Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 3. maja 1958 m Štev. «. Uto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva (d jiprave 24-53 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri f Velja mesečno prejeman opravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 99 JUTRA 99 Letošnii f. maj je potekel v glavnem vsepovsod mimo. Ponekod z običajnimi slovesnostmi, govori in paradami, ponekod pa z značilnim povdarkom sedanjosti. Slednje velja zlasti glede Češkoslovaške, kjer se je udeležilo prvomajskih proslav okoli tri milijone ljudi, ki pripadajo vladnim strankam, ter en milijon pristašev Henleinove stranke. Nikjer ni bilo neredov razen v Opavi, kjer je bilo ranjenih nekaj oseb in kjer je morala policija razgnati nekaj demonstrirajočih henleinovcev, ki so jih ob ponovnem poskusu demonstracij razgnali Čehi in nemški socialni demokrati sami. V Pragi sami je bila proslava impozantna, kakor je ne pomnijo. Letošnji 1. maj so praznovali v bratski češkoslovaški republiki v znaku poglobljene narodne sloge. V Nemčiji so proslavljali 1. maj kot državni praznik z vojaškimi paradami in bakladami. V Franciji je bila letošnja prvomaiska proslava levičarskih strokovnih organizacij nekoliko manjša kakor običajno, Ni pa bilo nikakih incidentov, kar velja tudi za Belgijo, Grčijo, Bolgarijo, Romunijo. Anglijo in za skandmav ske države. Nekoliko neuiirneje pa so potekle letošnje prvomajske proslave na Poljskem. ' klikaj so namreč nastali težki ia usodni spopadi med pristaši socialističnih skupin in med pripadniki nedavno ustanovljene nacionalistične ekstremne skupine »Falanga«. Falangisti so sc v Varšavi pripeljali na tovornih avtomobilih na 5 različnih trgov, kjer so hoteli razbiti socialistične shode. Okoli 110 demonstrantov je bilo aretiranih. V Poznanju je bilo ranjenih 17 oseb. V Lvowu sc je razvila polurna bitka med socialisti in falangisti ter je bilo 39 oseb ranjenih. V Kielcah so socialisti navalili na glavni stan falangi-stov in streljali v množico. Pri tem je bilo 27 oseb ranjenih, eden pa je bil mrtev. ^ ostalih poljskih industrijskih središčih l’a ni bilo nikakšnih incidentov. Tako je izvzemši Poljsko potekel letošnji 1, maj v splošnem mirno, v duhu resnobe dogodkov, ki jih Evropa doživlja. Praznik dela in prebujajoče sc prirode je Potekel v dostojanstvenem vrednotenju '*i poveličevanju človeškega dela in človeške tvornosti. Letošnji 1. maj pa je postal tudi nekakšno izhodišče za druge važne dogodke. Chamberlain je napovedal širokopotezno diplomatično akcijo za ureditev ^seh spornih vprašanj v F.vropi. Vodja kancclar nemške države Adolf Hitler P9 prispe danes v Italijo. V nekaterih krogih po vda rja jo, da je pomen sedanjega ‘litlerjevega obiska globlji..Iz drugih krofov se zopet doznava, da ni pričakovati od tega obiska nobenih senzacionalnih sklepov, saj je razmerje med Nemčijo in Italijo povsem dognano in urejeno. Radi tega ni doumevati nobene nove pogodbe, nobenega novega dogovora, četudi je jasno. da bo cb priliki tega obiska med Hitlerjem in Mussolinijem mnogo govora tu-ili o vseh aktualnih vprašanjih od španskega problema in sredozemskega vprašanja pa do britansko italijanskega žen-thnenskega agreementa ter nedavnih britansko francoskih razgovorov, ki predstavljajo nedvomno novo etapo v razpletu evropskih dogodkov Dattfijp spomenik blago- — ni pokojnega viteškega kralja Aleksandre f Zedini-> lelfn v Mariboru Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotovški trg l, soba št. & a Svečan sprejem A. Hitlerja ob nemško italiianski meii MILAN, 3. maja. Davi ob 8. je prispel poseben vlak z vodjo in kancelarjem nemške države Adolfom Hitlerjem in njegovim številnim spremstvom na nemško-italijansko mejo ob Brennerju. Ob meji stojita dva ogromna stolpa, s katerih vihrata dve velikanski zastavi s kljukastim križem in dve italijanski trikolori. Ob zvokih nemške himne in Horst VVesselove pesmi ter italijanske giovinezze je privozil poseben vlak počasi v italijansko obmejno postajo Brennero. Na peronu majhnega kolodvora so bili zbrani visoki italijanski dostojanstveniki, ki so se peljali A. Hitlerju nasproti do državne meje. Kot prvi je sporočil pozdrav vodji ter kance-larju nemške države vojvoda Pistojski :n sicer v imenu Nj. Vel. kralja Italije in cesarja Abesinije. V imenu Mussolinija, vlade in fašistične stranke je pozdravil Hitlerja glavni tajnik fašistične stranke minister Starace. Pozdrav je bil zelo prisrčen, kar velja tudi za Hitlerjevo spremstvo in navzoče italijanske dostojanstvenike. Hitler je zatem korakal v spremstvu vojvode Pistojskega in generalnega tajnika Staraceja ob zvokih obeh himen mimo častne čete, ki mu je izkazala vojaške časti. Zatem je stopil Adolf Hitler s svojim spremstvom v svoj poseben vlak, ki se je jel počasi pomikati proti jugu. Vlak prispe nocoj ob 20. uri v Rim, kjer bo svečan pozdrav po Mussoliniju in celotni vladi. Češke koncesiie sudetskim Nemcem PARIZ, 3. maja. Tukajšnji krogi živahno razpravljajo o čeških koncesijah Nemcem v ČSR. V smislu informacij češkoslovaškega poslanika v Parizu Osu-skega, ki jih je dal zunanjemu ministru Bonnetu, je Praga pripravljena ustreči Henleinu v sledečih točkah: Sodelovanje sudetskih Nemcev v lokalni in centralni upravi. Sodelovanje sudetskih Nemcev na vseh področjih državnega življenja ter nad zorstvo v nemškem šolstvu in socialnih ustanovah. Priznanje popolne enakopravnosti Nemcev s Čehi in Slovaki na političnem, šolskem, jezikovnem, upravnem in gospodarskem področju, češkoslovaška vlada je pripravljena nud: češkoslova- škim Nemcem tudi gospodarske ugodnosti. ioBufu Ptujska vest »Del. politika« poroča v št. 36: »Kljukasti križ v Ptuju. Zagrebški »Obzor« od 29. apr. poroča po novosad. »Deutsches Volksblattu«, da so oblasti v Ptuju zaprle 9 oseb pod sumom, da so na zvoniku župne cerkve v Ptuju razobesili zastavo s kljukastim križem. Zastava je bila dolga 6 metrov. Zastavo so opazili zgodaj zjutraj. Poklicani so bili orožniki in gasilci, ki so jo sneli z zvonika. V zvezi s temi aretacijami so bile izvršene hišne preiskave v stanovanjih in pisarnah aretirancev.« Sporazum med Francijo ter Italiio bo sklenien v že določenem roku RIM, 3. maja. Včeraj sta se nenadno sestala italijanski zunanji minister grof Ciano ter francoski odpravnik poslov Blondel. Ta sestanek je zbudil presenečenje. ker se je po sobotnem sestanku med obema državnikoma govorilo, da se bodo pogajanja med Italijo in Francijo odložila. Doznava se, da bo sporazum med Francijo in Italijo sklenjen v času, ki je bil že določen. Rezultati včerajšnjih dogovorov se držijo v najstrožji tajnosti. Britanska letalska oporišča v Franeiii PARIZ, 3. maja. »L’ Oeuvre« prinaša v uvodniku informacije o britansko francoskem sporazumu glede vpostavlt-ve letalskih oporišč, lei bi prišla v poštev za britanske letalske sile. V smislu tega sporazuma niso samo jasno določena le- talska oporišča, ampak tudi posamezne vloge obeh letalskih sil. Vrhovno vojno poveljstvo Velike Britanije se je obvezalo, da stavi Franclja v primeru neizzvanega letalskega napada na razpolago tri mehanizirane divizije. Japonci še niso zboljšali svojega položaja LONDON, 3. maja. »Daily Telegraph« poroča, da se je odposlalo iz Japonske na Kitajsko pet novih divizij, ki *iaj bi okrepile japonske položaje v južnem San-tungu, kjer Japonci navzlic protiofenzivi niso mogli zboljšati svojega položaja. Do znava se, da je zletel v zrak neki japonski vojaški vlak med Lihujem in čusa-lom. Chamberlain zavrača sumničenja proti Italiji LONDON, 3. maja. V okviru razprave J m,' f ‘{3 mA ir »g ' ji Chamberlain o angleško-italijanskem sporazumu v spodnji zbornici je predsednik vlade Cham berlain v zvezi s španskim vprašanjem zavračal sumničenja, ki se čujejo v angleških krogih proti Italiji glede njenih namer v Španiji. Angleška vlada veruje v zagotovila, ki jih je dala italijanska V • da in je radi tega tudi pr^Ia akcijo za priznanje abesinske aneksije. Ko je vodja opozicije Atlee vprašal Chamberlaina, če m je kaj obljubil glede Španije ali, če dobil kakšna zagotovila od Italije, je Chamberlain odvrnil, da rešitev španskega vpra sanja še ni na vidiku in da ne more radi tega ničesar odgovoriti. Nauk »Nova doba« poroča v št. 18: »Nas Slovane pa uči nemški plebiscit, da si lahko ohranimo svojo svobodo in priborimo spoštovanje naših pravic ter ono mesto, ki nam pripada po naši številčni moči v krogu ostalih kulturnih narodov, samo s složnim sodelovanjem in medsebojno podporo. Ne s topovi, tanki in aero-plani, ne z raznovrstnim najmodernejšim orožjem, ampak z duhovnim preporodom, s popolno preorientacijo k čistemu in odločnemu nacionalizmu in s strnitvijo vseh naših sil bomo zadrževali vse zunanje navale. Za to borbo, ki se bo odigrala v bodočnosti in za katero se moramo pri praviti temeljito že danes, pa je potrebna koncentracija vseh nacionalnih sil. Obenem pa se mora pričeti neizprosna borba proti vsem internacionalam, predvsem pa energičen boj proti brezsrčnemu iz-koriščevanju in zasužnjevanju našega na roda po mednarodnem židovskem kapitalu, ker samo gospodarsko neodvisen in kapitalno močan narod lahko uspešno brani svojo svobodo. Da pa moremo združiti v naših vrstah poslednjega po-cdinca, se moramo boriti najprej za socialno pravičnost in izvojevati priznanje človeškega dostojanstva vsakemu poedi-nemu članu naše narodne zajednice. Obenem se moramo boriti za gospodarsko enakopravnost vseh delov naše države in vseli stanov. Regionalne, plerhenske in verske orientacije ter historične meje spadajo v našo politično zgodovino, ki je mračna in žalostna.« »Nenadomestljivi" »Branik« št. 12 piše: »Naš delavec se tudi dobro zaveda, da je podjetju poleg njega potreben tudi mojster, obratovo-dja, uradnik in ravnatelj, zlasti tudi tisti, ki so dali denar za ustanovitev podjetja. Vse to je našemu delavcu umljivo, ne more pa razumeti in protivi se njegovemu prirodnemu čutu, kadar vidi v taki verigi tudi člene popolnoma tujega, neznanega zvoka. Taki tuji členi so tisti tuji državljani, ki so ostali po svetovni vojni v Jugoslaviji in bili sprejeti v naše tovarne kot »nenadomestljivi« strokovnjaki z lepo zvenečimi naslovi tehničnih ravnateljev', obratovodij itd. in visokimi plačami. Ne nameravamo se spuščati že danes v presojanje, če in koliko so nam ti tuji strokovnjaki še potrebni. Naša država je dovolila onim, ki niso optirali za Jugoslavijo, začasno bivanje v državi zato, da priuče in v delo uvedejo domače moči in jih polagoma usposobijo za vodstvo obratov. Po večini pa se dogaja ravno nasprotno. Skoro vsi taki »strokovnjaki« po naših f bratih drugih sploh ne puste do zaupnejšega dela, plače si določajo kot »nenadomestljivi« kar sami in stavljajo upravnim svetom pogoje, katere morajo ti brez pomišljanja sprejeti, ker X. vsesokoiski zlet v Pragi 1938 Predzletne prireditve jubilejnega vse-sokolskega zleta v Pragi so v predpripravi. V prvi polovici maja bo v Pragi monstre koncert sokolskih glasbenih zborov. Informacijska služba je pričela delovati v paviljonu »Myslbek« na Pfikopih. — Služba je razdeljena na več odsekov. Informacijski oddelek skrbi za vse informa cije ter za zletne prireditve. Propagandni odsek skrbi za vso domačo in inozemsko propagando. Ameriški oddelek pa vodi priprave rojakov iz Združenih držav se-veroameriških, ki je prevzel vso skrb za čas njihovega bivanja v češkoslovaški. Tujski oddelek je prevzel vso skrb za bivanje tujcev v ČSR o priliki izleta, do-čim je za slovanske udeležence določen še poseben slovanski oddelek. Kakor o priliki dosedanjih izletov bp izdan tudi ob letošnjem jubilejnem zletu »Jugoslo-venski vodič« po Pragi, ki bo dobro služil vsem našim udeležencem. Vsi nastopajoči bodo podvrženi strogemu medicinskemu pregledu in bo skrb za zdravniško pomoč organizirana po načelu najmodernejših izkustev. Češkoslovaški konzulat v Lillu je sporočil, da vlada v mestu ter v ostalih krajih Francije za zlet veliko zanimanje. — Lille pošlje v Prago 90 deklet in 40 dečkov in je v ta namen določenih 200.000 frankov. Švedska telovadna zveza se namerava udeležiti praškega sokolskega zleta v večjem številu in je medtem že prosila za razne informacije. Zletna filatelija, ki je dodeljena zletni informacijski službi, posluje že od 1. marca. Izdala je znamke s Ftignerjevo podo bo ter razne druge spominske liste. O številnih dosedanjih prijavah, ki so prekoračile 200.000 priglašencev, smo že obširno poročali. Pokroviteljstvo nad IV. srednješolskimi igrami pri X. vsesok. zletu je prevzel sam prezident republike dr. Edvard Be-neš. Glavni zletni dnevi bodo nudili edinstvene prizore z izredno močnim številom nastopajočih. Med najkrasnejšimi točkami bo nedvomno zletno rajanje žen. Sodelovalo bo 30.000 telovadkinj. Ob zaključku rajanja se vse telovadkinje med seboj pomešajo in bo 30.000 belih rutic zamakalo v pozdrav občinstvu. Število prijavljenega dijaštva se je dvignilo na 32.000 in bo dijaštvo letos prvič v sprevodu. Končni projekt zletne razstave je že izdelan. Dohod do razstavnih prostorov bo bogato okrašen s celimi alejami zastav. Pred palačo bo stal visok steber s simbolom Sokola. Pod stebrom bo »večni sokolski ogenj«, ki bo gorel ves čas razstave. Za stebrom pa bodo razvrščene razstave udeleženih narodov, članov Zve ze slovanskega sokolstva. Pri vhodu bo pripravljen velik prazen prostor za slavnostno zborovanje. Vsesokolska razstava bo pestra revija češkoslovaške zgodovine ter zgodovine sokolstva. Mesto Praga kot zibelka sokolskega gibanja bo postavila svoj samostojen oddelek. Zanimiv bo tudi oddelek razstave čsl. ministrstva za narodno obrambo ter oddelek »Masaryk in Beneš«, v kolikor se njuni stiki nana šajo na sokolstvo. V razstavni filmski dvorani bodo predvajali sokolske filme. Bolgarija se veseli letošnjega jubilejne ga zleta in občuduje lepote zletnega fil ma, ki roma sedaj po vsej Bolgariji. Le tošnji zlet bo filman, izdelanih bo nad 30.000 metrov filma. Iz vse Evrope bodo prispeli udeleženci tudi z letali na zlet. 14 največjih letalskih družb je prevzelo to službo. Rim v pričakovanju M. Hitlerja 300 novinarjev S — Ogromne vojaške parade RIM, 3. maja. Danes prispe v Rim nem ški kancelar Hitle?\ Ves Rim je v italijanskih trikolorah in nemških zastavah s kiju častim križem. Vsepovsod so slavoloki. Zadnje predpriprave so že končane. Vojaška parada v Rimu bo ogromna, prav tako tudi pomorska paradi v Napolju. — Vsem vojaškim prireditvam bo od tujih vojaških misij prisostvovala le misija Jugoslavije. Včeraj je prispela v Rim mati Hitlerjevska zas Od kr. banske uprave v Ljubljani smo prejeli: V noči na 20. aprila 1938 je nekdo na stolpu župne cerkve v Ptuju razobesil nad 4 metre dolgo zastavo s kljukastim križem. Razen tega so se v isti noči ob 4. zjutraj po ptujskih ulicah zažigale petarde. Oblasti so takoj uvedle pre iskavo in ugotovile, da so pri tem sodelovale sledeče osebe: Versel Ernst, rojen 1906, jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, skladiščnik v Ptuju; Hutter Hilda, rojena 1. 1919, jugosl. državljanka in pristojna v Ptuj, zasebnica v Ptuju; Scheichenbauer Walter, rojen 1. 1919, ju-goslov. državljan in pristojen v Ptuj, ključavničarski pomočnik v Ptuju; Molitor Rudolf, rojen I. 1920, jugosl. državljan in pristojen v Ptuj, dijak VIII. razreda ptujske gimnazije, Kasper Karol, rojen 1. 1917, jugoslov. državljan in pristojen v Ptuj, študent medicine, Kasper Eri, rojen leta 1921, jugoslov. državljan in pristojen v Ptuj, dijak VI. razreda ptujske gimnazije; Selinschegg Walter, rojen 1919., jugoslov. državljan in pristojen v Ptuj, dijak VIII. razr. ptujske gimnazije; Fiirst Walter, r. nimajo za tujca domačega nadomestnika, Večina med njimi pa sc našega jezika še sedaj ni priučila ali ga celo zaničuje. Z delavstvom ravnajo huje kot z živino, priganjajo ga k delu, v svojem jeziku jih pa psujejo. Če takega »gospoda« delavec vprašuje, če gleda, ker ga ne razume, ga čakajo le še nove sekature.« Pomagajmo graditi Pivkov Sokolski domi IHHHHBBBBM znanega narodnega socialističnega junaka Horst Wesela, ki jo je privabil Mussolini osebno, da prisostvuje slovesnostim ob priliki Hitlerjevega obiska. v Rimu je že 90 nemških novinarjev. Vseh novinarjev, filmskih operaterjev radijskih poročevalcev je okoli 600. Središče poročevalske službe tujih novinarjev je v poslopju novinarske zveze. 1. 1919., jugoslov. državljan in pristojen v Ptuj, abiturijenta ptujske gimn. Schwegle Alfred, rojen 1913., jugoslov, državljan in pristojen v Ptuj, delavec v Ptuju; Versel Josipina rojena 1903, jugoslov. državljanka in pristojna v Ptuj, prodajalka v Ptuju in Alter Margareta, rojena 1. 1919 v Ptuju madžarska državljanka, dijakinja VIII. r. ptujske gimnazije. Preiskava je dognala in osumljenci so priznali, da so razobesili zastavo in zažigali petarde v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne, ki je bil 20. aprila 1938. In sicer je Hutter Hilda napravila zastavo s kljukastim križem, katero je potem skupaj z Versel Ernestom razobesila na stolpu župne cerkve; Versel Josipina je po nalogu Hutter Hilde kupila v knjigarni Blanke v Ptuju petarde in jih razdelila; petarde so imeli Versel Enst, Hutter Hilda, Molitor Rudolf, Kasper Karol, Kasper Erih, Selinschegg Walter, Scfrvvegle Alfred in Alter Margareta; zažiganje petard sta organizirala Versel Ernst in Fiirst kValter. Navedene osebe je oblastvo izročilo sodišču. S stanovske ptonie Konec »frizerskega Obvezen minimalni cenik sprejet! — Kolektivna pogodba pomočnikov in pomočnic S pričetkom vsakoletne sezone, ko postajajo podnebne razmere ugodnejše za izprehode, promenado it., se prične »frizerska vojna«.^Tako imenujejo konkurenčni boj v frizerski stroki, zlasti v trajnem kodranju. Naši čitatelji so se prav gotovo čudili, da so nekateri mariborski frizerji inserirali v dnevnikih, da kodrajo za 50 din. Dan zatem je cena zdrknila na 40, potem pa celo na 30 din. Vsakdo se je čudil, zakaj naenkrat tako nizke cene. — Veselili so se zakonski možje, pa tudi očetje in pa naš nežni spol... Trajno ko-dranje, ki je stalo še pred leti 300 din, stane sedaj 30 din... Poznavalci razmer pa so takoj slutili, da je v polnem teku »frizerska vojna«, hud konkurenčni boj, ki ni v nobeni stroki tako oster kakor ravno v frizerski. Da se temu neznosnemu stanju, ki je bil za vso frizersko obrt kvaren, odpomore je v to »vojno« poseglo Združenje frizerjev, brivcev in lasničarjev v Mariboru, ki je sklicalo za sinoči zborovanje vseh stroki, zlasti v trajnem kodranju. V smislu predloga znašajo minimalne cene za trajno kodranje: V okolici Maribora 60, na periferiji 70, v mestu pa 80 din. To so kakor omenjeno minimalne cene, ki se jih morajo od danes naprej striktno držati vsi frizerski mojstri in mojstrinje v Mariboru in okolici. Mariborsko Združenje frizerjev, lasničarjev in brivcev je prva organizacija v naši državi, ki se ji je posrečilo, da je preprečila propadanje frizerske obrti s tem, da je obvezno uvedlo minimalni cenik v frizerski stroki. Na zborovanju je predsednik g. Fr. Novak prečital pozdravno pismo Ljubljanskega združenja in brzojaven pozdrav celjskega združenja frizerjev in brivcev, ki se takisto borita za minimalni cenik, pa ga doslej še niso mogli doseči. Uspeh mariborskih frizerjev pa bo prav gotovo spod budil vse frizerje v naši banovini, da obvezno sklenejo minimalni cenik. Dočim so se mariborski frizerji in brivci borili za dosego minimalnega cenika, Banovinski odbor ©3NJ5- je imel v nedelje v Ljubljani svojo sejo, ki jo je vodil predsednik banovinskega odbora OJNS i,,/.. Jože Rus. Seja je bila na zahtevo zastopnikov oblasti predčasno zaključena. Slovenjgraška OJ^S ima v nedeljo 8. t. m. ob pol 11. dopoldne v Slovenjgradcu svoje veliko zborovanje, na katerem bodo govorili tudi senatorji in narodni poslanci. Komisar za izvedbo priključka Avstrije v nemški rajh Biirckel je objavil odlok, v katerem nastopa energično proti poskusu poedincev, da se osebno okoristi jo ob ukrepih za »arizacijo«, to je prevedbo posameznih podjetij iz židovskih rok v arijske. »Proces arizacije Dunaja«, tako izjavlja Biickel,. »hočem izvesti sam osebno. Najstrožje prepovedujem vsakršno vmešavanje v to mojo nalogo.« Mostne vesti Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je včeraj vrnil iz Bleda v Beograd. 500 Cirilraetodarjev se je 1. maja poklonilo na grobu kralja Mučenika na Oplencu. Prvomestnik inž. Matčkovšek je v spominskem govoru poveličeval neven Ijive zasluge kralja Aleksandra 1. Ujedi-nitelja. Naši Cirilmetodarji so si včeraj ogledali znamenitosti Beograda. Njihova delegacija je bila opoldne v avdienci pri Nj. Vel. kraljici Mariji. Delegacijo je vodil družbin prvomestnik inž. Mačkovšek. — Kraljica Marija je delegaciji izrazila svojo ginjenost, da so se Cirilmetodarji v tako velikem številu prišli poklonit na grob nepozabnega kralja. Ponarejanje poselskih knjižic! Ob priliki nabiranja sezonskih delavcev za Nem čijo in Banat iz krajev okoli Sv. Urbana pri Ptuju je orožništvo izsledilo nekega M. C. delavca iz Sv. Bolfenka v Sl. gor., ki je ponarejal poselske knjižice in s tem skušal prekaniti oblastva. M. C. je bil izročen sodišču. Oimeine novice mariborskih in okoliških frizerjev, v zbo- pa so frizerski pomočniki in pomočnice iz rovalno dvorano hotela »Pri novem sve- delali načrt kolektivne pogodbe, ki so ga tu». Za zborovanje je vladalo v frizer- skih krogih ogromno zanimanje, pa tudi širša javnost se je za izid zborovanja ze- lo zanimala. Govorili so, da bo zborovanje zelo burno itd. Toda iz vsega tega ni bilo nič. Smelo lahko trdimo, da tako dostojnega zborovanja in ob tako veliki ude ležbi mariborski frizerji še niso imeli. —• Zborovanje je poteklo v najlepšem redu in složnosti ter prizadevanju, da se napravi konec ostremu konkurenčnemu boju, kar se je tudi popolnoma posrečilo. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Združenja g. Fran Novak, ki je vodil zborovanje tako vzorno, da ni nastala niti najmanjša kontraverza. Takorekoč brez vsake debate se je na snočnjem zborovanju frizerjev sklenila obvezna pogodba, ki so jo podpisali z izjemo par frizerjev, ki niso bili navzoči, vsi mariborski in okoliški frizerji. V smislu te pogodbe so sc frizerji pod častno besedo in podpret-njo precejšnje denarne kazni obvezali, da sc bodo držali minimalnih cen v frizerski predložili Združenju mariborskih frizerjev. O kolektivni pogodbi, ki naj bi veljala za leto dni in v smislu katere se ure-jujjo službeni odnošaji med mojstri in pomočniki, je bilo govora tudi na snočnjem zborovanju. Po kratki debati se je izvolil poseben odbor, ki se bo pogajal s pomočniki in pomočnicami glede nekaterih točk, ki so navedene v načrtu kolektivne pogodbe in ki za mojstre niso sprejemljive. V navedenem odboru so: Fran Novak, Juratič, Valesova, Dobošič in Koc bek. Prva pogajanja bodo v četrtek 5. maja, in je pričakovali, da bo v najkrajšem času službeno razmerje med mojstri in pomočniki urejeno v zadovoljstvo obeh prizadetih strank. Samo enkrat. Gospod Filip: Tri mesece poročena in že ločena! No, vas pa vaš soprog res ni nosil na rokah. Q,ospa Belka: Samo-enkrat, ko inc je vrgel- iz hiše. Prezaposlena pošta Zg. Kungota. Ozna čemi pošta ima tako obsežen in po posameznikih tako raztresen obseg ob naši državni meji, da pri najboljši vestnosti poštarja in njegovih nepreplačanih organov nikakor ne more zadovoljiti naslovnikov odn. prejemnikov pošte. Tako mora priti včasih tudi do usodepolnih posledic n. pr. v sodnih zadevah, v pozivih k oblastim na določeni dan. Tako je tudi razumljivo, da se za raztresene hribovite kraje pušča za ves teden pošta kje v znani gostilni pri cerkvi itd. Najbolj pa trpi pri teh razmerah časopisje in še bolj naročniki, ki dobivajo list — če ga sploh dobijo — bogve preko koliko vmesnih rok, predno pride navadno po šolskih otrocih v njih roke. Kdaj bo drugače... UuUted Občni zbor selekcijskega društva za belo slovensko govedo, je bil te dni v Vuhredu. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik inž. Pahernik, podpredsednik Mravljak Viktor, tajnik in blagajnik Mravljak Ivan. Odborniki: Kralj, Kristan Karel in Kristan Konrad ter Krivec. Naši splavarji so se dolgo borili, da bi dobili polovično vožnjo za povratek. Sedaj so končno dosegli, da so bile njih prošnje vendar uslišane. Oslovski kašelj zelo razsaja pri nas. Skoraj vsa deca je obolela za to otroško boleznijo. ________________ Smola. »Kaj pa počneta vaša dva brata v prostem času?« »Prvi hodi na lov, drugi pa slika portrete, a nobeden nič ne zadene.« MmMmskš m /M Pozdravljeni! Dobrodošli! V času od 3. do 14. maja obiščejo Slovenijo na posebnem študijskem potovanju odlični predstavniki inozemskih ter naših potovalnih pisarn. Tega študijskega potovanja, ki ga prirejata Tujskoprometni zvezi v Mariboru in Ljubljani v svrho izpopolnitve informacijske ter propagandne službe o naših turističnih krajih v inozemstvu, se udeleže odlični zastopniki najvažnejših potovalnih pisarn iz skoro vseh evropskih držav, pa tudi predstavniki vodilnih Putnikovih poslovalnic v naši državi. V okviru tega potovanja si bodo odlični gostje ogledali tudi naš obmejni Maribor ter okolico. Ob njihovem prihodu v našo obdravsko prestolnico izražamo dragim gostom iskreno željo, da bi dragi gostje odnesli iz naših krajev čim lepše vtise. Pozdravljeni! Dobrodošli! Danes so pričeli z avtobusnega kolodvora Danes so se pričela gradbena dela za gradnjo avtobusnega kolodvora na Glavnem trgu. Gradbena dela izvršuje tvrdka inž. Šlajmer & inž. Jelenc, ki se je obvezala, da bo dovršila gradbena dela v 65 delov. dneh. Gradbeni stroški so preračunani na okoli 250.000 dinarjev. Kakor smo že svojčas obširno poročali, se bo uredil na mestu, kjer postajajo avobusi za Pobrežje, Studence, Tezno itd. peron, ki bo pokrit, tako da bo izgledal kakor kolodvor. Streha perona bo iz železobe-tona in bo segala preko pločnika, tako da bodo potniki v slučaju dežja lahko stopili v avtobuse, ne da bi se zmočili. V smislu načrta se bo na koncu ovalnega perona v smeri proti Vetrinjski ulici zgra drla tudi pisarna avtobusnega podjetja. V tej hišici, ki bo lične zunanjosti, bodo tudi prostori za šoferje in majhna delavnica, kjer se bodo popravljali manjši defekti na avtobusih. Peron in hišica bosta v teku dveh mesecev dograjena, tako da bodo potniki ob priliki Mariborskega tedna že imeli na razpolago avtobusni kolodvor na Glavnem trgu. Z regulacijo Glavnega trga, ki bo pred vidoma končana do letošnje jeseni, bo Glavni trg dobil povsem novo lice. Ob srtočnji anketi o novi mestni tržnici Sinoči je bila na rotovžu anketa, na kateri so obravnavali vprašanje, kako urediti novo mestno tržnico, ki bo stala na Vojašniškem trgu. Anketo je vodil mestni župan dr. Juvan. Navzoči so bili predstavniki vseh prizadetih činiteljev katerih eksistenca je v zvezi s tržnim življenjem. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje referatov mestnega gradbenega urada in mestnega tržnega nadzor- stv, ki se v nekterih specialnih vprašanjih razhajata. Tako vsebuje referat mestnega tržnega nadzorstva predlog, da se v novi mestni tržnici, ki se bo gradila na prostoru bivše dravske vojašnice, uredi tudi laboratorij za preiskavo živil. Definitivnih sklepov na snočnji anketi ni bilo in bo imel končno besedo mestni svet. Erika Druzovič Erika Druzovičeva je dete našega mesta. Njen razvoj kaže nenavadno nagel vzpon. Življenjska pot jo je vodila iz Zagreba do sijajne kariere. Le bogonadarje-nost lahko ustvarja takšne uspehe, ki jih je bila deležna Erika Druzovičeva vsepovsod, kamor je prišla od Dunaja in Berlina, pa do Ritna in drugih pomembnih središč odrske ter filmske umetnosti. Erika Druzovičeva si je ustvarila svoj sloves in je vsepovsod sijajno dokumentirala svoje bogate izredne talente. Mariborčani, ki smo jo pred leti z navdušenjem gledali v tukajšnjem gledališču v »Vijolici iz Montinartra«, se zanimamo za vsako pot svoje rojakinje. Te dni nas obišče, ne živa, ampak na platnu, in sicer v kinu Union. Maribor bo gotovo posvetil E. Druzovičevi v zvočnem filmu »Potepuh i« svojo veliko pozornost. Erika Druzovičeva je v tem delu razvila vse svoje blesteče sposobnosti do viška. Ravno sedaj se nahaja na potovanju po Angliji. Medtem, ko v duhu spremljamo vse njene uspehe v tujini, kamor nosi slavo našega mesta, pa si jo bomo doma ogledali na platnu. Bodimo ponosni na svojo rojakinjo, hčerke uglednega tuk. glasbenika prof. Druzovič a. Iz zdravniške službe. Za asistenta VI. položajne skupine pri banovinski bolnišnici v Mariboru je napredoval dr. Bogo Kreuziger. Napredovanje. V Vlil. položajno skupino je napredoval na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru banovinski strokovni učitelj Konrad Pečovnik. Himen!’V tukajšnji frančiškanski cerkvi sta se poročila znani sokolski delavec br. Vladimir Vcnuti, bančni uradnik, in gdč. llona Vošnjakova. — V pravoslavni kapelici sta se poročila orožniški poročnik Beriša Popovič in gdč. Nada Kuharjeva. Obilo sreče! Grob pri grobu. V Cvetlični ulici 14 je umrl mizar mestnega pogrebnega zavoda Ivan Dvoršak, star 49 let. Smetanovi ulici 36 je izdihnil v 64. letu svoje dobe vpokojeni nadučitelj Peter Lopar-nik. znana mariborska osebnost. Žalujočim preostalim naše toplo ^sočutje. Združenje kovaških in podkovaških mojstrov v Mariboru praznuje svojo tradicionalno slavo patrona sv. Florijana v sredo dne 4. maja 1938 z običajno mašo, ki. se bo darovala ob 8. uri v stolni cerkvi pred oltarjem sv. Florijana. PRI OSMRTNICI GOSPE JOSIPINE TINTA se je v »Večerniku« v včerajšnji številki vrinila pri uri pogreba neljuba pomota. Pravilno se mora glasiti: Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 3. maja ob pol 16. uri (ne ob 16. uri!) Vremenska napoved za nedeljo: Krasno vreme bo, ker ima Sokol I. veliko javno tombolo in nato veliko narodno veselico s plesom. Brez vstopnine. Tombolske karte samo 2.50. Za 40.000 dinarjev denarnih nagrad bo razdeljenih na nagradnem tekmovanju za Radion. Opozarjamo že zdaj čitatelje na celostranski inserat, ki izide v soboto v našem časopisu. S tem inseratom se lahko vsak udeleži nagradnega tekmovanja. Jutri v sredo na slavnostni koncert! Brivski pomočniki in pomočnice so vab Ijeni na članski sestanek 3. maja ob 20. uri v Sodni ulici 9<'II. Pridite vsi, saj gre za korist vseh. Samo če bomo složni, nam je uspeh zasiguran, da sc nam izboljša socialni položaj. Na svidenje! Odbor. Putnlkovi krasni izleti z luksuznimi avtokari v nedeljo, dne 8. maja: na konjski dirke na Cvenu (Ljutomer) vožnja, kosilo in vstopnina Din 85.—, okoli Pohor ja vožnja in kosilo v Dravogradu Din 80 Takojšnje prijave pri Putniku Maribor. Na čast gostom študijskega potovanja elitna predstava in koncert ▼ Veliki ka varni. Planince in ljubitelje narave obveščamo tem polom, da pride v Grajski kino kra sen film »Gore kličejo«. Luis Trenker! Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa lekarna na Frankopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Vsem tovarnam in večjim obratom Na sestanku industrijcev dne 21. aprila 1938 so delodajalci iznesli željo, da bi delavstvu po tovarnah predavali o važ nosti obrambe proti jetiki. Protituberku lozna liga v Mariboru hoče dogovorno z Okrožnim uradom za zavarovanje delav cev organizirati taka predavanja po tovarnah, ki jih bodo vodili zdravniki delavskega zavarovanja in lige Predavanja bodo ves teden v času od 9. maja 1938 do 14. maja 1938. Vljudno se prosijo vsa večja podjetja, da sporoče dan, uro in kraj predavanja na naslov poslovalnice OUZD v Mariboru, tel. št. 21-65. najkasneje do sobote, dne 7. maja 1938. — Predavanja naj bodo v kakem večjem prostoru delavnice neposredno pred, ali pa po zaključku dela, da se zajame čim večja množina poslušalcev. Podjetja izven Mariboru v srezih Maribor levi in desni breg naj prijavijo predavanja direktno pristojnemu uradovemu zdravniku. Mariborčani! Dne 15. maja bo odkritje spomenika blagopokojnemu Viteškemu Kralju Aleksandru I. pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Naša dolžnost je, da se te slovesnosti v čim lepšem številu udeležimo, posebno še Jurjevčani. Naj bo ta dan za. nas nekak sestanek po dolgem času, naj bo to obenem obisk našim rojakom. Iz Vlaribora bodo vozili posebni avtobusi. -Odhod bo v nedeljo dne 15. maja ob 8. uri iz Glavnega trga. Voznina za osebo tja in nazaj Din 30. Prijavite se takoj pri užit. kontr. g. Senčarju, Maribor Glavni trg (avtobusna postaja). Kdor le more naj pohiti ta dan preko Slov. goric v lepo Ščavniško dolino, na praznik, posvečen nepozabnemu Kralju. Mariborčani! Pridite in pokažite z nami nacionalno zavest ter zvestobo Kralju in Domovini! Dobra srca, pomagajte siromašni deci! Vsi otroci brez razlike se že sedaj vese-ijo počitnic, poletja, sonca in zraka. Še so jim živo v spominu lanskoletne počitnice ob morju ali na zelenem Pohorju. Tisti, ki so bili tega deležni, so doma pripovedovali tudi drugim, v otroški govorici od ust do ust, in tako je čedalje večja tista otroška armada, ki vsako poletje tako hrepeni, da bi kam šla, ali na morje ali vsaj na Pohorje. Večji del te otroške armade pa je deležen lepih, potrebnih :n radostnih počitnic samo ob zadostni podpori in razumevanju najširše javnosti. — Skromna sredstva za otroške kolonije in letovanja ob morju in na Pohorju pa so z vsakim letom manjša, število siromašnih otrok in dece, ki je potrebna zraka in sonca pa čedalje večja. Človekoljubne organizacije se trudijo in skušajo storiti, kar največ mogoče, vendar pa je tozadevno potrebna širša akcija, naslonjena na celokupno javnost in porojena iz ljubezni do dece in otrok, ki so naša bodočnost. V okviru Rdečega križa se zatorej pripravlja širša akcija, ki zasluži vso našo pozornost. Vsaka imovitejša družina naj si naloži za svojo srčno dolžnost, da omogoči vsako leto vsaj enemu siromašnemu otroku bivanje v prirodi, na zraku in soncu! Na ta način bi se v znatni meri zadovoljivo rešilo zelo pereče socialno vprašanje. Vsaka mati, vsak oče, ki ljubita svojega otroka in mu moreta uresničiti njegove želje, ne bosta pomišljala, da iz svojega trdnejšega položaja to izpolnita tudi drugim siromašnim otrokom, saj so vendar otroci vsi naši in jih moramo imeti vsi radi. Dobro materino in očetovo srce, ki razume želje svojega otroka, razume tudi želje drugih otrok. — Starši, ki želijo pri tej akciji sodelovati ter s svo jo podporo omogočiti revnim otrokom letovanje, naj se tozadevno obrnejo na Rdeči križ v Maribru. Požurite se, da ne bo prepozno! Razpečevanje protituberkuloznih zastavic po naših pridnih skavtih je v polnem teku. Ker je povpraševanje po zastavicah — mnogi kupujejo po deset do dvajset komadov — izredno veliko, svetujemo našemu prebivalstvu, da si nabavi zastavice činrpreje, da ne bodo prej razprodane. Motilo bi namreč enotnost nedeljske pro lituberkulozne manifestacije, ako nekatere hiše ne bi bile okrašene v dovoljni meri. Protituberkulozna liga sporoča, da v tekočem mesecu maju nc bo pobirala takozvanega stanovanjskega dinarja, ker pričakuje, da bo vsakdo rad odkupil primerno število zastavic. Plemenita gesta. Mestni stavbenik g. Rudolf K i f f m a n n je daroval Proti tuberkulozni ligi v Mariboru Din 200.— namesto venca na grob g. dr. Rudolfa Franza. Prisrčna hvala! »Reven kakor cerkvena miš«. V nekem ljubljanskem dnevniku so poročali, da je Ogle/te sl ilager opereto Potepuhi«* z našo umetnico Eriko Dru pride v sredo, dne 4. maja v KINO UNION Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v sredo 4. t. m. oblačno vreme, od časa do časa dež, padec temperature. Kino Union. Danes zadnji dan »Polnočni valček« z Brigito Horney in Wil1y Birge-lom. Sreda senzacija dneva, »Potepuhi«, uajzabavnejša veseloigra z Eriko Druzo-vičevo. Torek, 3. maja ob 20. uri: »360 žena«. Premiera. V korist Združenja gledaliških igralcev. Sreda, 4. maja: Zaprto. Premiera Smetanove opere »Dalibor« je določena na soboto 7. maja. Naše občinstvo pozna mojstra te opere le po nje govi veseli »Prodani nevesti«. V tej edini Smetanovi tragični operi pa bo spoznalo bridko usodo proti krivicam odpornega češkega naroda, a navzlic temu občudovalo njegovo ljudsko vitežtvo in veselost sredi največje skrbi. »360 žena«. Opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev te zabavne komedije v režiji Verdonika v korist Združenja gledaliških igralcev. Wentzel »360 žena«. V torek 3. maja se bo v Narodnem gledališču v Mariboru v korist »Združenja gledaliških igralcev« vprizorila duhovito pisana Wentzlova veseloigra »360 žena«. Veseloigra v polni meri služi svojemu namenu, da se občinstvo neprisiljeno zabava in od srca nasmeje. Štirje mladi ljudje se gibljejo pred nami in sicer Ela (Rasbergerjeva) — vse skozi neizkušena — ki je poročila 30 letnega moža, inženjerja (Verdonik), sicer zelo vpoštevan stavbenik, a vendar »pod vržen vplivnosti ženske«, ker mu »po žilah polje vroča kri«. — Ima pa zaradi tega na vesti razna predzakonska ljubimkanja, do katerih pa imajo — po njegovem mnenju — moški polno pravico — češ da je to privilegij moškega spola. — S temi privilegiij pa se ne strinja mlada odvetnica, Vera, (Barbičeva), ki se na vse pretege bori za ženske pravice ter povzroči s svojimi nepreračunljivimi podvigi proti moškim zelo neljube konflikte med zakonci. Zaradi teh konfliktov je moral prihiteti na pomoč tudi ^e mladi odvetnik (Crnobori), ki je pa precej pre-računljivejši od vseh ostalih in skuša ■— s svojim mirnim značajem vsa nesoglasja izravnati, kar se mu navsezadnje po hudi borbi tudi posreči. Nastopa Še gospodinja (Zakrajškova), ki mora vse le prepire, konference itd. mirno poslušati. Vsa dogajanja so povezana z naivnimi, pa duhovitimi komičnimi situacijami, tako da bo občinstvo v polni meri prišlo na svoj račun. Pozdraviti je treba, da sc nam bo s to veseloigro predstavil E. Ver donik, ki nam je dozdaj s svojimi nastopi izpričal talent kot igralec, prvič tudi kot režiser.' nam oče g. J. Rožeta sporoča, da ne bo ta trditev držala, ker je on sam dal sinu na razpolago 80.000 dinarjev, od katerih pa je dobil vrnjenih samo 13.500 dinarjev. Kako ostanejo čevlji iz laka še dolgo kakor novi? Čevlji iz laka bodo ostali dolgo kakor novi, če jih boš vselej, kadar jih sezuješ, dal na kopita ali pa namašil z mehkim papirjem in odrgnil z vazelino. Vazelino obriši šele tedaj, preden čevlje spet obuješ. Blato smeš zlasti pozimi iz-miti le s toplo vodo, ker lak v mrazu prav rad razpoka. Potem čevlje z mehko cunjo odrgni, da se bodo svetili. Da bo pa usnje trpežnejše, ga lahko, ko bo suho, odrgneš s svežo, prerezano čebulo in potem še enkrat z volneno cunjo zgladiiš. — In še to-le: Če te podplati v novih čev ljiv pečejo, pomaga navadno priprosto sredstvo: vlij nekaj kapljic vinskega cveta v čevelj in drgni notranjo podplat bil »Jože Rože, rodom Tržačan, sprva re- j tako dolgo s suho cunjo, da se vinski cvet ven kakor cerkvena miš.« Z ozirom na to vpije v usnje. Stran 4. Mariborski »Večernik« Jtitra V Mariboru, 'dne 3. V. 1938. 8——i■—1——3W~JIMF.-.U3JBJI II IH——** Z&ka