavezništvu, hkrati pa da LONDON, 23. — Novi angleški zunanji minister Micheal Stewart se je danes vrnil v London in prevzel v popoldanskih urah svoje NEAPELJ, 23. — Vrhovni povelj, nik zavezniških sil za Južno Evropo adm. James S. Russel bo dokončno zapustil vojaško službo 31. marca po 43 letih aktivne službe v ameriški mornarici. IIHII UH 1111111111III1111111111111IIIIIIII Ulili IIIIII lllllllll IIIIIIII lili IIIIIIIII Hilli IIIII Ulili IIIIIIIII Hill lllllllll l||||,||| Osvobodilna vojska Konga zavzela Nkoio Njene enote napredujejo proti jugu v smeri Leopoldvilla LEOPOLDVILLE, 23. — Osvobodilna vojska Konga je danes zavzela mesto Nkoio, ki leži 300 kilometrov severno od Leopoldvilla. Njene enote napredujejo proti jugu. Combejevi vojaki z ameriškimi letali so baje uničili več prevoznih avtomobilskih sredstev v bližini mesta Aba pri meji s Sudanom. Combe pa še vedno zbira nove plačance. Baje jih je njihov poveljnik Mike Hoare nabral še o-krog 300, ki so se sedaj začeli vež-bati. Plačance bodo uporabljali predvsem za napade na ceste, po katerih se oskrbuje osvobodilna vojska iz Sudana, Ugande in Tanzanije. Combejeva vlada pa je sporočila, da bodo parlamentarne volitve v Kongu 18. marca, in sicer najprej v Leopoldvillu, od 18. do 31. marca pa v ostalih delih države. Baje bodo nastopile tri stranke: «Radeko», ki ji predseduje bivši predsednik vlade Adula, »CDA« — ((Afriški demokratični odbor« in «Skupna nacionalna fronta«, v katero so vključene levičarske skupine, med katerimi Je tudi skupina »MNC-Lumumba«. Pristaši Combeja, ki ne pripadajo nobeni stranki, bodo baje nastopili z znakom, ki še ni znan. turškega spora glede Cipra, bosta grška in ciprska vlada morali sore-jeti takojšnje ukrepe glede tega vprašanja. Glasovi o sestanku med Papandreuom in Makariosom niso niti potrjeni niti demantirani. Grški tisk poudarja, da sovjetska misija dobre volje v Ankari in obisk Erkina v Moskvi, daje sedaj dobre rezultate, in pripominjajo, da se je Turčija umaknila iz proučevanja večstranske jedrske sile, da bi si tako pridobila naklonjenost Sovjet-ske zveze za njene teze o federaciji na Cipru. tlllM|MIIIIIIIIIII||||||||||||||||||i||>|||||(|||||||l(||||M||| NEDELJA, 24. JANUARJA PONEDELJEK, 25. JANUARJA Dogodki (Nadaljevanje s 1. strani) Grčija in Ciper ATENE, 23. — Po nedavnih so. vjetskih predlogih, ki svetujejo federativno obliko za rešitev grško- bi se množile prilike za podobna srečanja -na drugih področjih. Lepo mesto v nagovoru vladnega poverjenika je bilo tisto, kjer je Slovencem priporočal, naj poleg slovenske kulture upoštevajo tudi italijansko. Slovenska zgodovina izpričuje, da so Slovenci to kulturo svojih zahodnih sosedov v raznih dobah in na razne načine vselej izdatno upoštevali in cenili. Največji italijanski duhovi, Dante, Petrarca, Alfieri, Mazzini, Garibaldi, Manzoni, Carducci, Marconi i. dr. so vselej oplajali tudi slovenske duhove v tekmi za ustvarjanje skupne človeške kulture. Take težnje naj vse bujneje uspevajo v novem ugodnem ozračju plodnega sosedstva med Italtjo in Jugoslavijo, Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slov. narodni motivi; 10.00 Maša; 11.00 Godalni orkestri; 11.15 «Winnetou», roman Karla Maya; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Renato Rascel; 15.15 Lahka klavirska glasba; 15.30 «Delirij», radijska drama Diega Fabbrija; 16.20 Simfonična dela Alfreda Ca-selle; 17.25 Plesna čajanka; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 19.00 Ital. komorni ansambli; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Okretna glasba; 20.00 Šport; 20.30 Lelija Rehar: «Tebe ljubim samega, z muojga srca pravega«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mozart: Simfonija št. 38, imenovana «Praga»; 22.35 Moderni ritmi. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Lelija Rehar: «Tebe ljubim samega, z muojga srca pravega«; 12.45 Za vsakogar ne kaj; 13.30 Z glasbenih festivalov 17.00 Ansambel Franco Vallisneri; 17.25 ((Zvonovi v življenju in pesmi«; 17.40 Pesem in ples; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sopranistka Ileana Me-riggioli, pri klavirju Luigi Tof-folo; 18.45 Y. Homer z Musette ansamblom; 19.00 Trombetač Art Farmer; 19.15 Plošče za vas: 15. quiz oddaja; 19.45 Lahka glasba 20.00 Šport; 20.35 R. Strauss: «In-termezzo«, opera v dveh dejanjih; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.00 Plošče; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 campanon«. Koper 7.15 Jptranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje na Laznah; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Podnanosa; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Zimski turizem; 11.15 Glasbeni koktail; 11.50 in 12.55 Glasba po željami; 12.35 Zunanjepolitični pregled’; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Zabavna glasba; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Šport na Primorskem; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 Operna glasba; 15.15 Nogomet od minute do minute; 16.45 Zborovsko petje z vsega sveta; 17.15 Radijska črtica; 17.30 Toscaninijeva umetnost; 19.00 Športna nedelja; 20.25 Pisan vesel program; 21.20 Pianist A. Rubinstein: 22.20 Plesna glasba. II. program i 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo...; 11.40 Nastopajo pevci; 12.00 , Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti po svetu; 15.00 ' Glasba za razpoloženje; 15.45 Neapeljska pesem; 16.15 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Glasba in ; šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Kako je nastal «Boris Godunov«; 21.00 Športna nedelja; 21.40 Glas-| ba v večeru. III. program 16.30 Radijska črtica: 17.10 Stare orgle v Evropi; 17.45 Življenje in prigode Giovannija Tenoria; 19.00 Honeggerjeva Sonata štev. 2; 19.15 Sevemo-ameriška kultura; 19.30 Na sporedu Haydn, Beethoven in Bela Bartok; 20.30 Revija revij; 20.40 Bachov Koncert za kitaro in violino ter Albinoni-jev Koncert za oboo in orkester; 21.20 Szymaiiovskega opera «Kralj Ruger«. Slovenija 8.00 Mladinska igra; 8.54 Iz al- buma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...: Valter Molnar: Oba ali nobeden; 10739 Borbene pesmi sov. narodov; 10.40 Koncert lahke glasbe: 11.40 Nedeljska reriortaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14 00 Šport in glasba; 16.00 Humoreska tega tedna: Ofanžno jabolko: 17.05 Majhen onemi koncert: Glinka, Wagner, Verdi; 17.30 L. Suhadol-čan: «Clovek, ki je bil«; 18.30 Pianist S. Vasiljevič Rahmaninov in violinist N. Milstein: 19 05 Glasbene razglednice; 20 00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Dve partituri Daneta Škerla; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Iz sodobne hrvat-ske glasbe: Kelemen, Papando- pulo, Bjelinski. ital. televizija 10.15 Kmeti.isna odaala: 11.30 Nabožna oddaja; 12.55 Mednarodne smučarske tekme v Kitzbilhlu: slalom; 14.30 Praznik cvetja v Sanremu; 15.15 Svetovno prvenstvo v bobu ,(St. Moritz); 1700 Program za nalmlajše: 18.00 Slikanice: 18.10 TV priredba: »Colpo d’obiettivo»; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka; 20.00 Športne vesti; 20.15 Ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Simenon: »Maigretov božič«; 22.10 Slikarstvo in slovstvo; 22.40 Snort-na nedelja, ob koncu zadnje dnevne vesti. II. KANAL 18.00 Pisan glasbeni program z Anno Moffo: 21.00 Dnevnik; 21.15 Športne vesti; 22.05 Glasbeni spored. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran, 13.15 Orkester Casamassima; 13.30 Prijatelj cvetja; 13.40 Pianist Lo-renzo Baldini; 14.05 Tržaški jazzovski krožek; 14.30 Oddaja za mladino. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Zapojte in zaplešite z nami; 15.15 Mali ansambli; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Orkester Maxa Gregera; 16.00 Športni ponedeljek; 16.10 Nove plošče; 16.35 Klavirske skladbe 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim; 17.40 Goriški pevski zbor «C. A. Seghizzi«; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Vaughn; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bossa nova; 22 40 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 8.30 Npš jutranji pozdrav: 9.10 Na sporedu Saint-Saens, Mitripu-los in Dukas; 9.45 Na vrsti so poDevke; 10.09 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Boccherini-jev Kvartet, op. 58; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Simfonična glasba plošč; 17.30 Program z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan spored; 19|15 .Kratek dokumentarij; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Koncert s sodelovanjem sopranistke J. Meneguzzer in baritonista R. Capecchtja; 22.30 Tedenski pregled književnosti in likovne umetnosti. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Soo-red za razvedrilo; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Glasbeni program; 14.00 Nasto pajo pevci; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Izbrana diskoteka; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 O. Profazio po.ie pesmi z Juga; 16.50 Operne arije pojeta sopranistka E. Barbato in basist B. Kristov; 17.30 Ljudska enciklopedija: 17.45 A. Dumas: «Grof Montecristo«, 6. nadaljevanje: 18.35 Zgodovina ital. političnih gibanj; 18.50 VAši izbranci; 20.00 Lov na naslov; 21.00 Mladina in naša doba; 21.40 Ameriške popevke; 22.15 Goldov orkester. III. program 18.30 Francoska kultura; 18.45 Macchijeva skladba štev. 1; 19.00 Ameriška filozofija; 19.30 Vsako-večerni koncert: 20.30 Revija revij; 20.40 Štirje Schumannovi nok turni; 21.50 Rasizem v Evroni: Pokoli in taborišča; 22 30 Mdhau-dov Kvartet štev. 7; 22.45 A. Schit-zer: »Lutkam. Slovenija 8.05 Jutranji zabavni zvoki: R 55 Za mlade radovedneže; 9.10 Zaplenimo in zapojmo: 9.25 Tz narodne zakladnice: 9 45 Tule nihalne godbe: 10.1-5 msan orkestral-ni intermezzo; 10.35 Naš podlistek: Sonmini na L. Andrejeva; 10 55 Glasbena medigra: 11.00 Pozor. nimaš prednosti!: 19.05 Kmetijski nasveti: 12.15 Pred domačo hišo; 19.39 Virtuozne instrumentalne skladbe: 1.3.30 Priporočajo vam...; 14.05 Prizori iz Pristove »Cnrnaen«: 14 35 i"riši poslušalci čestitajo: 15 30 Veliki zabavni orkestri: 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 1815 Zvočni razgledi: 19.45 Pota sodobne medicine: 19.05 Glasbene razglednice; 99,00 Spored zabavnih melodij; 20 25 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije: 2210 S popevkami po svetu; 23 9.5 Litemrni nokturno; 23.15 Jazz orkestri. Ital. televizija 8.30 Sola: 17 89 P'--param z.a ml-mlajše: 13.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 20.00 Snortne vesti: 29 90 Ital. kronika: 20.39 Dnevnik: 21 00 TV tednik: 92.99 industrijska proizvodnja v 1. 1964; 22.50 Dnevnik. IT. KANM, 21.00 Dnevnik: 21.15 Film «Mali stari svet«; 23.00 Zadnje športne vesti. SPORED JUG. TV OD 24. DO 30. JANUARJA NEDELJA, 24. januarja' 9.00 Film za otrove; 9 39 Kmetijska oddaja; 10.25 KitzbUhel: Tekmovanja v slalomu; 14 40 Sau-remo: Praznik cvetja; 18.00 Mladinski TV klub; 19.00 Svetnik — serijski film; 20.00 Dnevnik; 20.45 En sam dan v Acqui Terme — zabn-vno-glasbena oddaja; 21.45 Poročila. PONEDELJEK, 25. januarja 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo angleško; 17.40 Francozi pri vas doma; 18.10 Devet piščancev — češka risanka; 18.25 Obzornik; 18.45 Domača nega bolnika; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Petnajst minut z Jubilee Singers — črnske duhovne pesmi; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček: plesni orkester radia Bratislava; 20.40 A. Wesker: Korenine — drama; 21.40 Naš teleobjektiv; 22.05 Obzornik. TOREK, 26. januarja 20.15 Poročila; 20.20 Koncert del Richarda Wagnerja; 21.10 Jazz Da-, vea Brubeeka; 21.45 Milan: Košarka Italija-Jugoslavija; 23.00 Po-1 ročila. SREDA, 27. januarja 17.40 Tlk-tak, pravljica za najmlajše; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 S kamero po Aziji; 19.15 Ljubica Majič — Bi- zantinski koncert: 19.45 Gi'-cak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Beseda in čas; 20.40 Iščejo naslov — zabavna odda ja: 2' -40 Ku't,urna panorama; 22.20 Obzornik. ČETRTEK. 28. januarja 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.19 Govorimo angleško; 17.40 Na črko. na črko; 19.2.5 Obzornik: 18 45 Po Ju,ros'aviii; 19.15 Glasbena porota; 20.09 Dnevnik; 20.30 Tri n-modne — enkrat drugače; 20^0 I. Iv.mac: Mož in njegova žena — TV Igra; 2' to Dokumentarni film; 22.10 Obzornik. PETEK. 29. januarja 18.10 Medo Sknkec — slikanica: 18.25 Obzornik; 19 45 Rdeči signal; 19.15 Narodna glasba; 19 45 TV akcija; 20.00 Dmvnik: 20.30 Otroštvo Maksima Gorkega — sov j. čelov, film: 22.00 Arhitektura v urbanizmu — kult. oddaja; 22.40 Obzornik. SOBOTA. 30. januarja 17.40 Pravljice in bajke — Lutke; 18.05 Zvoki v gibanju; 18.25 Obzornik; 18.45 M. Grgič: Tu nekje poleg nas — mlad. igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Sprehod skozi čas; 21.00 Sanremo: Zaključni večer festivala zabavne glasbe; 22.00 Rezerviran čas; 22.50 Serijski film. 1 h* i | L. f R ° I M | M ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prijateljev prijatelj Gospod Parker je zaslišal šum avtomobilskega motorja. Pogledal je na uro — bilo je že pozno. Ko je zazvonil zvonec, je šel odpirat vrata. Človek, ki je stal pred njim, je bil videti skrbno opravljen. Njegova fiziognomija je kazala inteligenco in njegova obleka je bila elegantna. — Gospod Parker, kajne? — Da, to sem jaz. Kaj želite od mene? — Ime ml Je Tenser. Prosim, da mi oprostite, ker vas motim ob tem času. Gospod Bronx me je prosil, da vam nekaj sporočim. — Gospod Bronx? Vstopite, prosim! Njegovi prijatelji so tudi moji prijatelji. Bronx in jaz sva člana istega kluba. To gotovo veste. Tenser je pritrdilt — Da, vem. — Izvolite sesti! — je dejal Parker. — Na žalost sem popolnoma sam. Ali vam smem ponuditi kozarec martinija? — Naj vas moj prihod ne vznemirja! — je odgovoril Tenser. — Sicer pa menim, da vam ni neugodno, ker ste sami. Slišal sem, da ste, no, recimo, da ste človek, ki živj zelo osamljeno. Parker se je nasmehnil. — Samo mirno recite; posebnež! Prav imate. Gotovo vam je to povedal Bronx. Prosim vas, sedite, gospod Tenser. Povejte »i, kaj je z Bronxom? Zakaj mi ni telefoniral? Ali je morda zbolel? Da se mu ni kaj pripetilo? — Bodite brez skrbi! — je dejal Tenser. — Nič se mu ni pripetilo. Toda ali bi me hoteli malo poslušati? Glejte, kakih sedem dni sem proučeval vaše navade. Vem, da ste premožni, da skoraj ne sprejemate obiskov in da ste brez služinčadi. — Veseli me zanimanje, ki ste ga pokazali za moje zasebno življenje! — je zadovoljno rekel Parker. — Čeprav ne razumem... Tenser ga je prekinil s kretnjo roke: — Ne zamerite mi, če vas moram prekiniti. Moj čas je omejen. — Kako naj to razumem, gospod Tenser? — je'vprašal Parker z nekoliko povišanim glasom. — Glejte, gospod Parker, vse to sem vam povedal, da bi vas Prepričal, kako sem mislil na vse. — Mislili ste na vse? Da, na vse! Zato mi ne delajte nepotrebnih težav! — Tenser jg potegnil iz žepa revolver. Parker je dvignil obrvi in rekel kratko: —- Torej takšni ste? — Da, takšen sem pa želim, da ostanete mirni. — A kaj naj vse to pomeni? Kakor vse kaže, gospoda Bron-xa sploh ne poznate. — Točno! Menda uvidite, da sem moral najti izgovor, ker me sicer ne bi pustili v hišo. ~ In kaj sedaj? — Kaj sedaj, kaj sedaj — je jezno zagodrnjal Tenser, a se je kmalu zopet pomiril. — Oprostite, danes sem nekoliko živčen. — To ni nič čudnega pri vašem poslu! — je zamomljal Parker. — Torej, kaj hočete? — Gospod Parker. Z vso gotovostjo domnevam, da imate v kisi nekaj gotovine. — Z drugimi besedami: s svojim denarjem kratko in malo ne morete izhajati. Tenser je stresel pepel s svojega rokava. — Ni potrebno, da na ta primer gledate tako prozaično. Tipam, da me boste razumeli, če se malo poglobite v mojo filozofijo. — Po čem sklepate, da imam v hiši gotovino? ~ Ugotovil sem, da že deset dni niste bili v svoji banki. ~ Odlična ugotovitev! — ga je Pohvalil Parker. — Torej prav gotovo tudi veste, da se od časa, ko sem dvignil denar, sprehaja policaj ob moji hiši. Seveda vem, toda policaj krez razloga ne bo stopil v hišo. — Mogel bi ga poklicati na Pomoč. ~ To je vaša pravica, — je soglašal Tenser. — Toda verjetno se te pomoči ne boste poslužili, ker ne veste, ali ne bom streljal. ~ No, menda zaradi nekaj funtov. — Parker se je nezaupljivo nasmehnil, — ne boste obremenjevali svoje vesti z umorom? ~ Načelno se strinjam z vami, gospod Parker. Vprašanje je sa-m°, če ste vi pripravljeni preizkusiti mojo vest. Parker ni bil pripravljen, da to stori. — Ne boste pobegnili daleč! — ie rekel poučno. — Prav kma-iu bi vas ujeli. ~ To je moj poslovni riziko! Mislim, da zaradi tega ne boste na smrt zboleli. Moral bom izklopiti vaš telefon. Upam, da ne Podcenjujete tega mojega previdnostnega ukrepa. — Mislite pa res na vse! — je dejal Parker zajedljivo. — Krčevito razmišljam, če morda le niste kje napravili kake napake. Tenser je sožalno zmajal glavo: —• Obžalujem vas! Ničesar ni" sem pozabil. , — Vaš avtomobil je pred vrati! — se je spomnil Parker. — Policaj se bo temu začudil. Morda je avto celo ukraden. ~ Pa četudi je ukraden, se Policaj ne bo začudil, — je re- riiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiilllllllllilllllililiiiitlliuiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinllliiiliiiiiliiilitfliilnitiiiiiiillliiilllllliliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiuiiiiiitllillMlllllllllliilHllllliiililiiinilllllliillliilliiiiiiilllluiiiliiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Večer sodobne slovenske dramatike v tržaškem Slovenskem gledališču (Primož Kozak: DIALOGI; Igor Torkar: ŠTUDENTSKA SOBA; Saša Vuga: BERNARDEK) kel Tenser in vstal. — Ker ga policaj ne more videti. — Ne more ga videti? — Par-kerjeve oči so se zasvetile. - Ne more, ker sem ga postavil v vašo garažo, ki je bila odprta. Kolikor vem, je vaš avto pri mehaniku. Vse se je ujemalo kakor v filmu. — Tenser se je dobrodušno nasmehnil. — To je bila pravzaprav ediina stvar, ki me je vznemirjala. Vse v vsem sem vam zelo hvaležen, da je moj obisk omogočil, no, dobro kupčijo. Parker je zadržano vzdihnil: — Garaža je bila odprta? Kako sem le mogel pozabiti na to? - Ne vznemirjajte se zaradi tega, — je rekel Tenser. — Težko je verjeti, kako lahko včasih majhne nepazljivosti povzročijo velike posledice, ali ne? Zdaj je tudi Parker vstal: — Prav imate, dragi prijatelj! Človek se nikoli ne izuči. Vdam se! Tenser je nekoliko neazuplji-vo spremljal Parkerja do vzidane blagajne. Parker jo je odprl, vzel iz nje zavitek bankovcev in jih pbnudil Tenserju, ki jih je strokovno pregledal. — Srčna hvala, gospod Parker. Saj je celo več, kakor sem pri- čakoval. Upam, da vam ta zguba ne bo povzročala prevelikih skrbi. — Veste, — mu je rekel Bar-ker zasmehljivo, — Gojil sem posebno ljubezen.do tega denarja. Morate me razumeti, da se le nerad ločim od njega. Tenser je bil nekoliko neodločen in zmeden hkrati. — Pa tudi vi morate razumeti, da je moj posel zelo naporen. Sicer pa sem se pri vas že predolgo zadržal. Stopil je k telefonu in iztrgal žice iz zida. Parker ga je opazoval s tihim zadovoljstvom. Tenser je pohitel k izhodu. — Vedno se vas bom spominjal, gospod Parker! — je dejal prisrčno, stopil skozi vrata in od zunaj dvakrat obrnil ključ v ključavnici. — Samo da ti ne bo škodilo, dobri mož! — je dejal Parker sam pri sebi. —• Vrata garaže so bila odprta! Odlično! Parker je stopil k pisalni mizi in s palcem krepko pritisnil na gumb. Brž ko je zaslišal šum motorja, je s1 palcem krepko pritisnil na gumb. S tem. je sprožil poseben mehanizem, ki je zapiral.železna vrata garaže... SLOVENSKI SAMOSPEV od pričetka do moderne dobe (Predavanje Daniele Nedoh na torkovem mm* Slovenskega kluba 19.1.1965) Na večeru Slovenskega kluba pretekli torek je o slovenskem samospevu predavala Daniela Nedoh (zgoraj levo), peli pa so Darij Zlobec, Nerina Pelicon (spodaj levo) in Ljubica Berce-Košuta Težnja po individualnem uveljavljanju se prepleta skozi vse življenje človeške družbe, iin to na vseh področjih, tudi v umetnosti. V glasbi se ob koncu srednjega veka, z nastopom renesanse, prične reakcija proti polifon-ski glasbi, ki je prevladovala dolga stoletja. V osprednje stopa posameznik; ta se odmika od skupne problematike — zavzema se zgolj za vprašanja svoje duševnosti in hoče zato z novimi izraznimi sredstvi in načini glasbeno izpovedati svoja notranja doživetja. Ta težnja po individualnem izražanju se'uveljavlja na raznih področjih glasbenega ustvarjanja. Nastajajo nove oblike: opera, oratorij, sonata, solistični koncert, concerto grosso, in druge; v okviru komornih glasbenih oblik pa se razvije posebna nova oblika solistične pesmi — samospev. Nekakšno osnovo samospeva predstavljajo že madrigali, izmed katerih je o-membe vredna zbirka madrigalov «Nuove Musiche« skladatelja Caccinija, še posebno pa madrigali Monteverdija. Bistvo samospeva se je nadalje razvijalo v tako imenovanih • arijah« skladateljev baročne dobe, ki so bile prenapolnjene z virtuoznimi vložki. Današnjo o-bliko pa mu je dala klasika — Večer sodobne slovenske dramatike je tržaškemu gledališkemu in kulturnemu občinstvu sploh odrgnil pogled v aktualno slovensko dramatsko ustvarjalnost, o kateri smo doslej vedeli le malo, skorajda nič več kot to, kar nam je SG nudilo z dvema uprizoritvoma Javorškovih del. še bolj kot pogled, ki z enim samim večerom nikakor ni mogel zajeti vsega, pa nam je razgrnil vsebino in zfiačaj te ustvarjalnosti, ki nas Je — priznamo — nemalo presenetil. Pripravil nas je k treznemu razmišljanju in k zaključkom, ki kljub svojemu težkemu neposrednemu vtisu, ne morejo biti drugačni kot pozitivni in obetajoči za družbeni razvoj in kulturno snovanje v Sloveniji. Dvoje je pri tem pomembno. Sodobna slovenska dramatika je daleč od malomeščanske akvarel-no idealizirane površnosti, daleč od tega, kar se označuje kot črno-belo poveličevanje določenih idealov in določenih idej. Sodobna slovenska dramatika je — vzporedno z najnaprednejšimi Silvij Kobal (Lucas; Dialogi) dramatskimi prijemi v svetovni literaturi — zagrizena v proolem družbenega razvoja v svetu in sličnega razvoja doma, angažirana je v tem razvoju, toda ne kot njegov naročen' propagan dist, temveč kot njegov kritični spremljevalec, kot ogledalo nje govih anomalij. Slovenska sodob na dramatika je postavila te a nomalije, napake, zablode in od klone, za katere niti ni vedno nujno, da so posledice določene usmeritve družbenega razvoja, pač pa so često pogojene v. človeški naravi sami, na javni oder pogumno in brezkompromisno, Stane Raztresen (Bernardek) odkrito in pošteno, brez vsake bojazni, da bi lahko boleči odsevi stvarnosti mogli komur koli služiti za tendenciozne zaključke o socialističnih družbi. Nasprotno, z željo, da bi tudi dramska umetnost s svojimi izraznimi sredstvi od politično filozofskih protestov prek psihoanalize do boleče farse pomagala utirati pot in odstranjevati navlako in smeti s te poti, zavedajoč se, da je toliko laže odstranjevati te napake, kolikor bolj se jih družba zaveda in zavestno obsoja. To je eno, drugo pa je, da je prav taka sodobna slovenska dramatika najlepši dokaz, kako je družbeni sistem, ki jo je pogojil, v svojem demokratičnem razvoju izstopil iz okvirov ideološke nestrpnosti, se otresel ljubosumne bojazni za varstvo dragocene zmage revolucije nad starim ter našel v samem sebi moč, pogum in zaupanje v odkrito javno kritiko. Tolikšno svobodo mišljenja, Izražanja,' tolikšno svobodo kritike in roganja samemu sebi si lahko privošči samo, kdor veruje v moč svobodne besede in komur je svo boda sredstvo resničnega napredka. In če se v uveljavljeni terminologiji imenuje to socialistična demokracija, potem niti njenim nasprotnikom ne bi smelo biti nerodno priznati, da je ta socialistična demokraoija mnogo širša od drugih ((demokracija, ki se morajo tolikokrat zatekati k cenzuriranju zanje neprijetnih kritik, zlasti na področju gledališke In filmske umetnosti. Povsem drugo vprašanje pa je, če je ta slovenska dramatika znala svojo problemsko angažiranost dvigniti nad raven dnev- Mira aaraoceva (Didi; Študentska soba) Miranda Caliarija (Malka; Študentska soba) ne ali obdobne kronike, nad raven navadnega kritičnega beleženja, do resničnih umetniških vi-šin. Za trajno vrednost take dramatike je namreč to bistvenega pomena. Samo po prikazanih delih v okviru tržaškega večera v Kulturnem domu bi si jasnega odgovora na to vprašanje ’ ne mogli dati, deloma tudi zato, ker je od treh enodejank bila samo ena napisana kot trodejan- , ska drama v izvirniku, ostal V dve pa kot televizijska oziroma radijska igra, pri katerih bi biio laže govoriti o literarni vrednosti, če ne bi režiser njune literarne zaokroženosti razsekal zaradi scenskih potreb. Morda prav zaradi tega se mi zde umetniško še najbolj dognani Kozakovi ((Dialogi,), ki s svojo ideološko težnostjo načenjajo zamotane odnose med revolucijo in posameznikom in jih kot svetovni mo-ralno-filozofski problem razčlenjujejo z močno in pretresljivo Zlata Rodoškova (Kristina; Bernardek) Jožko Lukeš (Pisar; Bernardek) intelektualistično dramatičnostjo. Odnos družba-posameznik je v njih glavno in edino vprašanje. Kozak ga postavlja v kritično obdobje stalinskih čistk, v okvir spopada med silo oblasti in uporom posameznika, ki ni odpor proti oblasti, pač pa proti njeni sili, ki ne dopušča individualnosti, ki ne zaupa v človeka in njegovo individualno vlogo v skupnosti, ki sploh ne • vodi računa s komplicirano človekovo psihologijo. Kozak, podobno kot Sartre, obračunava s silo oblasti, vendar z njo ne obračuna do kraja, ker bo sila nekje očitno ostala vse do končne faze v kristalizaciji idealno zamišljene družbe. Torkarjev televizijski original ((študentska soba» obravnava ožje zajet in tudi ne tipično domač pojav tragične ' psihične neuravnovešenosti mladega človeka. Njegova analiza psihe na štu- Alojz Milič (Župan; Bernardek) dentkinem primeru pa ni vedno prepričljiva in je prej temeljena v nakazanih dednih patoloških vzrokih in posledicah kot pa v družbenem okolju, čeprav naj bi tudi družba nosila del krivde za dekadentnost obravnavanega primera. Didina psihična razrva-nost in njena obupanost nad možnostjo rešilne bilke, predvsem pa njena izguba vere v možnost povratka v normalno, so lahko resnični, čeprav ekstremni pojavi, hvaležni za psihoanalitično obdelavo, če so vzročno dovolj pogojeni. V nasprotnem primeru so bolj samo umetno iskano nasprotje Mal kine urejenosti in psihične nekom-pliciranosti. Prav to nasprotje, ki daje delu po eni strani večji teatralni učinek, po drugi strani šibi njegovo umetniško dogna JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 8. strani) Mozart m Beethoven sta že pisala samospeve, ki se približujejo obliki, ki se je kasneje dokončno uveljavila. Sele romantika Pa je samospev v izrazu najbolj obogatila. V tej dobi ustvarja skladatelj iz svojega subjektivnega doživetja in to najraje izraža v kratkih, zgoščenih tonskih podobah in tako se nova oblika samospeva vsebinsko in formalno napne in razširi ter doseže nenavadno močna razpoloženja; pogosto zaide celo v svet fantazije. Toda ne vedno — deloma ostane samospev nadalje preprost v formi in izrazu; to zlasti tedaj, ko skladatelj črpa iz ljudske motivike. Ta doseže celo odločilen vpliv na umetnostno ustvarjanje 19- stol., ko se začenja »pomlad narodov«. Vso umetnost, in še posebno glasbeno, prepletajo v tej dobi vsakovrstne težnje. Ena od vodilnih misli, ki vodi skladatelja prebujajočih se narodov pri svojem delu, je napisati glasbo, ki naj čim intenzivneje prispeva k prebujanju narodne zavesti. Po uspehih, ki jih doseže nacionalno gibanje, pa se skladatelj zopet poglobi sam vase; samospev se torej še dalje razvija, sedaj že bolj neodvisno od narodne glasbe. Doseže tako vedno višjo umetniško vrednost. Niti danes pa ne moremo reči, da je ta razvoj zaključen. Samospeve so pisali vsi pomembnejši skladatelji, med katerimi sta nedvomno najvažnejša Franz Schubert, ki je napisal več kot 800 samospevov, imenovanih *Lied», in Hugo Wolf, eden najpomembnejših oblikovalcev samospeva do modernih struj. Poleg teh pa seveda še cela vrsta drugih — Mendelssohn, Chopin, Liszt, Brahms, Ovorak, Grieg, Richard Strauss, med Rusi pa Čajkovski, Musorgski, in seveda toliko drugih. Na Slovenskem se Je pojavil samospev v dobi prebujenja narodov. Ljudstvo je potrebovalo domoljubnih pesmi, ki naj bi dvigale narodno zavest^ Zato je iz vrst preprostih pevcev in pevovodij izšlo vedno večje število skladateljev. Ti so se omejili sicer na področja, ki so bila najbolj primerna za uglasbitev idejno pomembnih tekstov — pisali so skoraj izključno za zbore in samospeve. Ker Pa jim je bil najvažnejši cilj prebujanje narodne zavesti, je naravno, da njihov stil in kvaliteta nista dosegla vglike. umetniške vrednosti. Slovenske glasbenike je v tem razdobju prva, in tudi najmočneje, spodbudila Prešernova pe-smn. Ta jih je predvsem privlačila zaradi svojega idejnega svetovnonazorskega koncepta, a tudi zaradi romantično navdahnjene čustvenosti. Vendar pa tedanji 'skladatelji, vsaj v večini primerov, niso dorasli Prešernovi poeziji. Za njeno uglasbitev ni bilo dovolj samo navdušenje, občudovanje, želje, težnje. in čas, ampak predvsem ustvarjalna moč skladatelja in glasbeno tehnično znanje; tega pa tedanji slovenski skladatelji niso imeli toliko, da bi se lahko povzpeli nad povprečje, kaj še, da bi šli vštric s Prešernovo poezijo. Viri poročajo, da je Prešernove tekste najprej uglasbil Jurij Fleišman, imenovan ((ljubezniv diletant, ki je malo znal. a vroče čutil«, in je torej iz domovinskega čustva ustvarjal lepe melodije, ki so deloma cel6 ponarodele. Kot najbolj zvest in najbolj kvaliteten oblikovalec Prešernovih tekstov pa- je označen Kamilo Mašek — v njegovih pesmih se je izrazila prva močnejša klica novega občutja, ki je uglasbitev že bolj približala veličini Prešernove pesmi. Za mnoge skladatelje pa so bile Prešernove pesmi pretežke, bodisi oblikovno, bodisi vsebinsko. Zato so se ozirali tudi za pesmimi drugih slovenskih pesnikov in iskali seveda zlasti take, ki so najbolj odgovarjale njihovemu cilju — t. j. prebujanju narodne zavesti. Ne samo koledar, temveč lepa knjiga Pri koledarjih je vedno nevarnost, da ne bi bili preveč — koledarski. natrpani z raznim obveznim gradivom, ki čitatelja mogoče le napol zanima. Marsikateri koledar se je v taki nevarnosti rešil s spremembo oblike in vsebine (prim. Prešernov koledar). Za Jadranski koledar pa se lahko mirno reče, da ga pred stereotipnostjo rešuje prav vsebina sama. Z nemajhnim številom sodelavcev je bilo mogoče tudi letos poseči na razna področja, pri čemer je tehten delež pripadel leposlovju. Nekateri prispevki so nekakšno vsakoletno nadaljevanje prispevkov lz prejšnjih let. čeprav bi se mogli nekateri teh prispevkov komu zdeti skoraj nepotreben balast v škodo drugačnega gradiva, se je vendar Izkazalo, da so prav taki prispevki ponovno marsikomu koristili, ko je bilo treba ob raznih prlložnostlhh imeti takoj pri roki gradivo, ki je v Jadranskem koledarju že zbrano. Tu imam v mislih predvsem Dokumente borbe za narodne pravice Slovencev pod Italijo. Mogoče pa b! kazalo razmisliti, ali naj ostane sedanja oblika svetovnega političnega pregleda skozi vse leto. Domačemu političnemu dogajanju v preteklem letu je posvečen uvodni članek Borisa Raceta. Opis Kulturnega doma (Mitja Race) spominja na najbolj pomemben dogodek za primorske Slovence v preteklem letu. Nekako organsko se mu pridružuje zapis o gledališču Filiberta Benedetlča. Nova dežela, ki je lani nastala, je snov sestavka Slavka Stoke. V še kolikor svežo In nekoliko bolj oddaljeno zgodovino naših krajev ln ljudi so posegli Silvo Križman čič (članek o dr. Otokarju Ribani In dr. Josipu VVIlfanu), Danilo Benčina (dokumentarni spominski članek o Vojki Smuč ob 20-letnici njene smrti), Albin Bubnič (o Rižarni, ki je bila pravo nacistično uničevalno taborišče), Zorko Jelinčič (opisuje prehod ! J VODORAVNO: 1. francoski kemik ustanovitelj bakteriologije (Louis), 8. enooki velikan v grški mitologiji, 14. zveza držav, 15. Vzhod, Jutrovo, 16. zid, 17. odprto ognjišče, 19. tuj dvoglasnik, 20. sodobni slovenski slikar, samouk, 21. francoski slikar in grafik (Edgar), 22. manj kot ena, 23. reka na Peloponezu, 24. gibanje zraka, 25. izumitelj cepiva proti otroški paralizi, 26. glasbena nota, 27. francoski zgodovinar in pisatelj iz prejšnjega stoletja (Ernest), 28. čistilna potrebščina, 29. vaja v kreposti, krotitev čutnosti, 31. tokovni odjemnik pri trolejbusu, 33. japonsko pristanišče na otoku Hokaido, 35. umetnikova delavnica, 38. cestna krivina, ovinek, 40. nakana, naklep, 42. romunski slovnični člen, 43. ime perzijskega astronoma in pesnika Hajjama, 44. krepak moški, 45. Jadranski otok, 46. voznikova potrebščina, 47. polsvilena tkanina, 48. Zolajev roman o pariški prostitutki, 49. nikalnica, 50. pripadnik po vsem Balkanu razširjenega naroda, 51. znamka risalnih peres, 52. Nazorjeva pesniška zbirka, 54. samoveznica, 56. žlahtni plin, 57. kopališče pri Kopru. NAVPIČNO: 1. pasja hišica, 2. najsvetlejša zvezda v ozvezdju škorpijona, 3. zlitja, 4. japonska filmska igralka E& »N KMALU —^SARUE "ZA SECOU.. UE v»KA-7.AL, NE MENI V. Su&Al t U.ZO "36 UKATAL SkarhatA / TAKO'. > 'žoau pa HITRO NAS OtbRED IN NA7.AU NA L LAODO'. TODA Ea«C»V.K‘l MiASM UE TRESa PA7HV TOD\ DA KOR6NHNE ... &E NAOAV.UNDE. OTOK NI R\L "Z) / HA*. 2ADEV TAKO ŠT RAS' / ( bEM OA-ZC £22551 l™ MISLIL KIK IN I ^ N. o tem se at m--- J KAU KMALU UjU| ■ PAEPAltAl...|ftgftj| M mmmr In pa samo še to dvoje: Ko so mu prinesli brzojavko, v kateri so ga obvestili, da je prejel Nobelovo nagrado, prvi hip ni hotel verjeti. Potem pa je dolgo razmišljal. Nazadje pa je ukazal, da za ves znesek — 50.000 dolarjev — kupijo vse kar je treba za razširitev bolnišnice. In drugo: Komaj kak kilometer od Lambarena Je francoska kolonialna oblast zgradila moderno državno bolnišnico. Od 150 postelj v tej bolnišnici je dobra tretjina vedno prazna. A v Lambarenu je vedno vse polno. In v državni bolnišnici je vse brezplačno, v Lambarenu pa morajo bolniki zdravljenje odslužiti. Italijanski zdravnik profesor Pier Gildo Bianchi, ki je tudi nekaj časa živel v Lafnbarenu opisuje sicer razmere v tej bolnišnici podobno kot Mc Knight, a jih kot zdravnik razlaga takole: ((Okolje v tej nenavadni bolnišnici in vzdušje je, kar povzroča, da se tamkajšnji bolniki počutijo tam prijetno. Kot doma. Zato tudi prej ozdravijo, kar se v bližnji državni bolnišriici, v Libervillu, kjer je sicer vse bolj imenitno in ((znanstveno«, a je vzdušje vse prej kot primerno domačinom, ne dogaja. Dr. Schweit.zer pravi glede tega, da civilizacija niso zgolj antibiotiki, izotopi, kortizonl ipd., marveč sestoji iz dobrote, razumevanja, ljubezni do bližnjega, iz .uporabnega krščanstva’. Tega se torej dr. Schweitzer zaveda in se tudi po temi ravna. In v tem je treba Iskati skrivnost njegovih uspehov.« S. A. Ubogi debeluhi! Dandanes je treba mnogo denarja vsem tistim, ki bi hoteli shujšati. Tega mnenja je predvsem revija «Taylor and Cuter« (po naše krojač in krojilec), ki je nekako sveto pismo finih britanskih krojačev in ki je posvetila uvodnik temu vprašanju. Krojači so ugotovili, da proti običajnemu mnenju bogati postajajo suhi, a revni se debelijo. Revija, katere mnenja so izključno estetična, ne pove, ali gre za kakšno novo gospodarsko teorijo, fr NOVO DVIGALO ZA EIFFLOV STOLP Za svojo 76. obletnico bo dobil Eifflov stolp novo dvigalo. Spričo vedno večjega števila obiskovalcev je družba, ki upravlja stolp, naročila dvigalo pri znanih železarnah Creusot. Dve novi kabini bosta zagotovili prevoz tisoč oseb na ur6 od tal do drugega nadstropja z brzino 28 m na sekundo. fr I.OLLO ŠE VEDNO V MODI V letu 1964 je Gina Lollobrigida dobila samo na svoj rimski naslov na cesti Appia Antiča 20.000 pisem s prošnja,-mi za avtograme, za pomoč ali pa tudi z ljubezenskimi ponudbami. Povprečno je Gina dobila okoli 50 pisem nš, dan. Prihajala so iz vseh delov sveta in med temi so bile tudi najbolj svojevrstne ponudbe ali prošnje. Mnogi so filmsko umetnico prosili za sliko z avtogramom, pa budi za pomoč v denarju ali kakorkoli. Mnogi so izražali svojo ljubezen in ji predlagali poroko. So pa bili tudi posamezniki, ki so jo prosili, naj jim kaj kupi. Nekdo jo je prosil — naivnež! naj mu kupi stanovanje. Njena tajnica je morala odgovoriti tudi na mnoga pisma njenih oboževalcev. Najbolj svojevrstno pismo je prejela iz Kanade: pisec, ki se izdaja za rudarskega inženirja, je Gini predlagal, naj bi se poročila Z njim. Če pa to ne bi bilo možno, jo je prosil, naj bi mu poslala naslov kake italijanske lepotice, ki bi bilo pripravljeno se z njim poročiti. fr PRIDNI MILANČANI Za Milančane je znano, da so pridni delavci. Zjutraj v«,‘'v nejo zgodaj, opoldne jedo malo, da se jim ne spi, popok e pa so že v uradu, ko v Rimu njihovi delovni kolegi Še srebajo kavo. Zvečer tudi ne ponočujejo radi. Kdor je ves dan delal, mora spati osem ur — tako pravijo Milančani. Toda treba se je tudi zabavati. Ker niso mogli Milančani spraviti v sklad ponočevanja v nočnih lokalih s svojim delom, so se tem lokalom odrekli in si zopet izmislili kabaret. Sedaj milansko nočno življenje poteka od pol osmih do polnoči. Nato vsi spat! Seveda so tudi izjeme. Ob pol osmih gredo na večerjo v lokale, kjer je tudi kaka majhna predstava, ki ima na sporedu nekaj popevk ali pa razumske skeče. Ko niso zaposleni v gledališču, nastopajo v teh lokalih Dario Fo, Gino Nebbia, Carmelo Bene ali Ornella Vanoni. fr HOROSKOP OSMIH SLAVNIH ŽENSK Osem najbolj slavnih žensk rta svetu Je pristalo na predlog, .nekega.slavnega vidda, da jifri 'bo v dobrodelne namene napovedal horoskop iz podatkov njihovega rojstva. Ta horoskop bo javen in zato ne bo prineslo leto 1965 nobenih presenečenj niti zanje niti. za nas. Taka vemo, da bo Claudia Cardinale letos prevzela mesto Sofie Loren v tekmi producentov, ki se sedaj pulijo zanjo. Zato bo podpisala pogodbe z naravnost astronomskimi številkami. Holandska Beatrice bo dvignila mnogo prahu med majem in oktobrom zaradi nepričakovane zaroke ali vsaj čustvene dogodivščine, ki bo zanimala ves svet. Geraldine Chaplin bo postala najbolj važna osebnost v njeni družini, seveda za svojim očetom. So-raya bo dosegla izreden uspeh kot igralka, a bo srčnd osamljena. Hčerka angleške kraljice Anna bo kljub svoji mladosti zaposlila kroniko zaradi nekih odkritij o svojem zasebnem življenju. Njena sestrična Aleksandra Kentska bo rodila drugega otroka. Liz Taylor bo spomladi spet bolehala, poleti pa jo bo zajel val obrekovanja. Malo bo manjkalo, da se ne bo Audrey Hepburn razporočila. Konec leta bomo videli, koliko bo iz te moke kruha. fr NAJVEČJE TEKALIŠČE Ford gradi v Belgiji največjo poskusno vozišče za evropske avtomobile. Dolgo bo 4200 m in na njem bodo poskušali, ali vozijo vozila redno. Poskuse za pospeševanje in za določitev odhodne brzine bodo opravljali na drugem vozišču, ki pojde v ravni črti. 26 km notranjih cest bo služilo za poskušnjo odpora materiala. Vozišče bo začelo delovati julija 1965. Na svetu ima samo pet ameriških vozišč (pist) podobne značilnosti. - r •■Mami n Veljaven od 24. do 30. januarja OVEN (od 21. 3. do f v\ 20. 4.) Vaš čustveni a \ položaj bo postal bolj neugoden. Sploš-\' V nt pogoji ne bodo N*—zadovoljivi, ker bo ljubljena oseba daleč, ali pa ker bodo nastali nekateri manjši nesporazumi. V družabnem življenju boste uživali podporo. ^----'s. LEV (od 23. 7. do / _ \ 22. 8.) Impli boste [ (priliko seznaniti se 1 ) in navezati dobre sti- V y ke z Izrednimi ose-^bami. Ta teden Je primeren za obiske in za družabna srečanja. V ljubezenskih zadevah boste zelo očarljivi in nihče se vam ne bo mogel upirati. STRELEC (od 22. do 21. 12.) Ta te boste v družbi srčnih, zanimivih romantično nastr nih oseb. Novim znanstvom posvetite pozorn a ne zanemarjajte starih. S rodniki bodo odnosi dobri boste lahko izvedli z njimi koristen načrt. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srčno življe-i nje bo naravnost sijajno. Ozvezdja so vam naklonjena in uspeh vas čaka na vseh področjih. Male domače zadeve boste rešili z veliko lahkoto, olepšali pa si boste tudi dom. Izboljšali boste tudi svoj gospodarski položaj. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Vse, kar |e povezano z lju-»eznijo, je pod zanimivim vplivom zvezd. Ustvarili si boste romantično okolje, kar bo dalo nov sijaj vašemu srčnemu življenju. V družini bodo nastali neki manjši spori. Na delu pojde vse dobro., RAK (od 21. 6. do f e a \ 22. 7.) Čustveno žlv-ljenje bo precej I ) spremenljivo. Nekaj \ '1 J vas ne bo zadovo- ljijo in sami se boste Čudno obnašali. V prijateljskih in družabnih, stikih pokažite svojo boljšo plat, saj vam bo to lahko je koristilo. Uresničili boste neki načrt. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preživeli boste nekaj lepih dni v družbi osebe, ki vas ima zares rada. Ugodno bodo potekali tudi odnosi s prijatelji, šli boste na neko potovanje, kjer boste spoznali zanimivo osebo. Cas je ugoden za izboljšanje položaja na delu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Boste nekam Čudne volje in v svojih čustvenih odnosih boste nezadovoljni, ker ste preobčutljivi in delate iz muhe konja. Teden pa je zelo pripraven za obiske ali nakupe. Delo opravljajte z veliko prizadevnostjo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Skupek pozitivnih Čini-teljev pospešuje trajne zveze, življenje v družbi, obiski, krajši izleti v družbi prijateljev bodo prinesli v vaše življenje mnogo prijetnih doživljajev. Na delu utegne nastati prepir. —X KOZOROG (od 22.12. / »v \ do 20. I.) Čeprav ne [ Mu ] boste raVno najbolje ) razpoloženi, ne bo \ S napak, če boste eks--------- panzivni in pripravljeni ugoditi željam osebe, ki živi z, vami. V družbi boste imeli opravka i bistrimi ljudmi in razgovor z njimi bo zelo prijeten. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni si boste želeli kaj boljšega in popolnejšega, kajti oseba, ki ste 2 njo v odnosih, vam ne kaže dovolj naklonjenosti. Zato se boste čutili same. Na delu varčujte s svojimi energijami, da ne boste opešali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne sprejemaj-r ^ , te prenagljenih skle-. j po v, čeprav bo ose- ba, ki vam je blizu, ^ včasih nasproti vam preveč brezbrižna. Skušajte se bolj prisrčno obnašati, pa ne bo primanjkovalo zadoščenj'. Vplivne osebe vas1 bodo ščitile. / Politično in upravno življe-nje se je prejšnji teden močno razživelo. Stranke levega centra in Slovenska skupnost so se sporazumele glede sodelovanja v pokrajinskem svetu In v nabrežinski občini ter sklenile tudi političen sporazum, deželni svet se je trikrat sestal na seji; prav tako se Je prvič sestal novi miljski občinski svet. Pogajanja med demokristjani, socialisti, socialdemokrati 'n Slovensko skupnost'o so ona zelo težka in je celo kabalo, da se bodo razbila, seve--da samo po zunanjih zmkih notranji nagibi in pinala pač niso vidna •avnosri. Predstavniki strank so se sir>'">< ni' bi bil župan svetovalec SS zatem pa no dveb Jerih in no! detno-kri'Man. SS je končno na to pristala, a se ie v zameno odrekla mestu odbornika v no-kn>j’nski unravi. Župen v Na-trež^nl bo najbrž Leg'ša. podžupan na demokricfian Co***-ri. v rdhoni rta ho š» en T»*od-riavpiv ss m dva demokrist-j,'r,a. Na pokrauni pa bo predsednik demokristjan S°''ona, rodpredc^mik pa sor^de^o-krat Fopher. Po noreč'lu S’o-v»o,«ke skupnosti vs°buie polifoni sporazum dogovor o s’*upni pohriki. ki fo bodo varile KD, PSI, PSDT in F-S eie-de slovenske manjšine. Snoja-sume moraio sedaj še odobriti vodstva strank. V petek Je bila v Miljah nr-va seja novoizvoljenega občinskega sveta. Ker pa so demokristjani in en republikanec Zapustili sejo. ni moglo priti do izvolitve župana in odbora, ker mora biti v tem primeru navzočih na seii vsaj dve tret-PPi svetovalcev, to le v Miljah 20 od 30. Zato se bodo ponovno sestali na seli v sredo, ko oo za izvolitev župana dovolj, oa bo navzočih 16 svetovalcev. v Miljah bodo sestavili odbor samo komunisti, socialistični svetovalec pa jih bo podpiral od zunaj. Deželni svet se Je na svojih treh sejah ukvarjal pretežno z razpravo o zakonskem osnutku o organih in postopkih deželnega načrtovanja. Najprej je bila na dnevnem redu splošna razprava, v petek pa so zaceli razpravo o posameznih členih osnutka. Zadnja seja pa le bila zelo burna, saj so se dve nr) prerekali, ali naj sploh začnejo razpravo o posameznih klenih. Svetovalec KPI Peile-£rini je namreč dejal, da le razpravljanje o tem zakonskem osnutku protiustavno, to je v nasprotju z 81. členom ustave, ki nravi, da se lahko sprejemalo le zakoni, za katere je Predvideno finančno kritje. Dežela pa še ne razpolaga z lastnim proračunom. Običajna večina pa le zavrnila Pellegri-ni^ev ugovor, češ da gre samo Ja razpravo in ne za odobritev zrkonskeera osnutka ter da ?e tako ne bo^o razpravljali o f'enu 13. ki predvideva izdatke. Opozicija ie kritizirala zakonski osnutek, češ da daie Preveč oblasti odboru in predsedniku ter zanemarja pristojnosti deželnega sveta. Poleg tei»a na so komunisti še de-Jfli, da ni zakonski osnutek dovoH demokratičen, sai ne Predvideva sodelovanja od spodaj, to je občin in pokrajin. Med drugim pa Je bila na prvi Sojl tudi intemelaciia svetovalca Jarca (KPI) o imenovan 1u doberdobskih ulic z imeni slovenskih pisateljev in drueih 2*s!užnth mož. Doberdobska bPčina je že pred več kot tremi leti sprejela sklep da se hekatere ulice imenujejo oo s'nvensklh P'sateliih, a višie oblasti še sedal niso odobrile tsva sklepa. S “daj pa je za to Pristojna dežela. , živahno je bilo tudi sindikalno življenje. V ponedeljek j* bila uspela stavka delavcev vse kovinske stroke, ki so Protestirali proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Roka v Miljah in sahtevali, da se okrepi ladjedelnica Sv. Marka, ki ji tudi Preti nevarnost skrčenja. Ob 15. uri so se delavci zbrali na zborovanju na Trgu sv. Anto-Pa. V četrtek pa so stavkali delavci podjetja Vetrobei, ki zahtevajo novo delovno pogod-bo. fen go tudi v povorki po mestu. ..Vladni deželnd komisar dr. Mazza je odobril 2 milijardi Ur za kritje lanskega proračunskega primanjkljaja tržaške obline, kar pa je komaj polovica potrebne vsote. Donite** občinski odbor pa je sprejel sklep o odobritvi naftovoda na Področju dolinske občine s po; Sojem, da mora družba Sioi spoštovati tehnično - upravna določila in za izvajanje de) 2&poelitl domačo delovno suoi V nedeljo je bilo v Gradiški zborovanje, na katerem so proučili splošno gospodarski položaj na Goriškem s posebnim pogledom na krizo, ki sedaj vlada v nekaterih večjih industrijskih obratih in panogah. Konferenci so prisostvovali gorički poslanci Franco, Zucalli in Fortuna, deželna svetovalca Bergcmas in Bettoli ter predstavniki strank levega centra in Italijanske komunistične stranke. Fo temeljiti proučitvi razmer v najbolj ogroženih podjetjih so obravnavali tudi posledice, ki izhajajo iz vojaških služnosti v naši pokrajini. Sklenili so poslati pismo vladnemu VAŽEN PROBLEM PRESKRBE TRŽAŠKEGA MESTA IM INDUSTRIJE Kakšne so možnosti dobave vode s področja Glinščice Prva raziskovanja * Različna mnenja in predlogi Pripravljalna dela pri Dolini za izgradnjo naftovoda na Bavarsko Sklepi odbora Konzorcija za zaščito interesov prizadetih lastnikov zemljišč V Trstu ustanovljena tudi družba za gradnjo naftovoda Trst'Dunaj predsedniku, ki mu ga bo izro- ti: na eni strani obstaja vpra- . _______ _ii_______:: „ t r čanla rvrccilrrhp mpst.n. c nlr.nn čila posebna delegacija. V njem bodo zahtevali omiljenje. vojaških služnosti in protiuslu-ge za škodo, ki jo povzročajo. Kriza v zaposlovanju delovne sile na Goriškem se je v tem tednu poslabšala z odločitvijo ravnateljstva podjetja SAFOG v Gorici, da v dveh o-bratih, v katerih je zaposlenih 70 delavcev, skrajša tedenski delovni čas na 24 ur. Notranja komisija, ki je pozvala sindikalne organizacije, naj posredujejo, da se prepreči ta nesreča, opozarja v svojem pismu, da že sedaj 90 odstotkov delavcev v livarni dela samo po 40 ur na teden. Nadaljujejo se sestanki predstavnikov oblasti iz Gorice in Čeprav je poletje še daleč, se pradavnih rek, bi z večjimi ali manjšimi stroški prišli do dobre vode., ... Tržaški geofizikalni inštitut, je na zahtevo prof. Marussija izvršil nekaj analiz materiala, ki so »a pred leti izvrtali do globine 80 metrov v dolini Glinščice. žal jč do sedaj neko zasebno podjetje napravilo samo eno vrtino (vrtanje e povezano z velikimi stroški) ter so zato rezultati še vedno zelo negotovi, Zabeležili so sicer precejšnje vibracije, kar bi dokazovalo. da v bližini teče voda. občinske oblasti v Trstu že zdaj zanimajo za vprašanje preskrbe mesta z vodo. Kot je znano, je v zadnjih letih potrošnja zelo narasla ter je preskrba z vodo, spričo današnje zmogljivosti vodovoda, postala zelo težavna zadeva. Pri tem vprašanju Da moramo upoštevati dve njegovi pla- šanje preskrbe mesta s pitno vedo, a na drugi zadostitev industrijskim potrebam do vodi, ki ne mora biti nujno pitna. Kar se tiče preskrbe prebival-1 Napravili so tudi razne geoelek-stva s pitno vedo, problem mor-1 da ni toliko pereč. Res je, da '.pr tricne poskuse ter so naleteli na nizek električni upor. Tudi se le potrošnja zelo dvignila | ti izsledki kažejo r,y prisotnost ter dosegla skoraj najvišjo ra- podzemeljskih tokov Vendur pa ven zmogljivosti, vendar na bi vprašanje še ni rešeno dokonč-se tem potrebam še kolikor to-1 no. Ni prav nič frotovo, če vo-liko uteknilo zadostiti. Bolj da teče pod Glinščice, ali manjši oddaljenosti. Spričo- velikih stroškov, na katere se na- pereče pa je vprašanje preskrbe mestn'h Industrie posebno v industrijske n pristanišču, s, potrebno količino vode. Kako leti prt Vrtanju z vrtalnimi težko rešljiva vprašan a se do- , napravami, prof. Mosetti meni, stavljajo v tel zvezi, nam ka's, da bi bilo najbolj pametno iz-primer nekega industrijskega kopati ozek poševni predor do objekta (oh-taiaio pa določeni globine kakih 120 metrov. Se* jih določene količine tritira (podoben poskus so pred več kot dvema letoma napravili pri škocijanu), da bi ugotovili, kam se odtekajo vode z vsega tega področja. Obstajajo oa določene težave zdravstvenega značaja, ki so do sedaj preprečile te poskuse. Na koncu je treba še pripomniti, da bo zgraditev naftovod-nega terminala v industrijskem pristanišču močno zmanjšala zanimanje za zajemanje vode iz morebitnih podtalnih tokov v Glinščici. Ker bo terminal zasedel skoraj vse razpoložljivo zemljišče v območju industrijskega pristanišča, bo postala gradnoa novih industrij skoraj nemogoča. S tem bo seveda odpadla tudi potreba po večji količini vode. sedanjo štruco niHiiiiimiimmiiiiMlinmiiiii;:i;i':»itiiiiiiiMti(iiii pa v večji ali Opozorilo dvrmi, da bi do ere cin ie sn'oh 7nr„ V fnm Jortnn etn pnšlo), ki bi potreboval dnevno Nove Gonce. V tem tednu sta 30.000 kub. m vode. se občinski predsednik iz Nove Gorice dr. štrukelj in zvezni poslanec Vižintin sestala z goriškim županom dr. Gallorot-tijem in pokrajinskim predsednikom dr. Chientarollijem. Pogovarjali so se o prvem uradnem stiku med delegacijo dežele Furlanija — Juliiska krajina ter republike Slovenije. Pogovorom bodo prisostvovali tudi predstavniki občin Gorica in Nova Gorica, ki so dali pobudo za takšen sestanek. V okviru rednih večerov ob sredah je pisatelj Boriš Pahor predstavil svojo zadnjo stvaritev «Parnik trobi n.ii». Posamezne odlomke iz knjige je či-tala rečitatorka Savina Remec. Razstavo moderne italijanske knjige, ki so jo prvič otvorili v Novi Gorici, so sedaj prenesli v Novo mesto. Od tam jo bodo poslali še v Maribor in Koper. V Gorici so zaprli otroški vrtec v Ul. Cappella, ker so zdravstvene oblasti ugotovile med otroci epidemijo virusnega vnetja jeter. Nekai otrok so morali odpeljati v bolnišnico. Sprva so vrtec zaprli samo za dva, pozneje pa so zaprtje podaljšali za 4 tedne. Obvestila Kmetijske zadruge Žitna je prišla. Suha drva za kurjavo si lahko ogledate in kupite pri podružnici Kmetijske zadruge v Ulici Flavia 62. veda bi bilo treba vrtati tudi v stranske smeri. Kolikšen oa je obseg teca povodja? Po mnenju prof Moset- Aceeat 'e v te: zvezi prinra-, vil več načrtov za povedan e ttja le edgovor na to vpraša-zmcellivosti mestnega vedovo- n. e dvojen: 1. dozdevno oovod-da. Mod druaim si zamišljajo, je sedanje GUnščice, katerega da bd zabeli vodo iz po ital*"-s i površina je razmeroma maih-bazena blizu F’3risa V te^nič- r>a in ki sega do nla.note pri rom rogledu ’e načrt brezhi- Ocizli (vsega skupaj morda o-, ten ker ie veda ze’o dobra in koU 60 kv. km) in 2. resnično Z8™u' kmetovalcem Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane In kmetovalce, zlasti s Proseka, naj nikar ne nasedajo osebnim in pismenim pozivom in naj ne podpišejo pooblastila pravnim zastopnikom, ki bi jih radi prepričali, da je podpis pooblastila le formalnost, ker da bodo morali vsekakor plačati stroške za pravni postopek, ki ga misli nekdo ie n'ban'e rrir*e tempirat”** povedle prastare reke ki da-med letom malenkostno. Na- nes morda teče pod zemeljsko črt pa je praktično neizved- površino. To oovodie bi utegni-Uiv zaradi velikih stroškov (čez' lo imeti kakih 200 kv. km povr-6 mil'jard lir). šine ter bi se raztezalo med Obč'nske oblasti na vsak na- gorsko verigo Slavnika in prod-čin nameravajo zgraditi nov vo- natimi griči na iugu. dovod ki bi oskrboval z vodo, To pa so le ugibanja, ki niso celotno industrijsko področje. I še zasnovana na trdni n odi a gl Ta vodovod bi zajemal vodo iz! izčrpnega in vsestranskega do-desedaniih virov-na znpedu m*- z-navanja globljih plasti kraške-sta ter bi tekel pod Ul. Rossetti. ga področia. Prof. Mosetti nam' Ker na se 'e medtem začelo govoriti o možnosti da se Preskrbi industrijsko nodročie z vodo. ki bi prihajala s področia Glinšč;ce, smo se obrnili na prof. Mosettija, znanega strokovnjaka za ta vprašanja na geofizikalnem inštitutu. Kakšne so možnosti da bi se s področja Glinščice dobila potrebna količina vode? V tej zvezi je prof. Mosetti omenil zanimivo teorijo Prof. Marussi-ia. ki predava na fakulteti za geodezijo na tržaškem vseučilišču. Po Marussijevem mnenju so v predzgodovinskih časih tekle po Krasu razne reke, ki so pozneie zaradi raziedan'" apnenčastih plasti izginile pod zemljo. Ue bi utegnili določiti vsaj približno lego strug teh .................................................mil Praznik sv. Antona v Borštu je povedal, da so v teku raz 'govori z Jugoslovanskimi ustanovami, ki se zanimajo za ta vprašanja. Govorilo se je že, da bi inicirali na raznih področ- Te trditve so neosnovane, ker noben pravnik ne more zahtevati od nikogar plačila za kar ga prizadeti ne bi bil prej pooblastil. Ustanovil pa se Je pred kratkim konzorcij za zaščito koristi kmetov in lastnikov zemljišč, ki ima nalogo in pristojnost, da posreduje in nastopa v vseh zadevah, ko bi bile te koristi prizadete. Tajništvi KZi in ZMP sta čla- Delavci med opoldanskim odmorom pri vrtalni napravi blizu Boljunca Pred nekaj dnevi se je sestal odbor konzorcija za zaščito interesov razlaščencev, ki je za tajnika izvolil Edija Franoviča, za blagajnika pa Lucjana Volka. Predsednika bodo izvolili kasneje, ker pričakujejo pristop še novih članov tako iz tržaške kot iz goriške in videmske pokrajine. Člani odbora so na prvi seji razpravljali tudi o pravilih in nakazali smernice za nadaljnje delovanje konzorcija. Tako bodo čimprej priredili sestanke po raznih krajih na Tržaškem in Goriškem ter v vi- je odbor dobil, je ustanovitev. ki bo zgradila naftovod Trst- konzorcija naletela povsod na splošno odobravanje. Vsem kmetom in lastnikom zemljišč s Tržaškega in Goriškega ter iz videmske pokraji- Dunaj. Ta nova družba misli speljati manjši naftovod iz Trsta do velikih čistilnic v dunajskem predmestju Schwechat. Skoraj ne, ki bodo kakorkoli prizadeti gotovo je, da se bo ta drugi v* 1 ’ ___ _____ J _ i ž* 1 rt V\ U1 /4 «.1 1 rz 11 r-» r Z f norh na razpolago za katero- 1 demski pokrajini, da bodo zain-koli pojasnilo in pomoč i teresiranim lastnikom zemljišč Kmečka zveza obrazložili pomen .ih namen In konzorcija ter jih povabili, naj Zveza malih posestnikov | se včlanijo. Po poročilih, ki jih .................................................................................mu...i.... zaradi gradnje naftovoda, ali pa jim bodo vzeli zemljo za druga javna dela, ponovno priporočamo, naj se vpišejo kot člani konzorcija in naj se ne spuščajo sapii v pogajanja. Le z močno ustanovo in z enotnim nastopom bodo lahko učinkovino branili svoje koristi in bo- manjši naftovod pridružil prvemu vodu Trst— Ingolstadt na Bavarskem kar v istem jarku, in to vsaj do Tolmeča ali do Stazione della Carnia, ali pa do vstopa naftovoda na avstrijska tla v kraju Mauthen v' Ziljski dolini. Da bosta družbi STOT in SIOA V osmlcl točijo dobro vino Preteklo nedeljo so Borštani praznovali svojega vaškega pa-trona sv. Antona. Lepo vreme je že zjutraj privabilo veliko število okoličanov in izletnikov iz Trsta, ki so že vajeni prež -veti ta praznik v prijazni vasici, kjer jim nudijo dobro kapljico, domač pršut in kiobase^ Za ta dan sta bili namreč odprti kar dve osmici. V eni so Padali samo v nedeljo in ponedeljek vse vino. Zjutraj je bila / vaški cerkvi maša, pred cerkvijo so pa bili kot vsako leto kramarji, ki so prodajali vse, igrače, slaščice in drugo, kar razveseljuje malčke. Popoldne se je vreme sicer poslabšalo, toda v gostilnah je bilo kljub temu prijetno in veselo razpoloženje. Kot smo že poročali, ni bilo na ta praznik že tradicionalne kulturne prireditve v vasi in to zaradi obolelosti enega izmed nastopajočih. Bo pa ta prireditev 31. januarja in pričakovati je, da se bodo mladi borštanski igralci kot vedno izkazali. Še eno pismo iz Nabrežine «14. t. m. fe bil politični sestanek treh političnih skupin (komunistov, socialistov in SSJ, kjer je vsaka stranka obrazložila svoje stališče glede na novo upravo devinsko - nabrežinske Dopis iz Rablja Kot smo že poročali, je po snežnih metežih nastopilo toplejše vreme in se je tako povečala nevarnost plazov, nato pa se je vreme spet spremenilo in je začelo ponovno snežiti. občine. Tam smo volivci izvaja- Največja nevarnost so predstavna le poslušali. A kdor posluša, J naij plazovi s streh, po gorah si ustvari svoje mnenje, če si pa nj pji0 je plazov zaradi niz- ga mogoče ni bil že prej tistva-ril. Nekateri udeleženci tega sestanka bi bili radi to javno povedali. In to bi se bilo lahko zgodilo in bi bilo stvari samo v korist. Malo krajši govori od ene In druge strani bi bili iztisnili kakšno uro v ta namen. Tega ni bilo in to so udeleženci kritizirali. Kar nisem mogel povedati na sestanku, povem po tisku, ker tako kot jaz mislijo vsi pošteni in narodnoza-vedni slovenski Občinarji. Takšno je njihovo mnenje. SS se lahr ko izkazuje. Naj svojo politiko utemeljuje kakorkoli in naj se ravna ne vemo po kakšnih nasvetih in direktivah, njen ukrep, kot ga je prikazala ni bil nujen. Pogajanja s KD prikazujejo kot novo politično modrost in neko daljnovidnost, ki jima je dovoljeno pogasiti narodno čast in ponos. A nam se zdi, da se gazi tudi čut odgovornosti nasproti našim narodnoobrambnim vprašanjam. Radi bi po nekaj letih priznali, da smo se motili, a bojimo se, da tega ne bo. Ne more biti, če pa se vežejo s stranko, namazano z vsemi žavbami, zlasti s pretkanostjo, s stranko, ki popušča le pod pritiskom sile. Ali bo SS res takšna sila in bo politično toliko odtehtala, da bo tej stranki kazalo ubrati nasproti nam politiko drugačnega razumevanja kot je to bilo doslej? Mi menimo, da ne bo nikoli toliko popustila, da bi mi imeli od tega kakšno pomembno, ampak kvečjemu le postransko korist, ki si jo bodo pustili nekje drago plačati.» F. Skupina gostov pred osmico v Borštu ke temperature. Le v dolinah pridrvi tu pa tam kakšen plaz na cesto. Pred nekaj dnevi je zelo snežilo in je namelo nad pol metra snega. Pri Rabeljskem jezeru, kakšnih 200 m od državne meje, je zamelo jugoslovanski avtobus in so ga odkopali ko je prenehal snežni metež. Avtobus je vzbujal veliko pozornost v Karniji ko je vozil mimo in je imel na strehi debelo plast snega, ker pač tam ni še snežilo. V Kanalski dolini se veselijo snega, posebno če je pršič, ker privabi številne smučarje. Zaradi snežnih metežev sicer ni bilo še hudih nesreč, vendar pa je prve dni leta postal žrtev snega 40-letni Errigo Fabro, ki je bil uslužben pri tukajšnjem ravnatelju inž. Bonatiju kot vrtnar in je opravljal tudi domača hišna dela. Dne 2. januarja se je ravnatelj vrnil po službenih opravkih domov in se je zanimal, kako je s srnami, ki so jih rešili med snežnim mete-žem razni domačini in finan-carji ter jih izročili gozdni u-pravi, ki jih je dala v začasno oskrbo omenjenemu ravnatelju. Ravnatelj inž. Bonati namreč že sam goji štiri damjake v svojem hlevu. Ravnatelj je tistega dne okrog 17. ure odšel v hlev in je zapazil kup snega, ki je nekaj ur prej zdrsnil s strehe, Pogledal je v hlev in klical Fabra, da bi mu nekaj naročil. Vrata hleva so bila odprta na stežaj, o hlapcu pa ni bilo ne duha ne sluha. Inž. Bonati je bil precej zaskrbljen, njegovo pozornost pa je pritegnila lonata na kupu snega. Barkovljani pripravljaj« družabni večer $ pokušnjo in nagrajevanjem domačih vin Prosvetno društvo v Barkovljah je sklenilo, da v soboto, 13. februarja, priredi v društvenih prostorih družabni večer s pokušnjo in nagrajevanjem domačih vin. Gostom bodo seveda postregli tudi z odlično srbsko specialiteto, da jo bodo lahko zalivali s pristno in pošteno domačo kapljico v prijetni, domači družbi. Kdor namerava sodelovati s svojim vinskim pridelkom, naj se prijavi na tajništvu prosvetnega društva v Barkovljah — Ul. Ceretto 12 — do 9. februarja, in sicer ob torkih od 20.30 do 22. ure. Po 9. februarju ne bo tajništvo več sprejemalo prijave za nagrajevanje vin. Prijel ie lopato in začel odmetavati sneg, pa je kmalu zadel ob ramo nesrečnega delavca. Odkopal je truplo in takoj obvestil pristojne organe. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečni Fabro ležal pod šnegom dobro uro. Domnevajo, da je prišel iz h'* - in da se je ra””*' (•'-'-*at s strehe vsul nanj kup snega, izpod katerega se ni mogel rešiti. Stare hiše, ki so jih zgradili še pod staro Avstrijo, imajo na obronkih streh posebno ogrodje, ki brani, da sneg ne zdrsi s streh, nove zgradbe pa tega nimajo. Verjetno arhitekti ne poznajo zimskih razmer v naših krajih in se ne zavedajo nevarnosti takih plazov. Pred nekaj leti je tak plaz zasul šest alpin-cev, pred štirimi leti pa je v Rablju tak plaz padel na rudarja in mu povzročil hude po-šKodbe. Omenim naj še, da se je pod novo družbo zvišala produkcija v rudniku in smo rudarji še kar zadovoljni. T. C. do na ta način tudi preprečili sodelovali pri gradnji obeh nal špekulacije s strani tipov, ki tovodov ni dvoma, saj gre za iščejo samo svoje koristi na vzporedni deli, pri katerih so škodo drugih. zainteresirane Iste mednarodne ,,, finančno - industrijske družbe kot so Shell, Mobil Oil in dru-ravninskem svetu med ge. italijansko podjetje za iz- 1CT"14 1 koriščanje petrolejskih ležišč in Domjom, Dolino in Boljuncem so zdaj na delu strokovnjaki družbe Societa per 1’Oleodotto Transalpino, ki raziskujejo tla, na katerih nameravajo postaviti rezervoarje za surovi petrolej. Vrtalne naprave so v nekaterih krajih morale prodreti do 30 metrov globoko, da so naletele na trdna tla, kajti tamkajšnje polje sestoji iz prodnatih nanosov, ki jih je v dolgih stoletjih nanosila Glinščica. Celotno zemljišče, na katerem bodo postavili omenjene naprave, so že za- zemeljskega plina ENI sodeluje tako pri naftovodu Trst—Bavarska kakor tudi pri naftovodu Trst—Dunaj. Le pri drugem Je soudeležena avstrijska državna družba Oesterreichische Mine-raloel Verwaltung. K vsemu temu bi lahko dodali še vest o prisotnosti 400-tonskega bagerja «Hubinsel 5» v tržaškem pristanišču. Bager so pripeljali v Trst iz sicilskih voda, da bodo z njim ((potipali* morsko dno v mlllskem zalivu. količili ter zaključili prvo fazo Gre za veliko plovilo, ki ga bo-prospekcijskih del. Tudi dolin- do pričvrstili na morsko dno ska občina je izdala dovoljenje s pomočjo štirih stebrov, ki hh za izpeljavo naftovoda čez ob-j po potrebi lahko podaljšajo do člnsko ozemlje, s tem pa je 136 metrov. Tolikšne globine pa družba SIOT lahko prešla na konkretno izvajanje napovedanih del. Medtem pa so v Trstu predali vprašanje o izbiri najprimernejšega mesta za postavitev terminala posebnemu odboru strokovnjakov, ki bo men- na tistem področju ni, saj sega morsko dno približno 15 do 18 metrov globoko, zato bo opravljanje z bagerjem seveda toliko laže. Nekaj dni zatem, ko so začeli vrtati podalpski predor r>a da zaključil svoja dela že prve , avstrilski strani, so prišli delav-dnl februarja. ci tudi na italijansko stran Alp V poslovnih krogih na Trža- [ ter začeli graditi cestni odsek, po katerem bodo lahko pripeljali do stene vrtalne stroje s strani Timaua. Drugi večji predor bodo morali Izvrtati nekoliko bolj na severu na avstrijskem ozemlju in sicer pod Turami. škem so mnenja, da se bo odbor strokovnjakov brez dvoma izrekel za postavitev terminala v žaveljskem zalivu. Postavitev terminala v Trstu pa je toliko bolj ve-jetna, odkar je bila u-stanovljena tudi družba SIOA. (BENETKE: Načrt naftovoda Tist-lnfcolstuUt z, odcepom na Dunaj iz varianuij PnmSfsfnTnevnlfc Vreme včeraj: najvišja temperatura 8, najmžja 4.4, ob 19. url 7.6; vlaga 55 odst., zračni tlak 1014 9 naglo narašča, veter 16 km severovzhodnik, nebo 9 desetin pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.4 stopinje. Tržaški dnevnik — POGLOBLJENA RAZPRAVA 0 MANJŠINSKIH VPRAŠANJIH Danes skupni sestanek izvršnih odborov SKGZ in linije Italijanov za Istro in Reko Popoldne bosta poročala predsednika: za Unijo prof. Borne, za SKGZ Boris Race o položaju manjšin; popoldne pa bo razprava in zaključki Sprejem na jugoslovanskem generalnem konzulatu v čast Uniji + Danes, NEDELJA, 24. Januarja Felicijan Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.59. Dolžina drieva 9.23. 'Luna vzide ob 0.11 in zatone ob 11,24 Jutri, PONEDELJEK, 25. januarja Pavel Danes ob 9.30 bo na sedežu SKGZ prvič skupna seja izvršnega odbora Unije Italijanov za Istro in Beko in izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na dopoldanski seji bosta poročala predsednika obeh organizacij: prof. Antonio Borme bo govoril o temi »Položaj italijanske narodnostne manjšine v Jugoslaviji, Boris Bače pa »Slovenska narodnostna skupnost v Italiji«. Zasedanje se bo po opoldanskem odmoru nadaljevalo v Slovenskem dijaškem domu Čampo S. Luigi 11, kjer bo sledila razprava in bodo nato sprejeti skupni zaključki obeh organizacij. Člani izvršnega odbora Unije Italijanov za Istro in Beko so prispeli v Trst včeraj dopoldne ob 11. uri in so jih na sedežu SKGZ pozdravili člani predsedstva. Izvršnemu odboru Unije predseduje prof. Antonio Borme, sestavljajo pa ga: prof. Luigi Ferri predsednik italijanskega krožka v Pulju, učiteljica. Anita Forlani, Eligio Mo-scarda podpredsednik italijanskega kulturnega krožka v Galesanu, prof. Corrado Iliasich tajnik Unije, Fer-ruccio Glavina podpredsednik Unije, Giovanni Cuccera predsednik italijanskega kulturnega krožka na Reki, Paolo Lettis odgovorni u-rednik lista «La Voce del Popoln«, Zdenka Sušanj, Appoltnio A-brami podpredsednik Unije, prof. Leo Fusilli poslanec skupščine SR Slovenije, Elia Crollini predsednica italijanskega krožka v Kopru in Bruno Giachin predsednik italijanskega kulturnega krožka v Izoli ter poslanec skupščine SR Slovenije. V čast izvršnega odbora Unije Italijanov za Istro in Reko je priredil ob 17.30 v prostorih konzulata sprejem jugoslovanski generalni konzul Rudi Janhuba. Sprejema so se udeležili predstavniki tržaškega italijanskega in slovenskega političnega ter kulturnega življenja in med njimi tudi predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini in župan dr. Fran-zil. Člani delegacije Italijanske unije so si zvečer ogledali predstavo SG v Kulturnem domu. ii Člani delegacije Italijanske unije med zasedanjem v Ul. Gcppa .......................................UMIJ,......................imiiimii..iiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.n............. DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE ——pl-.-1" /'J v' 1. februarja začetek kampanje za preusmeritev v prehranjevanju Izvajana bo po posameznih trgovinskih sektorjih Delavske zadruge že pristale na sodelovunje rxxxxx>oooo »»oooooooooo ♦♦♦♦«>♦♦♦♦♦0000000000 •♦•♦♦♦♦ • * Slovensko gledališče v Trstu | PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE PRIMOŽ KOZAK Kakor smo že najavili, bosta tržaška trgovinska zbornica in Združenje tržaških trgovcev ,v kratkem začeli izvajati posebno kampanjo,5 ki bo imela za cilj preusmeritev naših -navad kar zadeva nakupovanje prehranjevalnih izdelkov in pa pripravljanje vsakdanje hrane. Seveda je za to kampanjo treba povabiti na sodelovanje tudi vseh 2000 trgovcev, kolikor jih je danes na Tržaškem. O pomenu in o načinih, kako se bo ta kampanja razvijala, sta govorila na včerajšnji tiskovni konferenci predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi ter predsednik združenja trgovcev F. Venezian. Kampanja za preusmeritev v prehrani ima vsedržavni okvir, saj so jo v glavnih obrisih pred časom priporočili strokovnjaki z raznih ministrstev. Gre namreč za to, da bi olajšali položaj na živilskem trgu, na katerem je povpraševanje po nekaterih vrstah blaga preveč razvito, medtem ko ostajajo druge vrste blaga, ki so hranjenimi ■\ itgii; mesa preko tega blaga, medtem Ho gospodinje ne marajo goveje drobovine, pa zmrznjenega; in drugače kon-serviranega mesa' lftf. Isto velfa tudi za ribe in še za nekatere druge vrste blaga, medtem ko bi na primer notranji trg lahko brez škode prenesel večji pritisk povpraševanja na področju perutninarstva, zajčereje itd. Namen nove kampanje je prav ta, da bi s primerno propagando in s poučevanjem širokega občinstva pripravili čimveč italijanskih družin do tega, da bi s časom začele uživati več tistih vrst prehranjevalnega blaga ,ki so na razpolago v širokih količinah, ter omejili potrošnjo drugih vrst blaga, ki jih v državi primanjkuje ter jih je treba vsako leto uvažati v velikih količinah iz tujine. V našem mestu bodo kampanjo organizirali tako, da bodo najprej DIALOGI IGOR TORKAR ravno tako bogate z vitamini in Pripravili vse potrebno na trgo vinski zbornici in na sedežu zdru ženja tržaških trgovcev, nato pa bodo razdelili vsem detajlistom te PRIMORSKI DNEVNIK sporoča, da bo V. NOVINARSKI PLES 27. februarja V KULTURNEM DOMU V torek pogajanja o odpustih v Orionu Zadnja dolgotrajna pogajanja med sindikati in predstavniki podjetja Crane-Orion, ki namerava odpustiti 112 delavcev in uradnikov, niso prišla še do nobenega zaključ. ka. Zato se bodo predstavniki podjetja in sindikatov ponovno sestali v torek Izjava odbornika Nardinija o prehrani in ponarejanju živil Odborništvo za higieno in zdravstvo bo posvečalo temu vprašanju mnogo painje Vzgoja o prehrani in borba proti ponarejevanju živil sta zelo važni vprašanji sedanjega časa. Zato jima posveča pozornost tudi deželna uprava, zlasti pa odborništvo za higieno in zdravstvo. To je potrdil tudi odbornik za zdravstvo dr. Ermenegildo Nardini, ki je orisal stališče dežele do nekaterih vprašanj s tega področja. Rekel je, da se bo deželna uprava glede tega ravnala ., po določenih smernicah skladno z drugimi pristojnim! organi. Te smernice so posebno potrebne v naši deželi, v kateri so .tudi področja; kjer se prebivalstvo zelo slabo hrani. «V ta namen,« je dejal dr. Nardini, iismo dali pobude, da bi ugotovili potrošnjo živil po posameznih področjih tudi v odnosu z zdravstvenim položajem. Predvsem nam je pri srcu položaj v zvezi s prehrano otrok. V ta namen bomo skušali s primernimi proučevanji in ukrepi kvalitetno usmerjati šolske menze, centre za malice in otroške vrtce, ki dajejo otrokom obroke hrane, tako da bodo čimbolj prikladni za starost otrok po najbolj sodobnih vidikih dietetike. Seveda bomo storili to tudi za menze velikih skupnosti, za menze v podjetjih ter za menze raznih podpornih ustanov.« Vendar pa nimajo ti ukrepi samo namena usmerjati prehrano na področju raznih podpornih dejavnosti v korist potrebnim s šolsko refekcijo in z dopolnjevanjem prehrane revežev, marveč jih je treba vključiti v splošni načrt izboljšanja higiene in zdravstvenega stanja prebivalstva s primernim vzgajanjem in obveščanjem prebivalstva v zvezi s potrošnjo živil. Higiena človeškega življenja se mora z napredkom stalno prilagajati časom in zlasti vprašanje prehrane priklepa vedno bolj nase pažnjo higienikov, ki jim je poverjena zaščita nad javnim zdravstvom. Pri obravnavanju teh vprašanj pa MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiii PO DRZNEM ROPARSKEM NAPADU V UL. S«N LAZZAH0 Trije od petih napadalcev še vedno na prostosti Aretirana lopova molčita kot grob o svojih pajdaših in ne izdata niti besede Kljub vnetemu iskanju policistov letečega oddelka policije še ni uspelo izslediti treh beguncev, ki so v sredo zjutraj napadli in oropali Martina Straina in Bianco Ferroli-jevo vd. Damiani v Ul. San Lazza-ro 19. V uradih kvesture so agenti včeraj nadaljevali z zaslišanjem Niki-forja Gruiiča in Stevana Saina. Ro. parja sta vse izpovedala, nista pa povedala Imen treh pajdašev. Oba vztrajno trdita, da jih ne poznata in vsak poskus policistov, da bi jima izvekli imena iz ust, je bil zaman. Grujič in Sain sta se za svoja kriminalna dejanja posluževala kombija «volkswagen» s holandsko evidenčno tablico in ni izključeno, da sta izpeljala že več podobnih ropov, kot je bil tisti v Ul. San Lazzaro, ki sta ga prej temeljito pripravila. Kot smo poročali včeraj, je Grujič že prej stopil v stik s Strainom na pokritem trgu v Ul. Carducci. Tedaj je spoznal, da mora Strain imeti doma precejšnje vsote denarja. Grujič se je dogovoril s Sainom. Ta je našel ostale tri begunce in prvotni načrt je bil, da bodo Straina oropali v veži stavbe. Ker pa so begunci opazili, da bi jim tako podjetje lahko spodletelo zaradi prisotnosti ljudi in vratarice, so si izmislili prenočevanje v Strainovem stanovanju. H kroniki ropa pa je treba omeniti še nekaj. Zdi se, da so hoteli trije zlikovci, verjetno tisti, ki jih policisti iščejo, oropati lastnika ne. kega bara v okolici Sv. Justa. 19. t. m. okrog 2 ponoči, je trgo-vec hodil j)o Ul. del Bosco in ko je prispel do kina «Aurora», se mu je približal neznanec s pištolo v roki. Dva druga neznanca sta bila skrita v temi za vogalom. Trgovec je imel toliko prisotnosti duha, da je neznanca udaril po glavi s torbo, ki jo je imel v roki. Po tem naglem tepežu so se zlikovci oddaljili v nekem avtu starinskega tipa, morda zaradi tega, ker so se prestrašili. Policija je bila obveščena o dogodku in je takoj uvedla preiskavo. je treba po mnenju dr. Nardinija posvečati tudi veliko pažnjo pristnosti živil oziroma njihovemu ponarejevanju. To vprašanje pa je zelo zapleteno kljub raznim rezultatom, ki so bili doseženi z ukrepi oblasti. Dr. Nardini meni pri tem posebno številna sredstva, ki jih dodajajo živilom, kar povzroča če-sto kronične zastrupitve, razna barvila, ki so tudi nevarna, ponarejevanje vina,, plja, testenin itd. Zaradi tega je tudi za izboljšanje higiensko-zdravstvenih razmer prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini potrebna zdrava, uravnovešena in racionalna prehrana. Tudi to vprašanje se lahko postavlja v luči vzgoje o izbiri živil in o prehrani. Poleg strogega nadzorstva in ukrepov za zatiranje ponarejevanja je treba tudi hitro obveščati potrošnike da se lahko tudi sami prepričajo o glavnih in najbolj vidnih oblikah ponarejevanja. Za proučevanje teh vprašanj, ki zanimajo vse družbene plasti prebivalstva, namerava odbornik dr. Nardini močno zaposliti svoje odborništvo, poleg tega pa namerava sklicati tudi deželna zasedanja strokovnjakov in izvedencev s tega področja. Na teh zasedanjih bodo ugotavljali najbolj primerne oblike zatiranja vseh sleparij in ponarejevanj živili kakor tudi stvarne instrumente za širjenje znanja o živilih in prehrani med najširšimi plastmi potrošnikov. S Državni profesionalni inštitut za trgovino je razpisal natečaj za mesto tehničnega pomočnika pri pisalnih in računskih strojih. Razpis natečaja je izobešen na sedežu inštituta v Ul. Diaz 20 v Ul. delFAn-nunziata 7. KPI in PSIUP obsojata sporazum KD-PSDI-PSI-SS Tržaška federacija KPI je izdala glede zaključka in sklepov pogajanj med KD, PSI, PSDI in SS za nabrežinsko občino in za pokrajino naslednjo izjavo: Sporazum, dosežen med KD, PSI, PSDl in SS za devinsko-na-brežinsko občino in pokrajino predstavlja zmago najbolj reakcionarnih sil Kij, ki jih je podprla kurija, katera je med pogajanji odkrito in ponovno posegla vmes ter poudarila protikomunistični instrumentalni značaj, ki bi ga morala imeti ta operacija. Lista SS in PSI sta sedaj odgovorni, če je slovenska občina, ki so jo upravljale demokratične sile, prešla v roke KD, ki je najbolj protislovenska stranka. Da bi pozabila poraz, ki ga je doživela na volitvah 22. novembra, s katerimi je levi center izgubil večino na pokrajini in ki niso dopustile razbitja italijansko-slovenskega demokratičnega pasu okrog Trsta, je Krščanski demokraciji uspelo doseči sedanji rezultat zaradi PSI in SS. Lista SS je izdala svoje volivce in zavrnila predloge KPI, ki so zagotavljali občini Devin-Na-brežina slovenskega župana za pet let in demokratični odbor. Sprejela je hibridno zvezo s KD v zameno za dve leti in pol za mesto župana, ki se bo moral ravnati po ukazih KD in ki ga bo potem zamenjal demokristjan Corberi. PSI je imela v vsej tej operaciji aktivno vlogo v tem, da je pospeševala pogajanja med KD in SS ter predlagala kompromis rešitve župana naspol. KPI opozarja vse Slovence in vse italijanske demokratične sile na to »zgodovinsko srečanje* med KD, PSI in SS, ki je omogočilo, da je bila nabrežinska občina odvzeta demokratičnim silam in izrečena v roke KD. KPI še enkrat ponovno opozarja na odgovornost KD in njenih zaveznikov, ki zaradi strankarskih potreb paralizirajo krajevne upra- ve, izvoljene pred dvema mesecema. Zato je treba takoj sklicati prvo sejo pokrajinskega sveta in občinskih svetov, izvoljenih 22. novembra, tako da se najde demokratična rešitev za vprašanja odborov. KPI poziva vse sekcije, naj sklicujejo zborovanja, skupščine in debate, da razgalijo pred meščani spletke KD in levega centra t^r orišejo njeno stališče. V zvezi s tem sporazumom je izdala PSIUP še eno poročilo, v katerem izjavlja, da sporazum za odbor v nabrežinski občini ni v skladu z interesi slovenskega prebivalstva v Trstu in na tržaškem ozemlju. S tem sporazumom je bil napravljen konec enotni demokratični upravi v Nabrežini, ki je trajala vsa leta od osvoboditve. Ta sporazum pomeni tudi privolitev raznarodovanja, ki so ga KD in njene vlade metodično izvajale v nabrežinski občini in v tržaški okolici. S tem sporazumom je SS odkrila svojo resnično nazadnjaško in protidelavsko naravo. Proslava 44-letnicc ustanovitve KPI Danes ob 11. uri bodo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 proslavili 44. obletnico ustanovitve KPI Profesor Paolo Šema in poslanka Marija Bernetič bosta govorila o temi «KPI za obnovo italijanske družbe«. Predsedoval bo senator Vittorio Vidali. Govornika bosta med drugim orisala stališče tržaške federacije KPI do nedavnega sporazuma, k; so ga sklenile med seboj KD, PSI, PSDI in SS. Jutri ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Križu javna konferenca, na kateri bo govoril tajnik federacije Paolo Šema. V torek pa prireja KPI dve javni konferenci, in sicer v kulturnem krožku ((Zvezdan v Podlo-njerju, kjer bo govoril načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaški občini Claudio Tonel m v Skednju, kjer bo govoril inž. Antonino Cuffaro. V Trstu sedež ustanove za promet? Italija je predlagala tržaško univerzo kot sedež za mednarodno u-stanovo za promet, ki ga namerava v kratkem postaviti Evropska gospodarska skupnost. Kolikor je doslej znano, so podobne kandidature dale že Francija (Pariz), Zahodna Nemčija (Hamburg) in Nizozemska (Amsterdam) Tržaška univerza naj bi v ta namen pripravila poseben oddelek v novi zgradbi, ki jo zdaj gradijo poleg inštituta za pomorsko arhitekturo v Ulici Fabio Severo V prizadetih krogih naglašajo, da si je znal Trst pridobiti širok sloves na tem področju z vsakoletnim tečajem o razvoju prometa v Evropski gospodarski skupnosti, na katerem nastopa kakor znano poleg Italijanov tudi večje število strokovnjakov iz ostalih pet članic omenjene gospodarsko-politične organizacije na evropski ravni. Nalezljive bolezni Od H. do 20. t. m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: davi-ca 2 (eden izven občine), škrlatin-ka 20, tifoidna mrzlica 1 (izven občine), meningitis 2 (dve deklici s štirimi oziroma enim letom), ošpi-ce 3, norice 45, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 29, rdečke 30, srbečica 1 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 1, garje 1. stroke, ki bodo pristali na sodelovanje, posebne napise, ki jih bodo ti razobesili v svojih trgovi nah. Z napisov bo razvidno, da se potrošnik lahko obrne na trgovca za vsa pojasnila in nasvete, ki jih želi prejeti v zvezi s kampanjo in s preusmeritvijo prehrane sploh. Takim trgovcem bodo strokovne organizacije dale na razpolago posebne jedilnike in pa primerne poučne publikacije, ki jih bodo lahko delili med gospodinjami. Sami trgovci pa bodo tekmovali med seboj s tem, da bodo primerno opremljali izložbč. Tekmovanja si bodo sledila takole: trgovine z jestvinami od 8. do 13. februarja (nagrade od 60 do 10 tisoč lir); trgovine s prekajenimi mesnimi ter mlečnimi izdelki od 15. do 20. februarja (nagrade od 50.000 do 10.000 lir); mlekarne od 22. do 27. februarja (nagrade od 40.000 do 20.000 lir); ribarnice od 8. do 13. februarja (nagrade od 40.CCO do 20.CC0 lir); mesnice od 1. do 6. februarja (nagrade od 50.000 do 10.C00 lir); prodajalne sadja in zelenjave od 1. do 6. marca (nagrade od 40.000 do 20.CO0 lir). Delavske zadruge so že pristopile h kampanji, katere se bodo u-deležile z vsemi 60 prodajalnami ter z H tako imenovanimi »super coop». Tudi tržaška občina je Pristala na sodelovanje in tako tudi pokrajinski odbor ža 5 preusmeritev v prehrani. Združenje tržaških potrošnikov je tudi pristalo na sodelovanje. Vsega skupaj se je doslej priglasilo nekaj čez 2C0 trgovcev, katerim je treba dodati vse prodajalne Delavskih zadrug. Računajo, da se bo v prihodnjih dneh priglasilo k sodelovanju še najmanj nadaljnjih 200 frgovcev. 1 ‘ ———JU___Ii.* - Sprememba postajališč na progah 14 in 17 Ravnateljstvo avtofilotramvajske službe Acegat sporoča, da bo zaradi prometnih razlogov od danes ukinjeno običajno postajališče prog «14» in «17» v Ul. Fabio Severo 40 (Vojaška bolnišnica) in da bodo preložena sedanja postajališča v Ul. Coroneo. Tako bo postajališče v Ul, Coroneo 17 pomaknjeno naprej nasproti sodne palače, postajališče pri št. 30 pa bo pomaknjeno nazaj v bližino št. 38, vedno v Ul. Coroneo. ŠTUDENTSKA SOBA SAŠA VUGA BERNARDEK Priredba in odrska postavitev; JOŽE BABIČ PONOVITVE: danes, 24. januarja 1965 ob 16. uri (abonma II. popoldanski) Predstava v nedeljo, 31. januarja odpade GLOBOKO ZNIZANE CENE ! I. prostori L 600 — II. prostori L 300 Prodaja vstopnic od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X>C »♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OOOOOCOVv ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OOOCOOOOOO****«*4« SGZ vključeno kot izvedenec v komisijo za programiranje Na predlog svetovalca Slovenske skupnosti dr. Jožeta škerka je bilo Slovensko gospodarsko združenje vključeno v deželno komisijo za gospodarsko programiranje v svojstvu izvedenca. Deželni svetovalec dr. škerk meni, da je bilo Slovenskemu gospodarskemu združenju dano s tem važno priznanje, čeprav združenje ni bilo vključeno v stalno posvetovalno komisijo, ali v središče za programiranje, kot je predlagal. Poročilo, ki govori o tem mora biti še odobreno. Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 22-letnega Bruna Cimolina iz Ul. Moreri 131, ki se bo moral zdraviti dva tedna zaradi ran in udarcev po čelu, levem sencu, glavi in udih. Malo prej se je Cimolino z avtom fiat 60o TS 29867 vozil precej naglo po Ul. Costalunga proti Strmini sv. Ane. Nenadoma je izgubil nadzorstvo nad avtom in treščil v zid ob cesti. Požar na Opčinah Zaradi pregretja dimnika peči je včeraj popoldne na Opčinah v leseni baraki v Ul. Carsia 21, v kateri je stanovala družina Sta' nislava Batiča; nastal silovit pio žar. Ker je bilo ohišje in pohiš tvo lahko vnetljivo, je požar uni čil kuhinjsko pohištvo in del spal niče ter povzročil nad pol mili jona lir škode. Na kraj požara so prihiteli ga silci s postaje na Opčinah ter a genti s komisariata. Gasilci so se morali truditi dve uri preden so požar pogasili. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja t. 1. ob 20.30 nastopil v KULTURNEM DOMU KOROŠKI OKTET Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni Kulturnega doma v ponedeljek od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom. Parter: 400 lir . Balkon: 300 lir Pes ga je ugriznil 10-letnega učenca Marijana Sem-ca s Furlanske ceste 159 je včeraj popoldne ugriznil pes volčjak, ko je šel mimo hiiie»št. 62 v Barkov-ljah-Boved. V bolnišnici, kamor ga je spremljal S8-letni oče -Rafael, so Semcu nudili prvo pomoč zaradi rane na" prsih in desnem uhlju. Okreval bo v 8 dneh. BREZPLAČNO V PRAGO IN NA DUNAJ «Primorski dnevnik« bo izžrebal med svojimi zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1965 najkasneje do 1. februarja ’65, enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Prago in na Dunaj. Izžrebani naročnik bo tako imel plačan prevoz, prenočišče, prehrano in ogled zanimivosti z vodiči. Le stroške za potni list in vizum bo prevzel sam. Poleg tega prejme vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino za I. 1965, v dar še lepo slovensko knjigo. Pohitite z vplačili. Mi vam pa želimo, da bi se vam sreča nasmehnila. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja 1965 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb, UMRLI SO: 83-letni Rodolfo Duisl, 90-letni Rodolfo Urizio, 90-letna Giu-seppina Tomažič vd. Huebsch, 63-let-n. Francesco Pipan, 66-letni Adolfo Schergan, 5(Webna Maria Požar, 73-letni Angelo Marascutti, 50-letna A. njta Visintin por. Scherbez, 77»letna Luigia Corner vd. Marascutti, 78-letni Daniele Scheri, 79-letna Maria Fab-bro, 87-1 etna Olga Schnader vd. Marini, 17-letni Auro Pemigoni. OKLICI: pleskar Paul Buttauer i,n Nadiia^ Millottl, trg .pomočnik Silvano D’Agostino in natakarica Draga Leghissa, uradnik Giarnplero CossuL ta in uradnica Gl ul ta Deciills, doktor jurist Mauro Mathis In učiteljica Tea Černigoj, delavec Glanfranco Starace in uradnica L lliana Slama, delavec Franco Di Muro in tkalka Annunziata Maria Caporosso, mehanik Mario KaJuza In trg. pomočnica Renata De Polli-Slavec. železničar Glusto Cimenti im gospodinja Maria Grazia Caucci, pleskar Ermanno Furlan in bolničarka Mirella Potratta, mehanik Adriano Murro in delavka Aleide sti Be: Steife Luigi Bresta’in trg. pomočnica Ma-rja LiHjSa (Jedi 'ur^rpje Giah Luigi Salima Ih uraikrfca . Marlrf 1 Sfetla U-dovici, finančni stražar Francisco Caldarera 'n gospodinja Eleonora Canciani, delavec Rino Mucchiuttl In učiteljica Libera Domenicucci, trgovec Iginio Cossetto in gospodinja Angela Sepic, risar Francesco Ivaldi In uradnica GlorRia Argentin, delavec Santo Ferrucclo Antonaz in delavka Ceroma Stroiazzo, inštalater Adriano Martellani in delavka Anna Mana Grauner, uradnik Angelo Rossi in frizerka Francesca Spadaro, uradnik Luigi Acanfora in uradnica Marinel-la Ghersini, delavec Giorgio Gregori im tkalka Valnea Pituzzi, karabinjer Romuio Perclo in gospodinja Nunziia Gerarda Grasso, delavec Tulilo Buz-zi in Romana Sestan. nariano Murro in delavka e Di Luca,, agent Javne, varnjv ™r!rp55n,nia',j»« DNEVNA SLUŽBA LEKARN (18. 1. — 24. 1.) Crevato, Ui Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43: dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr Gmeiner, Ul, Giulia 14; Pizzul-Cignola. Korzo Italia 14; Prendinl, Ul. T. Vecelllo 24: Serravalio, Trg Qavana 1. Služba lekarn od 13. do 16. ure Crevato, Ul Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored 20, septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S, Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN <18. 1. - 24. 1.) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravalio, Trg Cavana 1', PROSVETNO DRUŠTVO ((IVAN CANKAR« priredi 30. januarja 1965 na stadionu «Prvi maj« C. LILA PLES na katerem boste doživeli »NOČ V BENETKAH* Otvoritev plesa ob 21. uri. Vstop samo z numeriranimi vabili. Rezerviranje miz in vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 od ponedeljka dalje od 18. do 19. ure. V četrtek in petek bodo vabila na razpolago tudi v društvenih prostorih. Ul. Mon-tecchi 6/IV, od 19. do 21. ure. KINO SKEDENJ predvaja danes, 24. t. m. ob 14. uri Technlcolor film: I TRE DA ASHIA (Trije iz Ashie) Igrajo: YUL BRYNNER GEORGE CHACHIRIS RICHARD WIDMARK loterija BARI 31 24 75 73 19 CAGLIARI 20 18 58 47 52 FIRENCE 32 54 36 43 37 GENOVA 29 72 23 52 38 MILAN 74 63 83 34 51 NEAPELJ 3» 59 2 44 31 PALERMO 66 44 42 27 86 RIM 12 78 63 69 42 IURIN 28 68 18 15 46 BENETKE 35 30 41 27 60 Gledališča VERDI Danes ob 17.30 v gledališču' Verdi tretji in zadnji simfo-ničmi koncert v ciklusu ljudskih koncertov. Orkester gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Piotra WoMnyja in s sodelova. njem klavirskega 1 dua Verganti-Ba-rac.chi im dua na tolkala Azzopardo-Seriau, bo izvajal naslednji program: Rossini — Simfonija iz opere »Gospod Bruschino«; Bartok — Sonata za dva klavirja im tolkala; Karlovvi — Večne pesmi (prva tržaška izvedba); Wagner — Uvertura iz opere «Rtenzl». Blagajna gledališča je tudi na razpolago za informacije in rezervacije oziroma prodajo abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 4. februarja z Verdijevo opero «Ples v maskah«. TEATRO stabile V pripravi je iiRomagnola« Luigi-ja Squarzine. Nazionale 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. Richard vvidmark, Car-'roll Baker, Karl Malden, Arcobaleno 14,30 «Un mostro e mez-zo» Franco Franchi, Ciccio Ingras. sla. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30 aArriva Speedy Gonzales« Barvne risanke. Fenice 14.30 «5 per la gloria« Tech-nicolor. Raf Vallone, Stevvart Gran-ger. Grattacielo 14.30 ((Blanco, rosso, gial. lo, rosa« Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 14.00 «La sfida viene da Bangkog« Colorscope. M. Hold. Filodramraatico 14.30 «L'amore priml-tivo« Technicolor. Jane Mansfield. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «Sedotli e bidonati« F. Franchi, C. Ingrassia, Cristallo 15.00 «11 disco volante« Alberto Sordi. Monica V Uti Capitoi 14.30 ((Scandalo in societa« J. Franciscos. Garibaldi 15.00 «Sfida alFO.K. Cor-ral« B. Lancaster, K. Douglas. In.pero 15.00 21.45 «11 gaucho« Vittorio Gassman. Vittorio Veneto 14.30 «Le voci bian-che« Paolo Ferrari, Anouk Aimee, Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.00 «1 soliti ignoti« Vittorio Gassman, C. Cardinale, Toto. Zadnji dan Astra 14.30 21,00 «11 gattopardo« Burt Lancaster, Claudia Cardinale. Astoria 14.00 «Biomde, rosse e brune« Technicolor. Elvis Presley. Abbazia 14.30 «11 texano» John Ford, John Wayne. .Technicolor. Ideale 14.00 «La storia di David« — Jeff Chandler, Technicolor. Skedenj 14.00 «1 tre da Ashia« Yul Brinner, G. Chachiris, Richard Wid-mark. Technicolor. Mali oglasi V SKLADIŠČU D. KOZULICA TUSIv Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX. CANDY in drpge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuke (bunde), hlače itd- PHI MAGAZZ1NU FEL1CE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: Zenske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče in srajce najboljših vrst In znamk on najnižjlh cenah SPREJMEMO DEKLETA stara največ 29 let za lahko delo, plača dobra. Pisati na: Fabbrica Cartotecni-ca casella postale N. 2001 Opčine. VESPE LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. — Trst. vla del Bosco N. 6 — Tel. 41-946 PRI «AUTO STILE« Trst, Via U. Foscolo, 8 — blizu Trga Garibaldi — dobite vse potrebno za avtomobile. obloge, tepihe. električne baterije, verige «antigelo« itd. po zelo ugodnib cenah. AKADEMIK (vsi izpiti dokončani: srednja ocena 29) poučuje dijake srednjih šol. Telefon 71693, URE najboljših znamk, zlate predmete za darila ter natančna popravila ur in zlatnine pri DARVVIL, Piazza S Giovanni št, 1, IŠČEMO PRODAJALKO staro do 26 let. Plača dobra. Pismene ponudbe na upravo «Prim. dnevnika«, via S. Francesco 20. PRODAJALNA (boteghim) dovoljenje, licenza obširna za prodajo različnega blaga, se da v najem v Boljuncu. Tel. 97641 FRIZERSKI salon išče vajenko Te lefonirati v ponedeljek popoldne na št. 36664 od 14.30 dalje. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «Balatum» in «Meraklon». Moderno pokrivanje podov s plastiko, gunto, «Moquette» in ploščice «Rikett». Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst. Trg Os pedale št. 6. Tel. 95-919. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob vratarici Mariji darujeta Angela \