šiev. 46. v LMiitiU sonato dne 25. feMfla 1922. Leto L. BDpiiim Nnroftnlne u Itlu*« SHS« t* mu leti iapr«) Obl «« pol teU o m a »t s«tr «la a ■■ a W*0 c» ao t)fl»»r . ,, „ Ml tonumitrt* «aioi»tnu.....Olu, 13(N» mesnino , , , , „ I2*MI £5 Sobotna Izdala; e Jvgotlavlll . . . 01« 10— v inozemstvo ... „ eo-— tamni) siev 50 par. HOV Uradnlitvo j« v Kopltar|«Tl altot itIT 0/UL Rokopisi i* i« »ratajo, aetrcnklrani plima si a« sprejemalo. Urada teleL itv 50, aprivn, itv. 418. » Caoa Inseratomia Emitolpni petlini vrsti mali oglaal po K 4*— In II -, veliki oglasi nad *S ara rt-iini po t 8 —, poslan« Itd. po K 12 —, Pri Tii|eoi airočUo popatL Izhaja vsak lan izviamfii ponedeljka ln dnavi po praa-nlko ab 5. ari sjatrat. Hesečna prtlogi; ««3tRt> IKS. Poštnina plačana«loloiteL Političen list za slovenski narod. Opravi (e f Kopltirlivl al. 8. — Račun poitae bru. ItnOlianoke It 850 is iiročnlno In it. 349 sa igiau, ugrift 38.111, iati|et. 7583, priik* la danit I4./IT . V* 3CU9- ¥ Na seji narodne skupščine 23. t. m. je poslanec SLS. B r o d a r v svojem govoru ostro kritiziral našo vojno upravo. Dal je duška splošni nejevolji, ld vlada med ljudstvom zaradi nevzdržnih razmer v armadi. Po vseh naših kmetskih rodbinah vlada skrb, kako se godi lani v pozni zimi vpoklicanim in v Macedonijo odposlanim rekrutom. Bojazen, da so mnogi oboleli in umrli, stiska srce vsem starišem v Jugoslaviji. Belgrajska :>Epoha« je pod naslovom »Vojska umira« priobčila uprav strahovito sliko o stanju hrvatskih in slovenskih rekrutov v južni Srbiji, kjer prezebajo brez poštenega obuvala in obleke in se hranijo s plesnjivim kruhom; a srbski stariši bodo gotovo z največjo žalostjo slišali, da njihovi sinovi obolevajo in umirajo za jetiko v Sloveniji, kjer je zanje podnebje preostro. Vse to je očital Brodar vojnemu ministru, zraven pa še grajal balinanje, psovke ter pristransko postopanje z vojaki katoliki. Saj je demokratski srbska >Nedelja« to ostro žigosala in protestirala, da se katoliški vojaki silijo k pravoslavnim liturgijirjn. Brodar je c aenil tudi znani protiorlovski ukaz in navajal za svoje trditve vseskozi dokaze. Za to je ljudstvo Brodarju hvaležno in hvaležna bi mu morala biti tudi vojna uprava, ako hoče, da se bo armada ljudstvu priljubila, L.'..mo eni niso bili zadovoljni z Brodarjem, to so poslanci sam > sto j ne k m e t s k e stranke, na čelu jim Mrmolja. Ti so trdili, da Brodar ne govovi resnico, da se našim vojakom dobro godi, da so zadovoljni, da jim ničesar ne manjka, da .je v armadi sploh vse v najlepšem redu! Samostojne poslance pa je postavil na laž sam vojni minister general Vasic! Ta je bil namreč prisiljen odgovoriti na trditve poslanca Brodarja, ker sta bila tudi poslanca Divac in Gjonovič stavila nanj tozadevni interpelaciji. Poglejmo, kaj je general Vasic priznal! Mi imamo 4 armade. Od teh štirih armad je vojni minister dobil glede vpoklica rekrutov informacij samo od dveh. Odgovor od četrte armade se je baje zakasnil zaradi prekinjenih prometnih zvoz, komanda tretje armade pa sploh ne odgovori, kakor da bi je sploh ne bilo. Minister ima torej na razpolago samo Dodatke od dveh armad, to je približna polovica naše stalne armade. Tu je po njegovih podatkih 8.31 % obolelih rekrutov in 0.43 umrlih. Števila vpoklicanih rekrutov minister ni povedal! Vemo ga pa mi na podlagi proračuna. Število rekrutov nora znušati okoli 70.000 fantov. Ker pa od polovice aumade ni podatkov, se ne sme to število vi.3ti za podlago navedenih procentov obolelosti in smrti, ampak samo 35.000. Torej znaša odstotek obolelih v resnici 16.62 % in umrlih nekaj manj od 1 %. „, , . Strašne številke! Pomislimo, da je to odstotek obolelih in umrlih rekrutov med transportom, oziroma pozneje obolelih in umrlih v vojašnicah vsled posledic transporta in to v mirnem času! Tekom ljule bitke na Soči, ki je trajala neprestano 50 dni sredi jesenskega dežja in burje, je število obolelih znašalo 12 %. Transport naših rekrutov pa je trajal 5—6 dni v vagonih! Tako visokega odstotka obolelih nista imeli nemška in avstrijska vojska skupaj za časa trimesečne ofenzive po bitki priGorlicah. Sploh mislimo, da med celo svetovno vojsko ni bilo tako visokega procenta obolelosti ali vsaj ne višjega kakor je bil ILlih par dni, ko so prevažali naše rekrute v. garnizije. In na to naj ljudstvo molči! Zanimivo je tudi, da je vojni minister izjavil, da ne ve, zakaj so se pravzaprav rek m ti v tako pozni zimi vpoklicali. Govori se pa«, je dejal general Vasic, »da bi bili na pomlad mogoči kakšni dogodki, bodisi od naše strani, bodisi od strani Albancev ali pa morebiti celo od strani ' Govori se!« — To so informacije, na podlagi katerih pri nas vojni minister vpokli-cuje rekrute, kakor da bi on ne imel aa razpolago drugih informacij kakor onih, ki se širijo po kavarnah, čudno je tudi, če se čuje o kasnih morebitnih vojnih do- godkih v času, ko 9e sklicuje genovska konferenca in ko okrog nas nihče ne dela kakšnih izrednih vojaških priprav. Končno pa je značilno, da vojni minister vrže v parlament take besede, medtem ko mero-dajni ministri ničesar ne vedo ali vsaj ne povedo o kakšni bližajoči se nevarnosti. General Vasic je tudi valil odgovornost za to, da so rekruti v talcih masah med transportom ali vsled transporta oboleli, na železniško upravo. Vojna uprava se ima brigati za pravilen transport vo-jokov, za peči v vagonih, za ležišča in za toplo hrano med transportom. O tretji armadi, ki stoji v Makedoniji in kjer je 60 % rekrutov in sicer s! r ro samo Hrvatov in Slovencev, vojni minister ne ve povedati l>esedice. In vendar je tam najhujše! S takim postopanjem s sinovi naroda vojna uprava izpodkopuje ugled države, podira zaupanje vanjo in sama revolucio-nira ljudstvo. Zato poslanci, ki na te škandalozne razmere opozore, vrše svojo dolžnost, poslanci samostojne kmetske stranke, ki za to Brodarja napadajo in hočejo nečloveško postopanje z našimi vojaki zakriti ali opravičevati, ker njihov Pucelj Ledi v vladi in je za to soodgovoren, ti poslanci zaslužijo, da jih ljudstvo pokliče na odgovor! Vladna wtm za ftelgrajsko porodico. MORATORIJ V FINANČNEM ODBORU SPREJET. Dr. Alojzij Rakun: Belgrad. 24. februarja. (Izv.) Finančni odbor je danes nadaljeval načelno debato o moratoriju. Zastopnik Jugoslovanskega kluba posl. dr. Ante D u 1 i b i č je ostal pri svoji trditvi, da znaša skupni dolg naših trgovcev v inozemstvu 400 milijonov francoskih frankov. Naglašal je, da bo prvi obrok, ki ga bo morala plačati uprava fondov, ako bodo morali trgovci pri njej deponirati na 100 francoskih frankov po 200 dinarjev, absorbirali drugi in tretji obrok, ker stane nabava 100 francoskih frankov danes 730 dinarjev. Ako bi trgovci takoj povrnili razliko, bi morala uprava fondov za tretji obrok predujmiti 200 milijonov dinarjev, obenem pa bi porabila zadnjo četrtino deponirane vsote. Ako bi trgovci vso to razliko poravnavali, bi ne bila za četrti obrok zadostna vsota, ki bi ostala upravi fondov na razpolago in bi morala uprava fondov zopet predujmiti pol milijarde dinarjev. Ta predujem bi no mogla nadomestiti, temveč bi si morala potrebne vsote izposoditi pri Narodni banki, ki bi zopet morala izdati nove uovča-nice, radi česar bi dinar zopet padel. Vprašal je ministra, ali se ho v tej zadevi obrnil, kakor se je včeraj zahtevalo, na ostale trgovske zbornice in ne samo na belgrajsko. Belgrad, 24. febr. (Izv.) V seji finančnega odbora se je končala načelna debata o moratoriju. Po prečitanju zapisnika je protestiral član Jugoslovanskega kluba posl. P u š e n j a k proti temu, ker predseduje sejam odbora nekak namestnik predsednika, dasi prihajata predsednik in podpredsednik vsak dan v zbornico. Večina je odobrila sabotiranje odbora po predsedniku in podpredsedniku, ki sta odločno nasprotna predloženemu zakonskemu načrtu. Finančnemu ministru je na seji prišel na pomoč pravosodni minister, ki je zelo energično branil predloženi zakonski načrt. Proti zakonskemu predlogu se je izjavil tudi musliman Kurbegovič. Pri glasovanju je glasovalo za zakonski načrt 13 članov, proti pa 6 članov odbora. Razen Jugoslovanskega kluba, zemljorad-nikov in socialistov je glasoval proti tudi radikalec Andra Radojevič, medtem ko so muslimani glasovali za predlog, dasi je njihov govornik govoril proti. Dvanajstine ¥ generalni debati sprejete. SOCIALISTI ZA VLADO. Belgrad, 24. februarja. (Izvirno) Na današnji popoldanski seji narodne skupščine se je glasovalo o dvanajstinah za marc in april. Zastopniki Jugoslovanskega kluba so ostro protestirali proti vladni politiki in proti krivicam, ki se gode ljudstvu. Pred glasovanjem so nastopili proti tudi zemljoradniki, ki so zapustili nato zbor- nico. Iz dvorane je odšel tudi Jugoslovanski klub. Vlada je že dan prej pozvala svoje poslance v Belgrad ter je dobila k v o r u m r pomočjo socialistov. Za dvanajstine je načelno glasovalo 177, proti pa 11 poslancev. Jutri bo podrobna debata in končno glasovanje. '.dO Belgrad, 24. febr. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine se je oivorila ob petih popoldne. Na dnevnem redu so, kakor običajno ob petkih, interpelacije. Prva pride na vrsto interpelacija poslancev Sto-jiča in tovarišev na ministra vojne in mornarico glede takozvane dunajske afere, t. j. afere naše vojaške komisije n Dunaju. Na to interpelacijo odgovarja vojni minister general Vasic in pravi, da je takrat, ko je on nastopil svoje mesto, že obstojal akt finančnega ministra, ki se bavi s to zadevo. Uvedla se je preiskava proti predsedniku te komisije polkovniku Vasiču, nadalje polkovniku Rističu in ka-petanu Petroviču. Kot predsednik te preiskovalne komisije je bil na Dunaj odposlan general Matic. Preiskava se nadaljuje, toda o podrobnoslih se sedaj ne more govoriti v javnosti. Finančni minister dr. Kumanudi pojasnjuje afero s svoje strani in kako je finančno ministrstvo za- znalo za vso stvar. Preiskava je v polnem teku in tudi on smatra, da je v interesu brezhibnega poteka preiskave, da se podrobnosti ne objavijo. — Nato govori prvi interpelant Mihajlo Stojič, ki se zadovoljuje z odgovorom. Tudi drugi interpelant jemlje odgovor na znanje, zahteva pa vseeno, naj narodna skupščina sklene, da se ukinejo vojaška sodišča in da se preiskava o tej dunajski aferi vodi pred civilnim sodiščem. V tem smislu predloga tudi dnevni red, ki ga pa narodna skupščina odkloni in namesto njega sprejme dnevni red poslanca Miloša Radosavlje-viča, ki se glasi: »Narodna skupščina jemlje na znanje pojasnilo ministra za vojno in mornarico generala Vasica ter dejstvo, da se je uvedla preiskava zoper odgovorne organe in da je vlada pod-vzela najstrožje mere, ter preide na dnevni red.-s POSLANEC KRAJNC ZA VOJAŠTVO V SLOVENIJI. Belgrad, 24. februarja. (Izvirno) član Jugoslovanskega kluba poslanec K r a j n c je interpeliral vojnega ministra glede plač vojakom v Sloveniji ter zahteval, naj se jim tudi nadalje izplačujejo ustavljene dnevnice iu naj se v to svrho zniža preveliko število orožniških častnikov. DR. NINČIČ O BELGRAJSKI KONFERENCL Bukarešta, 24. febr. (Izv.) Jugoslovanski minister zunanjih poslov dr, Ninčič jc ! izjavil, da sc bodo konference strokovnja-; kov male antante, katerih prva se bo vršila dne 4. marca v Belgradu, nadaljevale in dovedle do smernic skupne politike. POLJSKA NE VSTOPI V MALO ENTENTO. Varšava, 24. februarja. (Izvirno) Poljski zunanji minister Skirmunt je izjavil časnikarjem, da vesti o predstoječem vstopu Poljske v malo entento ne odgovarjajo resnici in da je Poljska že podvzela diplo-matične korake, da se te vesti v tem smislu popravijo. Herafurij in Podnesel se je zakonski načrt glede plačevanja inozemskih dolgov, nudeč našim dolžnikom odlok za izpolnitev njihovih denarnih obveznosti na inozemskem trgu. Ne samo padec naše valute v Curihu, marveč predvsem zboljšanje tujih valut napram švicarskemu, na zlati podlagi fun-diranemu franku je spravilo naše uvoznike iz drugih držav v siten položaj. Dolg, ki se je napravil n. pr. sredi leta 1921., se je računal takrat na Češkem tri naše krone za eno češko, ali na italijanskem 7 kron za eno liro itd., dočim se mora danes vzeti ravno dvojni znesek našega denarja za kritje istega dolga tuje valute. Pomoč moratorija je povsem dvorezna in dvomljiva. Odlok, napravljen na lastno pest, jemlje kredit in z odlaganjem še ni ničesar uravnano. Kako se naj kasneje moratorij likvidira? Ali se bo med tem časom kurz v resnici spremenil in sicer ravno na našo korist? Ali si bodo naši uvoz-ničarji med tem časom s kalkulacijo opomogli na račun konsumentov, ker bodo cene svojim iz inozemstva dobljenim zalogam primerno navili? Cemu se takšen privilegij izda samo registriranim trgovcem, kakor da ne bi bilo vsaj 30 % tudi takih dolžnikov, ki niso registrirani? Naše gospodarstvo kot celota odklanja moratorij, ker pomaga le par prizadetim, celota pa je z nadaljnim padcem valute, ki je očividno posledica predmetne gospodarske namere, veliko huje udarjena, kot posamezne ivrdke. Sicer pa je bilo kupovanje na kredit v inozemstvu večinoma združeno z valutno špekulacijo. Gospodarstvo cele Evrope je vsled mizeme valute popolnoma nesigurno in jemlje poedincu veselje do dela in varčevanja, kar je predvsem pogoj za solidno gospodarstvo in eksistenčno osiguranje. V valutnih razmerah tiči največ nasilja in kapitalistične krivice. Pri padcu dolžnikove valute ima dolžnik nepreračunljivo škodo, pri dviganju upnikove pa upnik nezaslužen in krivičen dobiček. Od tod valutne špekulacije na škodo celote. Ni čuda ,da so prišli pošteni državniki in politični ekonomi na misel enotne, mednarodne zlate valute. Temelj veljave in priznanja denarja kot prometnega in menjalnega sredstva in merila ie zlato. Nobena država v Evropi razven Švice, Holandske, Švedske in Norveške pa danes nima zlate veljave efektivno izvedene in bankovci kurzirajo prisilno kot denar. Za medsebojno trgovino nimajo vse te države, torej največji del Evrope nikak-šnega stalnega merila. Ali naj bo lira, marka ali češkoslovaška krona, ko se njih notranja vrednost vedno spreminja, podlaga solidne trgovine? Dokler se vršijo plačila kreditov v države brez zdrave zlate valute, po kurzu plačilnega dne, visi vsa trgovina v zraku, ker ne more kalkulirati z zaslužkom, s ponudbami in s povpraševanjem, marveč mora predvsem špekulirati z valutnimi diferencami, ki utegnejo z dviganjem ali padanjem ene in druge valute nastopiti. Mesto računov z reelno podlago, se vodijo računski boji s konfeti, ali kako že naj imenujemo razne bankovce, takozvani denar. Zato postanejo stare teorije, kakor Nikolaja Oresmius zopet aktualne, ki pravijo, da se pri plačevanju dolga naj vzame za merilo notranja vrednost denarja. Mesto z moratorijem naj bi priskočila država na pomoč, da se dolgovi, nastali n. pr. po 1. jan. 1921 v inozemstvu, plačujejo ne po kurzu, marveč z zlato valuto, t. j. po notranji vrednosti. Ako je dobil naš trgovec sredi leta 1921. iz Češkoslovaškega blaga za 100.000 češkoslovaških kron, je veljala takrat ta vsota okroglo 6000 zlatih kron. Danes, ali kadar zapade dolg, naj plača naš dolžnik teh 6000 kron v zlatu z obrestmi, kar znese v eešk<. i vaški valuti vsled njenega zboljšanja napram Curihu in zlati valuti, danes samo še 50.000 češkoslovaških kron. V kolikor je naša krona v primeri z zlatom izgubila svoje plačilne moči, trpi dolžnik, kar pa je tuja valuta pridobila, naj upnik ne dobi, ker gre mu le ekvivalent v zlatu. Ta primera drži napram vsem državam, kjer so valuta boljša. Ako bi dotične države odgovorile z reciprociteto, tembo-lje, ker tudi one ne bi nam plačale nanj vredno isto število naših kron, marveč ekvivalent v zlatu, torej višje število kron. Posledice bi se pokazale takoj predvsem v poginu vsako valutne špekulacije, ki je v zvezi s trgovino in kreditiranjem, in trgovina, ki hoče delati solidno, bi se tega takoj poprijela. Oni pa, ki računajo s kurzi, pa se jim obveza plačila po kurzu naprosto da in tudi zakon, kakor zgoraj namišljen, veljal naj bi samo do gotovega roka. Z zakonito ureditvijo in predpisom, da se plačajo označeni dolgovi z zlatim ekvivalentom, utrdil bi se kredit in bi se ugodno vplivalo na našo valuto. DR. BENEŠ O SVOJIH RAZGOVORIH. Pariz, 23. febr. (Izv.) Pred svojim odhodom iz Pariza ie izjavil češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš sotrudni-ku lista »Petit Parisien«, da je našel v Parizu kakor v Londonu isto dobro vol/o za obnovo Evrope. Dr. Beneš je poudarjal potrebo solidarnosti vseh držav v ta namen, zlasti glede obnove Rusije. Mala antanta potrebuje velike antante, zakaj ako bi morala izbirali med Parizom in Londonom, bi to pomenilo njen propad. ODGODITEV GENOVSKE KONFERENCE. Rim, 24. febr. (Izv.) Agence Havas priobčuje nastopno vest: Radi še vedno trajajoče vladne krize v Italiji ni bilo vladi mogoče držati se roka za sestanek mednarodne gospodarske konference v Genovi, katero je vrhovni svet v Cannesu določil na 8. marec. Itali anska vlada je bila tedaj primorana, misliti na kratko odgo-ditev in )'e ta sklep brzojavno prijavila vsem državam, ki bi se imele udeležiti omenjene konfercnce. Hkrati je italijanska vlada stopila v stike z zavezniškimi vladami, da sporazumno z njimi določi drugi rok za sestanek. Priprave za konferenco se nadaljujejo seveda brez prestanka. POGOJI UDELEŽBE RUSIJE NA GENOVSKI KONFERENCI. Moskva, 24. febr. (Izv.) Ljudski poverjenik čičerin je poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri izjavlja, da je pravočasno odpotovanje sovjetskih odposlancev k genovski mednarodni gospodarski konferenci odvisno od zagotovila, ki mora priti v naprej, da bodo konzulati, ki prihajajo v pošlev pri vidi-ranju potnih listov odposlancev, jamčili za brezpogojno nedotakljivost članov delegacije, njihove prtljage, kurirjev in dopisnikov. ANGLEŠKO IN AMERIŠKO ERODOVJE V GENOVI. Rim, 24. febr. (Izv.) V Genovo so dospele štiri angleške križarke. Ljudstvo jih je svečano sprejelo. Pričakujejo prihoda ameriškega brodovja. Govore, da je prihod vojnih ladij v zvezi z mednarodno konferenco, ki se ima vršiti. ANGLEŠKO POSOJILO ČEŠKL Praga, 24. febr. (Izv.) Nekateri listi so v zadnjem času poročali, da so glede angleškega poso.ila Češkoslovaški nastale razne težkoče. Kakor izve vaš poročevalec iz najkompentnejših krogov, so vse te vesti docela brez podlage. Pogajanja glede najetja posojila 10 miljonov funtov šterlingov potekajo in bo že v sredo podpisana tozadevna pogodba, ČEŠKA VLADA ZA NAŠE DIJAKE. Praga, 24. februarja. (Izvirno) Jugoslovanski poslanik dr. Vošnjak je sklical anketo vseh dijaških jugoslovanskih organizacij in sporočil, da je češka vlada sklenila vrniti jugoslovanskim dijakom vse plačane takse, ministrstvo za socialno skrb pa je pripravljeno preskrbeti revnim dijakom obleko ter jim preskrbeti posojila. TRGOVSKA POGODBA MED ČEŠKO IN RUSIJO. Praga, 24. febr. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da bo Češkoslovaška še pred pričetkom genovske konference sklenila z Rusijo trgovsko pogodbo. Delegati sovjetske Rusije so odločno proli kaki sindikalni pogodbi in se trudijo, da čimpreje zaključijo pogodbe z posameznimi državami. Predsednik ukrajinske sovjetske republike Rakovsky zapusti te dni Prago, kjer ie izvTšil važno politično in gospodarsko misiio. Na svojem potu v Genovo se bo ustavil še enkrat v Pragi in v imenu sovjetske vlade podpisal trgovsko pogodbo. OBVEZNOST KOLEKTIVNIH POGODB. Praga, 24. februarja. (Izvirno) Ministrstvo za socialno skrb pripravlja zakon glede obveznosti kolektivnih pogodb med delavci in delodajalci. Neizpolnjevanje pogodb bo tožljivo in kaznjivo. GOSPODARSKO PROUČEVANJE RUSIJE. Borlin, 24. februarja. (Izvirno) Nemško državno ministrstvo za gospodarstvo je poslalo vsem gospodarskim institucijam okrožnico, da naj imenujejo strokovnjake, ki bi šli v Rusijo, da proučijo razmere v sovjetski Rusiji, kjer bi ostali kakih šest tednov. ZVEZA NARODOV. Ženeva, 24. februarja. (Izvirno) Finančni odsek Zveze narodov je izvolil za predsednika švedskega delegata Vallen-berga. Na prihodnjih sejah pride na dnevni red vprašanje dovolitve kredita Avstriji. STAVKA V GRADCU. Gradcc, 24. febr. (Izv.) Danes dopoldne so jeli stavkati transportni delavci, ker so se podjetniki branili dovoliti jim na podlagi indeksnega števila proračunjenega 29 odstotnega zvišan a mezd. BOJ ZA VOIIVNO PRAVICO NA JAPONSKEM. Washington, 23. febr. (Izv.) Iz Tokia poročajo: Povodom demonstracij za razširjenje volivrtc pravice so danes izbruhnili nemiri. Morala je nastopiti policija, pri čemer je bilo deset oseb ranjenih, 15 aretiranih. NA PORTUGALSKEM JE MIRNO. Madrid, 24. febr. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Portugalske, ki so datirane od 21. in 22. t. m., vlada po vsej državi mir. Vlada se jc vrnila v Lizbono, kamor je dospelo petnast tisoč mož in zasedlo strategično važne postojanke. Univ. prof. dr. Rado KuSej. Cerkveno imetie in socialna ideja. (Problem gmotne osvoboditve cerkve od države.) Cerkev je imela že od svojega prvega začetka eminentno socialno nalogo, kajti po njenem nauku so vsi ljudje kot po Bogu vstvarjona bitja enakovredni in enakopravni. Skrb za ubožce, za vdove in sirote je ena najlepših in najsvetlejših strani mladega krščanstva. Kar so darovali vneti kristjani starešinam občin, pozneje škofom, vse to se je porabilo v prid skupnosti: v kritje stroškov bogoslužja, v vzdrževanje klerikov, v podporo ubožcev, za vzgojo duhovniškega naraščaja. Škof je upravljal versko imovino cele škofije, od njega so prejemali posamezni kleriki in zavodi, kar so potrebovali. Vsa cerkvena imovina je imela služiti v krtje potrebščin cele škofije, za njeno pravilno .azJ> litev in socialno-pravično uporabo je bil odgovoren škof. Ko je po milanskem ediktu Konsta-tina Velikega leta 313. cerkvi bila tudi pravno priznana možnost, pridobivati vsakovrstno imovino, premična in nepre-! mična dobra, je cerkveno imetje tako sdno raslo, da je postala enotna uprava po škofu dejansko nemogoča. Tudi na deželi so nastajale številne cerkve, ki so jih premožni verniki bogato obdarili z zemljišči, prirodninami in denarjem. To imetje se ni moglo odtrgati od cerkva, katerim je bilo darovano, a spadalo je pod upravno skupnost v škofiji in je ostalo s škofijsko cerkvijo zvezano na ta način, da se je moral del vseh cerkvenih dohodkov pošiljati njej. Tako opazujemo v rimski cerkvi najprej običaj, da se razdele dohodki vsake cerkve na štiri dele, od katerih je bil namenjen prvi škofu, drugi du-liovništvu, tretji ubožcem, četrti pa za vzdrževanje cerkvenih poslopij (fabrica ecclesiae). Enotnost uprave je tako sicer prenehala, a lastninska pravica škofijske cerkve na vsem verskem imetju v škofiji je ostala navzlic omenjeni delitvi še nadalje ohranjena. V petem in šestem stoletju pa so škofje vedno pogosteje začeli prepuščati duhovnikom primerna zemljišča v uporabo z nalogom, da se iz njihovih dohodkov vzdržujejo ter krijejo potrebščine za bogoslužje in za podporo ubogim. To se je pa vedno zgodilo samo »salvo jure ecclesiae'« in škof je smel dotičnim duhovnikom zemljišča poljubno zopet odtegniti. Zato se je to razmerje imenovalo »preca-ria« in spominja močno na prekaristično posest rimskega prava, čeprav je bila njegova vsebina od civilnopravnega »preca-rium« povsem različna, ker je tvorila le nadomestilo za plačo iz škofijske blagajne, do katere so bili dotični duhovniki upravičeni. Ta dobra so s časom postala lastnina cerkva, kojih uslužbencem so se redno podeljevala. K temu razvoju so znatno pripomogli različni sinodalni sklepi, ki so škofom prepovedali, da tako podelitev brez vzroka prekličejo, bistveno pa je nanj vplivalo tudi germansko pravo. Iz germanskega prava je prevzelo cerkveno pravo pojem »beneficiumc Tako se je nazivalo posestvo ali zemljišče, ki ga je podelil lastnik fevda svojemu vazalu kot protivrednost za njegovo zvesto vitežko službovanje. Podelitev posvetnih dobrin duhovniku, iz katerih naj se pri opravljanju cerkvene službe vzdržuje, je bila fevdnemu razmerju zelo slična, le službene dolžnosti so bile drugačne kakor pri vazalu. Zato je naravno, da je prišel izraz beneficium za posvetna dobra, zvezana z opravljanjem cerkvene službe, obče v rabo in da pomeni končno uradne prejemke cerkvenega uslužbenca sploh, ne glede na to, ali izvirajo iz nepremičnega ali iz premičnega imetja. Germansko pravo pa ni vklenllo cerkve samo v verige fevdalnega sistema, ampak jo je spravilo s časom skoraj v popolno odvisnost od lajikov. Po germanskem pojmovanju je ostal vsak, ki je zgradil na svojem zemljišču cerkev ali samostan, lastnik nove zgradbe ali zavoda, ako se ni lastninski pravici izrecno odpovedal. Kot lastnik je smel nastaviti duhovnika v svoji cerkvi ali imenovati predstojnika v samostanu, smel je zahtevati od cerkve ali samostana primerni del dohodkov, ob sedisva-kanci so pripadli sploh vsi dohodki njemu. Tistim, ki so se obračali do njegovega duhovnika radi krsta, poroke in pogreba, je nalagal posebne pristojbine (stola). Če je postala njegova cerkev župna cerkev in je dobila desetino, je bila ta desetina njegova last. Ker je bil lastnik cerkve upravičen, namestiti tam poljubnega duhovnika, se je obratno iz pravice do imenovanja cerkvenih uslužbencev sklepalo, da izvira iz lastnine upravičenca na dotični cerkvi. Stari rinsko-nemški cesarji so imenovali škofe v svoji državi kot lastniki obsežnih državnih fevdov, ki so bili s škofijami zvezani. Ker so bili ti fevdi dosti obsežnejši kakor menzalna dobra cerkvenih knezov, so se splch smatrale dotične cerkve kot državna last, ki jo upravlja cesar. Iz te lastnine je izviralo njegovo pravo do imenovanja in do investihire. Do škofovskega dostojanstva so prihajali, ne glede na usposobljenost in moralno vrednost često možje, ki so bili cesarju prav ali ki so mu za imenovanje več nudili. Pod temi razmerami ni le trpel ugled cerkve, tudi bogata cerkvena posestva so bila le posameznikom, ne pa splošnoti v korist V srednjem veku, ko je bila cerkev najbogatejša in je živela v knežjem ble?ku, ni obstojal nikak zakon, da se mora dati gotovi del njenih dohodkov revežem ali sploh nameniti v dobrodelne svrlie. Germansko pravo, ki je ustvarilo fevdalni sistem, ni poznalo nikakih socialnih potez, kakor sploh ni poznalo javnopravnih ozirov in vidikov. Vsaka prvotno javnopravna služba je dobila končno zasebnopravni značaj, ker so postali mero-dajni edino le z njo zvezani prejemki, ki so se dobivali iz naslova fevda. Zmaga papežev v dolgotrajnem inve-stiturnem sporu s eesarji je pač priborila cerkvi nazaj potrebni vpliv pri zasedb: nemških škofij, na obstoječih cerkveno-imovinskih razmerah pa se ni nič spremenilo. O lastnini škofije na vsem verskem imetju ni več govora. Celo na sedežu škofa samega se je cerkvena imovina razdelila med škofa in kapitelj, tako da so se tudi kapitlji v gmotnem oziru povsem od škofa osamosvojili. Beneficialna dobra so ostala trajno zvezana s cerkvijo, kateri so pripadala, poleg njih so obstojala in se zase upravljala za vzdrževanje cerkvenih poslopij namenjena dobra. Cerkveni uslužbenec je postal neomejen uživalec vseh prihodkov svojega beneficija, polagal je škofu samo račun o pravilni upravi imetja, zvezanega s cerkvijo in njegovo nadarbino. Tako je ostalo do danes. Vsak upravitelj cerkvene imovine ima pravno enak položaj kakor varuh z ozirom na premoženje svojega varovanca. Wormski konkordat in uspehi skola-stične šole na polju cerkvenega prava so oprostili cerkev nadležne odvisnosti od la- Neplatan rašu^a Sn fbovs drsgiRjsk© doklade. Marčun, kr. okr. komisar je bil zelo razburjen. Debele polne kaplje so se mu zbirale na čelu in dihal je težJ:.>, kot bi ga železna roka tiščala za vrat Pomislite: 20. v mesecu dccembru, tik pred božičnuui prazniki je bil Marčun, kr. okr. komisar s 4.000 K mej ..:e plače in poročen s 4 otroki brez vinarja v že^u, ter vrhutega obremenjen pri raznih privatnikih in posojilnicah s par tisoč kronami dolga. Za namcl^k je dobil včeraj od čevljarja prijazno božično voščilo v obliki računa, ki ga je pa danes v svoji zmedenosti pomotoma priklopil v urndu k aktu štev. 84S513 tor poslal vse ski. šefu v podois. Človek bi skotil iz kože, ko bi na tem piškavem svetu mogel dobiti boljšo, da bi jo oblekel. Taka smola! Marčun je imel res povsod smolo. 2e pri njegovem krstu je bil napravljen velik pogrešek: dali so u namreč ime Srečko. Ironija usode, nositi ime Srečko pri tako polomljenem življenju! — Drugi pogrešek so napravili s tem, da so ga dali v šolo Tudi to je bilo zelo neumestno, kajti Marčun je pozneje vsled prevelike brihlnosti, ki so mu jo bili vtepli v glavo razni profesorji, napravil v svojem življenju trelio napako že popolnoma sam: vstopil je v državno službo. Posledica obeh zadnjih pogrelkov vseh pogreškov: Marčun se jc poročil. Njegovo življenje je bilo torej tako. da bi bilo v kakem šolskem zvciku gotovo vse rdeče prečrtano ter označeno z iiajnepovoljnejšim redom. '»Marčun!« je zaklical nekdo na hodniku ter ga vzdramil i., težkih misli. ....vala bogu, bil je samo pismonoša s »Sloven-skirn Narodom«. Pripomniti moram, da je bil Marčun mož odločno naprednega mišljenja, ki je z:lo zaupal v delo naprednih poslancev: »če nam ti ne bodo zbcljš..li našega gmotnega položaja, v katero stranko naj petem še zaupamo?« Sedel je v naslonjač, ki je že nekoliko bolehal na starosti, in razgrnil časopis. Na drugi strani se mu je razjasnil obraz. Nove draginjske doklade! Bral ji: Snoči ob 12 uri se je pričela razprava o zakonskem načrtu glede novih draginj-skih doklad. Poročevalec x (demokrat) se je toplo zavzel za to naravnost kričeče oe-rečo zadevo in priporočal tekojši.io rešitev. Z ozirom na njegova tehtna izvajanja je bil načrt v celoti sprejet, kar pomeni naravnost sjajen povišek drag. doklad b-dnemu uradništvu. Finančni minister (dem.) je izjavil, da je to le prehodna naredba, definitivno pa bo zadeva rešena po definitivnem sprejemu d-Tinitivnega zakona v skupščini. Realizirati bo -cveda možno ta zakon še-le takrat, ko bo dovolj kredita, imel pa bo retroaktivno veljavo ; od 1. januarja 1922 dalje in sicer za tiste uradnike, ki bodo po redukciji drž. uradništva še ostali v državni službi.« »Saj sem vedel, da nas ne bodo pustili kar tako!« si je mislil Marčun in obraz se mu je raztegnil v vesel nasmeh. Sicer je v poročilu precej pogojnih stavkov in podobnih strašil, tudi odpustijo ga še lahko v tem času, ko se toliko ' :vori o redukciji državnega uradništva, toda potrpežljivost gre preko takih malenkosti. Pomislite, kaj se to pravi: »Sijajen povišek!« in »Retroaktivna moč!« Že to odtehta vse take malenkosti. »Ženka, poglej, poglej 1 Ali si že brala?« je vzkliknil ženi, ki je pravkar stopila v sobo. »Poglej! Beri!« In potisnil ji je v roke časopis ter 8 tresočo roko pokazal na široko razprti tisk: »Nove draginjske doklade.« »Saj sem vedel!« je razburjen mrmral. Žena je prebrala poročilo in zanič-ljivo vrgla časopis na mizo. »To ni nič!« »Kaj, to ni nič? Ti praviš, da -—« »I seveda, norček stari!« — In potem čisto hladnokrvno: »Ti, moke je zmanjkalo, sladke* L ni in zabele je ko. nj še zaenkrat; prav zares ne vem, kaj bo, ko ni pri hiši niti vinarja, da —Ah, papači —« Objela ga je in se pri-vila k njemu. Marčun je zaslutil: Nekaj bo! >Papači — danes je koncert!« >No — in?« »Rada bi šla na koncert!« »No — in?« »Denarja nimam za vstopnico!« »Ne bo šlo, dragica, ne bo šlo!« »Ah, papači, zakaj ne?« »Popolnoma nemogoče, dragica, ker tudi jaz nimam denarja. Niti vinarja nimam. — Pozneje že, — prihodnji mesec ali — ali pa še pozneje, ko dobijo nove doklade. Vidiš, je že v časopisu. Sijajne doklade —« »Že — ampak koncert je danes!« »Saj boš šla lahko tudi potem. Zakon bo imel vendar retroaktivno moč od 1. i 1922 dalje!« Toda hčerka si tega ni dala dopove, dati; napravila je lepo trobico in odšla. »Prav tako trmasta je kakor ona; čisto po njenem kopitu!« je vzdihnll papači, ki ni mogel razumeti te ženske trmoglavosti. — Seveda, saj bi rad ustregel, ko bi le mogel. Pozneje enkrat bo že mogoče, a momentano — Oh, ta suša! Pričelo ga je zopet dušiti, zahotelo se mu je zraka, vstal je, zgrabil za klobuk, oblekel suknjo ln odšel. Zunaj je tulila huda burja. Marčun jo zavil okoli hišnega vogala, v istem trfr- |ikov. Nekdanji lastniki cerkva so postali ajlh patroni, ki so smeli samo še kandidata predlagati, a službo mu je podelila cer-Irvena oblast. Razlika med designatio per-3onae in collatio officii je pomenila tako srečno konstrukcijo skolastičnih kanoni-rtov, da je v veljavi do današnjega dne. Po recepciji rimskega in kanonskega prava so postali beneficiji samostojno prav-ae osebe. Tudi premoženje, ki je bilo namenjeno za vzdrževanje cerkvenega poslopja, je dobilo značaj posebne ustanove in lastne juridične osebnosti. S tem je bila Škofom odvzeta vsaka možnost, da vplivajo na pravično razdelitev dohodkov iz cerkvenega imetja, ker niso smeli posegati v tujo lastnino, tako se nahajajo še sedaj v isti škofiji slabe in bogate cerkvene službe druge poleg drugih ne da bi bil tisti, ki živi v izobilju, pravno zavezan, odstopiti od svojega izobilja primeren del onemu, ki strada. (O moralni obveznosti v tem smislu pa ne more obstojati nikak dvom.) V naših krajih je napravil cesar Jožef II. resen poskus, da pretvori vse cerkveno imetje zopet v celoto ter ga uporabi v bogo-častne svrhe na način, ki bi ustrezal potrebam državljanov in duhovništva. V patentu i dne 5. oktobra 1782. leta je rečeno, da so avstrijski vladarji vedno načeloma smatrali duhovsko in cerkveno premoženje po njegovem izvoru in njegovi svrhi in tudi po pravem duhu cerkve kot ustanovo, ki je namenjena za božjo in cerkveno službo, za dušno pastirstvo in za uboge, da smejo duhovniki in cerkvena udruženja iz njega dobivati samo toliko, kolikor potrebujejo za stanu primerno življenje, da je pa skrb o pravilni uporabi prebitka v zgoraj označeni glavni namen ena poglavitnih pravic in dolžnosti deželnega kneza kot najvišjega pokrovitelja cerkve in čuvarja nad njenimi zakonL (Dalje.) JoSko Čopič: Vprašan ie bližnjega vzhoda. v. Britansko stališče. (Po George Glasgowu.) V britanski politiki bližnjega vzhoda nahajamo dve točki, ki jih Francija oziroma del francoskega mišljenja ne razume. P r v i 5 se napačno razlaga smisel sankcij v ureditvi tega vpruSanja. Ni se treba bati, da bi Anglija zahtevala od Francije, da mora ta z oboroženo močjo izsiliU od Turčije sprejem onih pogojev, ki bi jih aliirani zunanji ministri na prihodnji konferenci (ne v Genovi!) Bestavili. Anglija dobro razume francosko politiko v bližnjem orientu z ozirom na njen sklep, da ne mara več prelivati krvi. Ker Velika Britanija ne želi ničesar drugega kot paciiikacijo bližnjega Orienta, je francoska teza na Augleškera ne samo dobro razumevana, ampak tudi dobro sprejeta. Lord Curzou predlaga in zahteva od Poincarčja samo to, da bi bila Francija voljna podpirati odločitve, ki bi jih zavezniki sklenili in da bi bila torej pripravljena v slučaju potrebe, jih z zavezniki od Turčije izsiliti. Zavezniki se morajo ali sporazumeti in sporočiti Grkom in Turkom, da nameravajo sami urediti vprašanje med njimi ali pa morajo opustiti ves problem kot nerazrešljiv. Anglija ne vidi ni-kake težave v ureditvi tega problema. Enostaven takt, da se zavezniki sporazumejo med seboj, bi bil zadostno jamstvo, da bi Grki in Turki sprejeli odločitev in bi bila odstranjena vsaka bipo- nutku mu je odnesla burja klobuk, pred njim pa so je znašel njegov šef, strog od nog do glave, višji dvorni nadsvetnik dr. Morel. Marčun je opustil lov za klobukom in napravil nadvse ponižen poklon. >Ah, gospod Čarmun!« »Na uslugo, gospod višji dvorni nadsvetnik!« In Marčun se je še gh bokeje priklonil. Bliskoma pa se je spomnil neplačanega računa, ki ga je zjutraj pomotoma priklopil aktu št. 848513 ter ga poslal šefu v podpis. Vkljub mrazu so mu Btopile na čelo debele potne kaplje. »Torej, g. Čarmun,« in prijel je Mar-Suna za gumb pri suknji, ki je visel le še na eni nitki, >vi, gospod Čarmun, ste sa danes predrznili —« »Ah, oprostite —« »Tiho, prosim, ker govorim z vami popolnoma uradno! Vi ste se torej predrznili, poslati meni, vašemu šefu, ...k neplačan račun. Kakor da bi bil jaz, višji dvorni nadsvetnik, plačnik z« Vaše dolgove!! — Zato smo vas danes iz gori navedenih vzrokov na podlagi min. iiaredbe stev. 1432785, prezidijalna štev. 917504, obe ex 1921, v 15637. seji odpustili iz službe! Toliko v vednost!« »Milost, milc~l!« je zakričal Marčun, zemlja se je zamajala pod njim, zvrlelo se mu je v glavi, padci jo na tla — in se Ve„ potan zbudil poleg svoje postelje. Ko je bral Marčun par dni pozneje V Slovenskem Narodu skoraj doslovno poročilo o zvišanju draginjskih dolclad, je vzdlhnil: »Ah škoda, da tudi naši državniki Jiosili tako grdo sanjajo!« teza o eventuelnl uporabi orožja. Turki se ne bi protivill, ako bi bili prepričani, da so jo Francija resno zavezala, da hoče odločitve izvesU; isto bi bilo z Grki, ako bi vedeli, da jih Anglija ne bo podpirala. Nadalje Francozi prav radi trdijo, da zastopa Anglija po Lord Curzonu grško tezo. To pa ni nikakor res. Curzon zastopa britansko tezo. Grška vlada ni bila informirana o britanskem načrtu o ureditvi bližnjega orienta; in ko je Gunaris spre-jol v jeseni načelo, da naj zavezniki posredujejo v grško-turški vojni, in je podal bazo za tako posredovanje, so mu kategorično odgovorili, da bodo zavezniki sami določili bazo za posredovanje. Primerjajte s tem francosko politiko, ki je sklenila po Franklin - Bouillonu popolnoma separaten sporazum s kemalistovsko vlado in vsak Francoz bo moral priznati, da se ne more očitati Veliki Britaniji separatne politike v bližnjem orientu. To sla oni dvo točki. • * » Ostaja še glavno vprašanje: ali se bodo zavezniki sporazumeli glede tega vprašanja. Konfe-rehca (ki je bila že dvakrat odložena od početka tega leta) ne more načeti niti detaljev o ureditvi, dokler Francija ne izjavi, da hoče zavezniško in ne francoske rešitve. Franklin - Bouillon je bil v Cannesu; storil je precej zla s svojim posetom. Prejšnji teden sem se seznanil ž njim. Njegova energija, prostodušuost iu prepričevalnost so čednosti, ki zapeljejo vsakega Angleža; toda njegovi argumenti in način govora je obžalovanja vreden in kaže, da nas ne razume, čeravno si to domiš-ljuje. Ko na primer trdi, da je pokazal Angležem pot, kako naj rešijo britansko cesarstvo, ne učinkuje nanje, ostanejo indiferentni. Na trditev, da so njegovi kemalistovski prijatelji prava trdnjava, ki se upira boljševizmu v orientu, odgovarjajo Angleži, da se more uporabiti tat, da vjame drugega, ampak da se na ta način ne pripravlja veselje in varnost narodom. Toda glavno vprašanje je: ali bodo odločevali zavezniki ali Franklin-Bouillou, kaj je storili v bližnjem orientu? Ta je šel s palico v roki v Angoro in se vrnil s pogodbo v žepu. Bolje bi bilo, da 1 i pustil zaveznikom skrb za pogodbe. Kakor more namreč Francija vroči v koš pogodbo v Sevres in »e pobotati z Angoro, tako morejo storiti zavezniki z versajskim mirom. Anglija zastopa mnenje, da se morajo take pogodbe revidirati ali zavreči le skupuo po vseh zaveznikih. Zavezništvo nima smisla, ako se zlorablja. Britanija se drži alianse, ker je to edina močna baza za mir v Evropi. Jasno je, da je zadeva Francije, ako hoče držati zavezniške pogodbe. Do danes Poincare že ni izjavil, da bi bil cilj njegove politike zavreči versajski mir in razpustiti repa-racijsko komisijo. Toda ako zahteva enotno fronto, mora veljati ta i za vzhod i za zahod. Revizija pogodbe v Sfevres je tako potrebna v očeh Britanije kakor ona versajske pogodbe. Niti ena niti druga se ni mogla ustavljati udarcem povojne dobe. Padec Venizela in trdovratno sovraštvo Konstantinove Grčije proti njemu so uničile dobro polovico pogodbe, potovanja Frankliu-Bouillona v Anatolijo pa drugo. Prod letom bi se lahko še obdržale glavne črte pogodbe; sedaj je to nemogoče. Diplomacija je razdvojena v pogledu tega, kar je mogoče in kar je želeti. Nujna potreba je, da se ustavi klanje v Anatoliji. Anglija ne more zahtevali popolno osvoboditev Grkov v Smirni. Mora pripustiti, da zapustijo grške čete in grška administracija pokrajiuo, mora pa tudi zahtevati, da so krščanske manjšine v coni Smirne in zunaj te izdatno zavarovane proti zo-petnemu razsojanju uničevalnega turškega režima. Zahteva, da dobi ta cona lokalno avtonomijo, in (la ostane Tracija do črte Itodosto—Midia grška. Tako je britansko stališče, toda na zaveznikih je, da odločajo končnoveljavno. Ruska federacija. Ustroj sovjetske Rusije je, kar se tiče raznih narodnostnih ozemelj, zelo zapleten in raznoličen, malo formuliran in jako gibčen ter še neustaljen, ker se vsak čas ustvarjajo nova ali neodvisna-federativna ali večalimanj avtonomna ozemlja. V glavnem bi se dali razločevati trije tipi: 1. Zavezniške republike z lastno armado in diplomatskim zastopstvom v Moskvi: Ukrajina (Harkov), Bela Rusija (Minsk), Georgi,a (Tiflis), Armenija (Eri-van), Aserbejdžan (Baku), Krim, Buhara in Hiva. 2. Avtonomne republike brez lastne armade in posebnega zastopstva: Tatarska (Kazan), Kirgiška (Orenburg), Baškir-ka (Sterlitamak), Turkestanska (Ta.š-kent), Gorska (Vladikavkaz), Dagestanska in Terek. 3. avtonomne oblasti; Kalmiška (As-trahanl, Čeremiska (Krasnokočkajsk), Votjaška (Ust-Sisolsk), Čuvaška (Čebok-sar), Nahičevanska Volško-nemška (Jeka-terinštat), Karelijska (Olonec). Tvorijo se pa neprestano nove, zlasti v Sibiriji, kjer se kristalizacija plemen okoli svojega središča vrši počasneje. Menda Burjati že imajo popolno avtonomijo s sedežem v Irkustku, Jakuti se pripravljajo, na severu pa se mislijo avtonomno organizirati celo Zirjani in Laponci. Kirgizi se morajo tudi še cepiti, ker semipalatinski in akmolinski Kirgizi pač ne morejo pod Orenburg. Imamo razun tega veliko Dalnjevzhod-no republiko s središčem v čiti, ki je pa tudi razdeljena v več avtonomnih oblasti. — Tudi Altaj potrebuje avtonomije. Narodnega nasprotstva ni nobenega, celo ne v tako zelo mešanih oblasteh ka- kor je tatarska, baškirska, kalmiška in razne čuvaške ter votjaške, kjer je ruskega elementa gotovo polovico, ponekod še več. Te oblasti itak ostanejo tudi za bodoče integralni del ruskega teritorija. Kavkaške republike ter turkestanska, buharska, hivska in kirgiške oblasti se najbrž s časom osamosvoje popolnoma. Njih zveza z Rusijo je notranje jako trdna, ker imajo komunistični sovjeti povsod vso oblast v rokah. Takozvane avtonomne oblasti stoje pod ljudskim komisa-riatom za narodne zadeve, imajo vsaka svoj narodni sovjet, ti pa se vsi zberejo na kongres vseh narodnih sovjetov. Toda tudi zavezniške in avtonomne republike, ki niso podrejene komisariatu za narodne zadeve, pošiljajo svoje zastopnike ,na vsakoletni vseruski kongres sovjetov, kjer se srečajo zastopniki vseh trel kategorij skupaj z zastopniki čisto ruskih sovjetov. Ta zveza je juridično- administrativno zelo rahla, faklično pa izvan-redno trdna. Pod vplivom boljševiške propagande se osamosvajajo tudi ostala mongolska plemena. Mongolija (Urga) stoji bolj pod ruskim nego pod kitajskim vplivom, Tibet se naslanja na Rusijo (Dalaj-lama), ravno-tako Dzungarija in kitajski (vzhodni) Tur-kestan. pestra«* miilm* '4- Poštena beseda Srha. Poslanec dr. Gosar je v svojem zadnjem govoru v narodni skupščini konštatiral, da med Srbi in Slovenci ni ravnopravnosti. Vladna večina je začela na te besede kričati. V »Radikalu« z dne 23. febr. je nato spisal posl. Momčilo Ivanič uvodnik, v katerem brani dr. Gosarja in posl. Sušnika, ki ju je večina radi njunih govorov napadala. Ivanič konstatira, da so Srbijanci navadno mirni in tihi, le prečanski Srbi in demokratje hočejo biti bolj papeški kakor papež in napadajo Slovence in Hrvate ter Slovencem očitajo, da so se za osvobojenje pobrigali šele, ko je bila Avstrija že na smrt obsojena. Navaja zasluge Slovenske ljudske stranke in Slovenca Jerneja Kopitarja, ki je vzgojil Srbom Vuka Karadžiča, ter odločno zavrača plitve in neumne očitke demokratskih frazerjev, ki so junaki samo v besedah, o njihovih dejanjih za svobodo pa zgodovina molči. + Kjer so demokratje brez vpliva. »Jutro« ;e v včerajšnjem uvodniku stavilo ta-le predlog: »Ni nobenega dvoma, da se bodo morale slovenske strokovne organizacije popolnoma depolitizirati, ako bodo hotele vbodoče zavzemati v našem narodnem življenju ono odlično mesto, ki gre strokovnim organizacijam.« — Tako pesem pojejo demokratje vedno tedaj in povsod tam, kadar so — na suhem. Ni je menda strokovne organizacije, ki je ne bi skušali demokratje izrabljati v politične namene, ako so prišli v njej do kake besede. Še državno uradništvo jim mora žiti v politične namene. »Jutrov« predlog kaže le, da imajo demokratje skomine po kislem grozdju. + Brezuspešen nauk demokratom. Belgrajsko »Vreme« priporoča: »Stranke nimajo pravice, da stavijo svoje interese nad državne interese«. »Vreme« slabo pozna svojo stranko, ako ji daje take nasvete. Dr. Kumanudi bo še naprej ubijal državne finance, Pribičevič še naprej razbijal državo, odstopil pa noben ne bo, kakor ju bodo »državotvorni« volilci volili tudi vbodoče, četudi bodo med seboj priznavali, da uničujeta državo. Kaj se hoče, laka je državotvorna mentaliteta! -f Težaven notranjepolitični položaj v Italiji. Poizkus za sestavo močnega koalicijskega kabineta z De Nicolo, Orlan-dom in Facto se je ponesrečil. Razbil se je ob vetu ljudske stranke proti sodelovanju z Giolittijem. Prvotno je namreč šlo za načrt, da bi v koalicijski kabinet stopi! tudi Giolitti. Ker so popolari le tega odklonili, je sodelovanje odbil tudi njegov 30 letni politični tovariš in osebni prijatelj Facta. Tako je načrt velikega koalicijskega ministrstva padel v vodo. Kakega drugega načrta za sestavo vsaj primerno močne parlamentarne vlade nedostaje. Sedaj stojita v ospredju dve možnosti: 1. da se sestavi delovno ministrstvo; potem bi se morala genovska konferenca brezpogojno odgoditi. 2. da kralj poveri dekanu med bivšimi vladnimi predsedniki, da sestavi novo vlado, razpusti parlament in razpiše nove volitve. Kar tiče parlamentarnih strank, je nacionalistična desnica, ki ima večino, sklenila, da vztraja neomajno skupaj in si prizadeva, da se sestavi nova parlamentarna vlada. Socialisti so sklicali plenarno klubovo sejo za 25. t. m. Dnevne novice. — Volitve za logaški okrajni šolski svet. Za sodni kraj Logatec je bil izvoljen dne 16. februarja 1922 za člana Franc Iste-uič, Gor. Logatec, za namestnika Franc Maček, Dol. Logatec. Oba sta pristaša SLS. — Umrla jc dne 24. februarja v Dobu pri Domžalah gospa Marija Zarnik, p, d. Marinčkova, Pokojna gospa je bila daleč naokoli dobro znana in zelo spo- štovana. Pokopali jo bodo v nedeljo, 26. t, m. ob 3. uri popoldne. Naj ji sveti večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! — Umrla je v Dobovi pri Brežicah mati narodnosoc. poslanca Ivana Deržiča. — Ježica pri Ljubljani. Na pustni torek zvečer ob 8. uri ponovi »Pevski odsek« Slov. kat. izobr. društva burko »Kakršen gospod, tak sluga« s petjem v Društvenem domu na Jezici. Vsi prijatelji petja in smeha vljudno vabljeni. Na svidenje v Društvenem domu. — Ogenj. V Št. Vidu pri Grobelnem je v torek požar uničil hlev posestnika Antona Sivke. Gospodarski stroji, seno, stelja, vse je uničeno. Škoda je ogromna. — Tržič. V našem Domu bo v ponde-Ijek ob 8. uri zvečer predaval strokovni učitelj g. Rudolf Pečjak o razvoju gledališča. Zadnji pondeljek je predaval g. urednik Terseglav iz Ljubljane o predmetu: krščanstvo in socializem. — Na izrednem občnem zboru društva sv. Jožefa jc bil soglasno izvoljen za častnega člana Franc Vidic, ki si je tekom 25 let društvenega delovanja pridobil za isto velikih zaslug. — Iz Sodražice nam prihaja žalostna novica, da je na svojem domu umrl dne 23. t. m. v najlepši moški dobi, star šele 44 let, naš zvesti somišljenik gospod F r. Pire. Pokojnik je bil eden naših prvih zagovornikov kmetskega stanu. Znan je kot govornik iz naših zaupnih shodov v Ljubljani in volivnih shodov po ribniški dolini. Bil je odbornik »Jugoslovanske krnetske zveze«, ki se je pri njenih odborovih sejah z vso vnemo potegoval za povzdigo našega kmeta. Nobeno vreme in nobena pot ga ni zadržala doma, kedar mu je došlo vabilo na ta ali oni shod ali zborovanje, kjer se je šlo za našo kmetsko pravdo. Ribniška dolina izgubi z njegovo smrtjo enega svojih najboljših mož iz vrst SLS. Nenadomestljiv bo tudi v rojstni občini So-dražica, kjer je pri vseh korporacijah tako požrtvovalno deloval. Bil jc vzoren gospodar, ljubeznjiv soprog in skrben oče. Zapušča vdovo in sedem mladoletnih otrok. Pogreb bo v nedeljo, 26. t. m. ob 8. uri zjutraj. Blag mu spomin! Njegov trud za našo sveto stvar bo poplačal večni Bog nad zvezdami! — Podružnica Slov. Straže Zagorje ob Savi nam je poslala znesek 800 K, ki so ga nabrali člani pri predavanju o nar. obrambnem delu. Podružnice posnemajte! — Nova državna himna, V ministrstvu za prosveto se je te dni vršilo posvetovanje, katerega se je udeležilo več odličnih književnikov. Razpravljali so o novi državni himni. Ugotovili so, da je treba današnjo začasno himno, ki jo tvorijo skupno »Bože pravde«, »Lepa naša domovina« in »Naprej« nadomestiti z novo himno, za katero se bo v kratkem razpisal natečaj. — Avtomobilna prometna d. d, v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da je morala vsled velikanskega povišanja tvorniških cen pri vseh tehniških potrebščinah zvišati vozne cene na progi Ljubljana—Celje za 50 odstotkov. — Grozen zločin pri Spodnji Idriji, V Masorah h. št. 115, občina Cerkno, župniji Sp. Idrija je neznanec izvršil v nedeljo 19. t. m. grozen zločin. Gosliševa hiša, katere gospodar je umrl 24. jan. t 1., stoji na samem, V njej sta prebivala 85 letni oče in Marijana, žena pokojnega. — Ko je prišel Anton, brat pokojnega gospodarja, v nedeljo popoldne na obisk, je dobil hišo zaprto. Skozi okno je zagledal pri peči svojega očeta z vrvjo za vratom in vsega v krvi. Hoteč poklicati gospodinjo, je razbijal po vratih, a ker sc mu ni oglasil nihče, je šel po sosede in orožnike, ki so skozi okno vdrli v hišo. Starček je bil zadavljen z vrvjo, na glavi pa je imel vse polno ran in udarcev. Gospodinji pa jc ležala v kuhinji s preklano glavo, poleg nje pa krvava sekira. Zločinec je dopoldne med deseto mašo umoril očeta, prebrskal vse za denarjem, a ker ni dobil ničesar, je počakal še gospodinjo. Leta je prišla od desete maše in našla v kuhinji grozno smrt. Morilec je zaklenil od znotraj vsa vrata in odšel skozi stranišče. V snegu je najti eno samo sled, ki pelje proti jugoslovanski meji. Iz tega sklepajo, da je izvršil zločin kak tihotapec, ki je pri Gostiševih prenočeval. Vse dosedanje poizvedbe za storilcem so ostale brezuspešne. — Udmženjo jugoslovanskih inžonerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi svojo člane na redni občni zbor. ki so vrši v soboto, dne 11. marca t. 1. ob pol 20. uri zvečer v vseučiliščni dvorani z običajnim dnevnim rodom. — Blaž Potočnikova Čitalnica v Si Vida nad Ljubljano priredi v nedeljo, 20 februarja, ob pol 4. uri popoldne in na pustni torek ob 8. zvečer v Cebavovi dvorani burko »Veleturist« Kdor se želi za predpust pošteno nasmejali, naj pride pogledati. Na svidenje! — Lepa starost. Pretekli teden jo umrl v Ilotovljah pri Poljanah Franc Primožič, stari Apnar, star »8 let. Bil Je najstarejši človek no le v poljanski občini, marveč menda v celi Poljanski dolini. Bil jo do lanskega leta še popolnoma Čil in čvrst. Pletel Je rete, četudi Je imel na levi roki prste pohabljene. Godilo se mu ni nikdar posebno dobro, a delal Je do zadnjega leta brez očal in pri popolni duševni svežosti. — Nov način iidajanja voznih Iietkov bodo uvedli na vseh železnicah na Češkem. Vozni listki se bodo na vsaki postaji sproti tiskali na posebnih strojih, ki so urejfni tako, da tiskajo, izračunajo vsolo, ki se mora plačati in je z ozirom na njih ustroj vsako varanje izključeno. Stroji so so v Nomčiji prav dobro obnesli. — Tramvajska nesreča v Osijekn. Dno iS. te-bruarja se j« dogodila v Osijeku tramvajska nesreča. Tramvaj, ki ga v Osijeku še vedno vozijo konji, je na nekem ovinku skočil s tira b tako silo. da so se razbila vsa stekla, potniki 6o popadali in eden je padel tudi nu ulico. Več oseb ja lahko ranjenih, edon težko. — Z uošib železnic. iNedeljaki Glasnik pri-©bčuje sledečo veselo dogedbico: z znano vojno hitrostjo »e je vlak na progi med Nlšem in Caribrodom nenadoma ustavil na neki mali pev srtajici, kjer bi se po voznem redu sploh ne smol ustaviti. Na strah vseh po.nikov je vse železniško-osobje zapustilo vlak in odšlo na postaja -. Kaj se je zgodilo?« je vprašal eden izmed potnikov kref-ničarja. >Nič, popolnoma nič,': ga je ta pomiril, i Postajni načelnik slavi svoj god, pa jo povabil svoje kolege na čašo vina! : To se je r-godilo pred dvema mesecema, torej še pred pasivno re-sisteneo. — Časopisi se podraiujej®- Nedavno so vsled velikih stroškov povišali zagrebški ta sarajevski dnevniki ceno posameznim številkam ns 1 dinar. Sedaj so storili isto tudi eubo.iški listi. — Plazovi in poplave v Bosni. Radi toplejša vremena, ki je tudi v Rosni nenadoma nastopilo, (38 je pričel sneg topiti in so v mnogih krajih nastale poplave, ki postajata neprestano večje in povzročajo veliko škodo. Promet funkcionira sker v redu, vendar imajo vlaki večkrat velike zamude, ker snežni plazovi pokrijejo večkrat tire in so jih na nekaterih mestih tudi razrušili. — Žrtve zime. Velika ^irna in snežni zameti, ki so vladali v preteklih dneh v Srbiji, so zahtevali mnogo človeških žrtev. Tako so v bližini vasi Sarandinovo našli truplo mladega kmeta, 4ii je zmrznil. V bližini Novega Pazarja ie na potu zmrznil kmet Didakovič. Na poti iz Negotina v Kozjak so našli zmrznjeno Marijo Kon&'antinovič. V bližini Vranje so sedaj našli truplo stark« Ilič. Pri Valjevu je sneg zamel neko ženo že pred mesecem in so njeno truplo zadnje dni naši!. — Velike tatvine na Reki. Due 16. t m. sa neznani tatovi vdrli v prostore italijanskega trgov-Mkega društva (Socieia italo-commerciaie) in razbili dve blagajni. V eni so našli 1726 lir, v drugi pa pol milijona jugoslovanskih kron in za 20.000 iir zlatnine in drugih vrednosti. Sumi se, da po lopovi pobegnili v Jugoslavijo. — Češkoslovaška ^narodna eerk-ev« ima se->lai skupaj 136 duhovnikov in sicer ;ih je 05 ua Češkem in 41 na Moravskem ln v Žlezi,fi. — Pogosti požari na Slovaškem V zadnjih tnesecih so se neprestano dogajali no Slovaškem poiari gozdov, vojaških skladišč in javnih poslopij in naprav. Krivcev niso nikdar uiogli izslediti. Te dni se je končno posrečilo policiji v Koštcah prijeti dva sumljiva moška, ki sta priznala, da eta •Zanetila več požarov, med njimi onega, ki je upo-pelil največji mlin na Slovaškem v Arpadovou v NitrL Dal e sta priznala, da sta bila zato plačana in poslana od znanih tnažaronskib slovaških roditeljev, ki so sedaj nahajajo v inozemstvu. — Poskušen samomor češkega umetnika. Te dni se je obesil v Turinu češki rirtnot na goeli Norbert Kuba t V zadnjem trenutku so g a rešili njegovi prijatelji, ki jim jo priznal, da si Je hote! vzeti življenje radi slabih uspehov svoje turneje po Italiji, na katero je polagal toliko ped. š Ministra Pocl'a shod v Slovenski Bistrici. O polomiji samostojne kmetijske stranke v Slovenski Bistrici smo že na kratko poročali, iz »Sloven. Gospodarja« posnemamo še sledeče podrobnosti: SKS je sklicala 19. t. m. javen shod in razvila živahno agitacijo, češ, da bo govoril in poročal sam minister Pucelj, Dvorana hotela -Beograd« je bila ob 10. uri polna. Samostojni gostilničarji in slični »kmet.e« so zavzeli prostor na desni pod odrom, dočim so pristaši SLS in pa delavci napolnili dvorano. Zborovanje je otvoril samostojni agitator Lipovšek in izjavil, da bo predsedoval on. Temu so odločno protestirali naši pristaši, ki so imeli vsaj dvetret/insko večino in zahtevali, da se vrši volitev. Temu 'e sledilo prerekanje, ki je tra.alo do pol 12. ure. Samostojneži so bili v velikih skrbeh in je njihov poslanec Mermolja .prosil naše ljudi, da naj zapustijo zborovanji in dopusti o, da se vrši vsaj shod zaupnikov. Ker naši pristaši niso na to pristali, so postali samostojneži nasilni in co napadli g. Grila, ki so mu raztrgali verižico od ure. Posredovati so morali orožniki. Končno je prišel okrog 12. ure minister Pucelj, otvoril shod in poveril Lipov-Šeka s predsedstvom. Nato je pričel govoriti in je najprej primerjal shod z zverinja-kom, zborovalce pa z zverinami, hvalil &am sebe in povaarjal zlasti* da. je bilo pod njegovim ministrovanjem izvoženo za 4 miljarde živine itd. Zborovalci, ki so pričakovali, da bo minister podal poročilo o gospodarskem in političnem položaju drža-ive, o smernicah vlade in utemeljeval neznosna davčna bremena, ki jih vlada nalaga slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu, so ministra neprestano prekinjali z ogorčenimi medklici in vprašanji, na katera je ostal dolžan odgovora. Za nim so govorili ie Drofenik, Dobnik in Mermolja, na kar so v imenu SLS govorili Zafošnik, Golob in Novak, ki so jim zborovalci navdušeno pritrjevali. Za od samostojnežev predlagano resolucijo pa niso glasovali niti njihovi pristaši. s Proslava kraljeve zaroke v Maribora. Maribor je dne 21 februarja slavil proslavo kraljeve Baroka. Program za proslavo je izdal komandant mesta, konjen. polk. Zivojin Babič. Komandant mesta je izdal svoj poziv na razobešenje zastav, Uuminacijo, udeležbo pri službi božji ild. Služba božje v stolnici so se udeležili predsedniki državnih oblasti. Maribor je btl skoro ves v zastavah tudi na nemških hišah. Proslava se je pričela z 21 topovskimi streli, službo božjo v stolnici, vojaško parado na Aleksandrovi cesti, popoldne vojaški koncert na razpotju pred Grajsko kletjo, kjer se j« plesalo narodno kolo. Zvečer vojaški pohod, fluminacije, v gledališču slavnostna predstava s prologom ravnatelja Bratine in igre >Dediči velikega časa«. Komanda mesta pa je v Gdtzovi dvorani priredila za vabljene goste slavnostni veter — s plesom. Slavje je otvorOa Glasbena Matica s petjnm narodnih himen s spremijevanjem vojaške godbe. 5 Občinski odbor Dobraski Je imenoval g. kaplana Franca Hrastelja in bivSega župana Franca Pušnika sa častna občana.. — Blagoslovljen]' dveb novih zvonov iz ljubljanske zvonarne se ja vršilo 12. februarja. 6 Resolucija državnih nsluzbtut-ev in vpoka-jencev v Brnčfoah, Na javnem zborovanju v Brežicah dne 25. februarja 1922 zbrani državni nameščenci in vpokojonc.i po se izrekli aogla.«no za sledečo resolucijo: Vsi od vedno naraščajočo draginje, ki neizogibno vedo naš stan v obup, smo prisiljeni v poslednji ari pred popolno katastrofo dvigniti svoj glas tur opozorili vise. merodajue elnitelje, da nemudoma store vse, da režijo uslužbence in njih družine pred poginom. — Zahtevamo: 1. Takojšnje nakazilo vžo vaikouienib draginjskih doklad brea ozira na izvedbo redukcije uslužbenstva, ki se a uveljavljenjem te narodbe itak doseže. 2. Takojšnje izplačilo enkratnih nabavnih prispevkov za državne uslužbence in vpkojence. 8. Ker z ugotovitvijo vseh teh zahtevkov ne bo odstranjena neznosna beda, zato zahtevamo, da vluda b svojo avtoriteto prepreči draginjo s tem, da omeji izvoz življenjskih potrebščin, posebno pa s skrajno brezobzirnostjo kaznuje vse oue izkoriščevalce našega stanu, ki samovoljno navijajo cene. 4. Zahtevamo, da se izjemna tarifa za prevažanje blaga za nu-bavne zadruge, ki se je ukinila — zopet uvede. S Dr. Senekovie v Celju. Kakor se nam iz Maribora poroča, namerava vlada bivšega policijskega Šefa dr Senekoviča namestiti pri okrajnem glavarstvu v Olju in sioer za službo, za katero je bilo preje predpisano uiesto policijskega oficiala. s Vpokojitve pri državni policiji v Maribora. Pri državni policiji v Mariboru bodo pričeli temeljito trebiti, ali kakor pravijo >Ss'.itic. V pokojen je policijski uradnik g. Modic, Id prevzame pri-, vatuo službo pri nekem industrijskem podjetju. Za njim prihaja prvi na vrsto poveljnik straže g. Najdi/;. GkA%. g Izvoz Amerike. AmpTlSkJ i*vn?. jo znafinj v Januarju leta 192t? 297 milijonov dolarjev, a uvoz 216 milijonov dolarjev. g Najnižje stanje papirnatega denarja na Če-ikoslovaškem. V prvi polovici meseca februari* je padlo stanje papirnatega denarja na Čelko. slovaškem za 200 milijonov čsl. kron. To je naj* nižje e tanje prometa novčanic. lj Prosveta za. stolno župnijo in solski okraj priredi prihodnji ponedeljek, due 27. t m. ob 8. uri v Rokodelskem domu običajno predavanje. Predaval bo topot gosp. profesor V. šara bon. Člani iProsvetet in po njih vpeljani gostje dobro« došli. lj ^Ljubljana*. V ponedeljek ne bo pevske vaje. lj Odiovite blaga srca! Finančni odsek občinskega sveta je sklenil, da se mora beračenje prenehati in prepovedati ter da se mora podpiranje ubožcev organizirati in centralizirati. Zato so je obrnil mestni magistrat do vseh imovitejših in interosiranih krogov s prošnjo, naj bi se bera« čenjo s primemo mesečno vsoto na korist mestnemu ubožnemu zakladu odkupili. Tak način podpiranja ubogih je nvedeu po vseh večjih mestih. S takimi odkupi se občinstvo povsod oprosti nad« legovanja po posameznih ubožcih. Me«',ni magistrat je razposlal vabila znanim imovitim osebam s prošnjo, naj so izjavijo, kakšno vsoto so priprav* ljoiri vsak mesec žrtvovati za mestne resnično potrebne uboge v ta nameu, da se dosedanje beračenje po poslopjih in cestah povsem odpravi. Taka izjavo jo smatrati za obvezno. Ako bi prostovoljni prispevki za mestne ubogo ne dosegli pričakovane višine, se bo moral občinski svet baviti s predlogam, da se zbere zadostni mestni ubožni zaklad obligatornim potom t j. s primerno novo davščino. Že doslej je mestna občina potrošila vsako leto za avoje uboge okoli 800.000 kron ko znašajo mefečuo podpore le 11—50 kron. Da se ubožce vsaj za silo preskrbi, bo treba torej sedanje podpore dvigniti izdatno. Stalnih podpirancev je okoli 700. Ako so jim daje le malenkost 100 kron na mesec, znaša skupni izdatek 70 000 kron ua mesec ali 840.000 kron na leto. Toda izda se vsaj trikrat toliko revežem na roko! Stroški za prehrano revežem po ubožuicah, za kurjavo in luč, za zdravila, naočnike, Mine pasove, umetne ude i. dr. pa niso 5o ni'i računani! Žalibog jo bil doslej odziv tako malenkosten, da bi ne mogli pokriti niti tretjine stroškov za mestna reveže. Izrečno naglasamo, da so se odzvali magistralnemu vabilu razni neimoviti sloji častneje nego marsikateri notorični bogataši, močni obrtniki ,ugledni trgovci t dr. Zato poživljamo vnovič: Odzovite se blaga srca! Vsi, ki se izjavili: >No dam ničesar!-: dasi bi se morali, pa se prosijo, da store svojo človeško iu meščansko dolžnost — Magistralni referat za uboine zadeve Jj Društvo iSoeac naznania, da v soboto, dne 25. f. m. ne bo predavanja, zato odpade ta dat sestanek. li Občni zbor društva -.Soče« se je vršil -s nedeljo 19. febr. 1922 ob treh popoldne ob lepi udeležbi v veliki dvorani Mestaega doma. Iz taj nikovega poročila je povzeti, da je obdržavala jSoča« tekom društvenega leta 6S odborovih sej 21 predavanj, vrsto poučnih sestankov in več dru gih nadvse lepo uspelih društvenih prireditev. 2i svoje člane je odbor — po večini zadovoljivin uspehom — posredoval v najrazličnejših in nešte tih lučajih. Občni zbor je sklenil delno iz premem bo pravil, med drugimi tudi v tem, da se >Soča< — glede na njeno vsestransko napredovanje — imenuje društvo in ne vei; -.klub", ker eteje 1 dvema podružnicama nad 1000 članov. Gospod rav natelj Prunk je predlagal v odbor sledečo listo, k Je bila z navdušenjem sprejeta: Predsednik: Di Dinko Pue, podpredsednik: Jožko Cvek, odbor niki: Vinko Gregorič, Joško Sfiligoj, Peter Brelii Franc Puc, Ivan Pičuliu, Fran Zabrič, Fran Batjei dr. Tone Sapla, Joško Vodopivec, Ante Kaloki« Andrej KerSevan, Mirko Kragelj; namestniki: If Tomšič, Davorin Žnidaraič, Franc Gregorčič, Mi haol Siničič, Anton Guštin in Tomo JedrLinič; nad zornika: Aleksander Golja in Peter Bavčar; na mestniku: Franc Erjavec in Mirko Prinčič. lj Mezdno gibanje pekovskih pomoč nikov. Pogajanja med pekovskimi pomočniki in pekovskimi mojstri so sc uspešno zaključila. Pomočniki dobo 20 odstotkov poviška plač, zajtrk in en kilogram kruha na dan. lj Ogenj v opernem gledališču. Včeraj opoldne jo začelo v opernem gledališču pod odrom goreli. Vnele so se platnene dekoracije. Ogenj je uničil okoli 600 ms poslikanega platna. Ogenj so takoj pogasi IL lj Več skrbi na stranske ulice. Stanovalci na Cesti na gorenjsko železnico bi imeli ponižno prošnjo na slavni magistrat, da bi si gospodje ogledali, ali je sploh mogoče po tej cesti hoditi in po-ebno malim otrokom šolo obiskovati. lj Tatvino. Krilo je bilo ukradeno Mariji Radi. — Učiteljici Justini Rasteiger je bil ukraden nov žehtnik vre Jen 270 kron. — Uršuli Kalčil sta bili ukradeni dve poseljui rjuhi. — Filipi Sibeniku je bilo ukradeno iz podstrešja 91 Sta-ounskih predalov vrednih 9000 kron. — Ivani Kersničevi je bi'a na Vodnikovem trgu ukradena denarnica, v kateri je bilo 500 kron denarja -4100 kron je bilo ukradeno Mariji Grum na Rim' ski cesti. lj Ubegla lisica. Iz častniške obednice vojašnice vojvode Mišica je pobegnila krotka lisica, katero je na Resljevi cesti nekdo ustrelil in si pri' lastil njeno kožo. lj Pobegnil je iz državne hiralnice slabo nmni 32 letni Franc Habjan iz Domžal. ~~~~ Narodno nlsdallščeT DRAMA. Sobota, 25. februarja: Dramska predstava v oper neui gledališču. Dramsko gledališče zaprta Nedelja, 26. februarja: popoldne ob 8. uri: Ke medija zmešnjav. Izven. — Zvečer ob 8. uri Hamlet Izveu. Ponedeljek 27. februarja: Svet. Abon. C. Torek, 28 februarja: zaprto. OPERA. Sobota, 25. februarja: žlahtni meščan. Slavnostna predstava. Izven. Proslava 300 letalce Molifcr* «>^ega rojstva, Nedelja, 26. februarja: Biittertlj. Izven. Pouedeljek, 27. februarja: zaprto. Torek, 28. februarja: popoldne ob 8. uri: dana nevesta. Izven. Pro- »Gledatiški list« v upravi mestn Udruženje gled. igralcev SHS bo sli nega ;ušal odbora s pri- občitvijo tedenskih oglasov (-«la stran enkratne objave 200 Din, vt Škrat znn'en popust) podpirati fond onemoglih članov. Cenjeno tvrdko Sa prosimo, da nam gredo na roko v tem svojem umanitarnein stremljenju! — Oglas? sprejema uprava »Gledališkega lista« (dramsko gledališče) in g. Joško Zorman, član Udruženja: Gledališka ulica št. 2, III nadstr., kateri ima pooblasti.o za nabiranje oglasov. — Mestni odbor Udruženja gledaliških igralcev SHS Ljubljana. Prnsvfitsi. pr »Naš dom«. V Celju prične po Veliki noči zopet izhajati priljubljeni mesečnik »Naš dom«, ki bo skrbel predvsem za načelno izobrazbo ljudstva v vseh vprašanjih javnega, zlasti narodnogospodarskega živlenja. Stal bo celoletno 24 kron. pr Ustanovitev »Zveze slovenskih pevskih zborov«. Ustanovna BkupšČina se jo vršila dno čevljarskega vajenca sprejme po dogovoru čevljarski mojster V A. L. JEIUNA, Križevnlška ulica St. 8 v Ljubljani. 649 z večletno prakso, ibilancist« išče službo pri večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod »Samostojna moč G63« na upravništvo »SLOVENCA«. a. t m. v pevski dvorani Glasbene Matice. Zvczin namen je: a) združiti vso slovenske pevske zbore v svrho izpopolnitve pevsko izobrazbe in jih vsestransko podpirali v njih delovanju; b) dvignili pevsko umetnost po vsem Slovenskem do kolikor možno visoke stopnje; c) gojiti po včlanjenih zborih poleg slovanske šo posebno slovensko narodno pesem; č) pripravili udruženje vseh jugoslovenskih pevskih zborov. — Po soglasnem sprejetju *.Zve-zlnih pravil'., ki jih je sestavil g. prof. Marko Ha-juk so bili'v odbor izvoljeni sledeči gg.: Predsednik: Matej Hubad (Glasbena Matica), I. podpredsednik: dr. Anton Švlgelj (Ljublj. Zvon), li. podpredsednik dr. Franc Logar (glasbeno druš.vo »Ljubljana«). Odborniki gg.. Ivan Dražil (Slavec), Valentin Tome (zbor društva rokod. pomočnikov), Milan Jakhel (zbor Zvezo jug. železničarjev), Fran Marolt (pevski odsek šentjakobskega napr. društva), J. Likežič (Drava v Mariboru), Fran Bukovec (zbor jug. želez, podruž. Novontesto), V. Rozman (Žirovnikov zbor v St. Vidu nad Ljubljano), Janko Gačnik (pevsko in godbeno društvo »Guštanj«), Pevovodji Zvere gg.: Zorko Prelovec in Emil Adamič, revizorja gg. K. Lassbacher (Glasbena Matica) in L. Fratina (Slavec). Artistični odsek gg.: M. Hubad, M. Bajuk, M. Premelč, M. Kogoj in J. MichL pr V Zvezo slovenskih pevskih zborov lahko stopi vsako zakonito priznano pevsko društvo in vsak zakonito priznan pevski zbor Slovenije. Pravila bodo v kratkem dotiskana. 1'ozivljamo vse slovenske zbore, da nemudoma javijo svoj pristop k »Zvozi«, nakar dobo pravila ln vsa pojasnila po Eošti. Naslov: Zveza slovenskih pevskih zborov, jubljuna, Glasbena Matica. Orlovski vestnik. Pozort Ljubljanski orlovski odseki, kateri boste sodelovali pri nastopih, ki jih bo priredila JOZ1 V nedeljo, dno 26 t m. imamo prve glavne skušnje in sicer po naslednjem redu: od 8. do 10. ure vaditeljski zbor; od 10.—12. ure članstvo posameznih odsekov; od 2.-4. ure moški in ženski naraščaj, od 4. -6. uro orliški krožki t Vso skušnje, razen naraščajsko, ki bo na odru v dvorani Ljudskega doma, se bodo vršile v telovadnici Ljudskega doma t Bodimo točni! Načelnik JOZ. Turistika in šport. ugodni. Ponovno opozarjamo, da se odpeljejo tek movalci do postaje Planica ter prenoče v Ratečah, ostalo občinstvo pa se odpelje v Kranjsko goro, kjer najde prenočišča v tamkajšnjih hotelih. Izletniki, ki se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo zjufc raj, se peljejo do Planice, od kjer imajo 20 minul do cilja. Pot bo izglajena ter bodo na kolodvoru vodniki. Legitimacije za polovično vožnjo se bodo izdajalo v Ra.ečah (Planica). Me£eoroiogtčm> poročilo« I.;nbl>(>rtn 106 m a. in. vlS. Iz Planice smo prejeli obvestilo, da je tam 3° C, kra3no vreme, mrzlo in jasno ozračje, izvrstna smuka, tako, da so Izgledi za tekmo zelo nui^tit..^aaaaiCTaiaBUBfua;«^.-^»»»j nJJiu*me*/aM>--•• i*mim*trau ■ • •■ >u. nturuliuji v 0 N«tH>, v etrov 1'ftnavin« v mm 23. 2. h 742-1 4 0-5 d jas. s. v 24. 2. 7 h 7 4.'1-8 1 0-5 megla jug - 24 2. 14 ii 143 7 4-5 07 d. Jas. sever Knjigovodja Sprejmemo prodajalko pošteno in agilno. Ponudbe na poštni predal 115, Ljubljana. 655 harmoniji, violine ln vse glasbene po trebščiue S rane na debeio in drobno Hlfonz itoVT.ZJiiK, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.. ^UMdlML^U SSltv Lit Ijani. Pismeno ponudbe na: LJUBLJANA poštni predal št. 121. 606 obenem in grafijo, TEVTl zmožno slovenske in nemške steno-sprejmo pod ugodnimi pogoji TEXTILIA d. d., Ljubljana, Krekov trg štev. 10. ££ obratovodja strojevodja za lokomofoile z večletno prakso v kaki večji tovarni malih železnih predmetov, se takoj sprejme prt »PRVI 2EBLJARSK1 LN ŽELEZOOBRT.NI ZADRUGI V KROPI IN KAMNI GORICI«. - Ponudbe z navedbo dovršenih šol, službovanja in plačo na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, (Dunajska cesta) ali pa naravnost na tvrdko v Kropi. Priporočajo so slet&če domače tvrdke: (Objava 3 Din.) Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloslno vesl, da je naša srčno ljubljeno mama, stara mama, sestra, gospa roj, danes ob 7. uri zjutraj, po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti v 65. letu starosti boguvdono preminula. Pogreb se vrši v nedeljo dne 26. februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dob št. 22 na pokopališče v Dobu, kjer se jo prcblago položi v rodbinski grob. Predrago rajnico priporočamo v molitev in blqg spomin. Svete maše se bodo brole v župni cerkvi v Dobu. Dob, dne 24. februarja 1922. Sebastijan Zarnik, soprog. Alojzij Zarnik, drž. živinozdravnik, sin. Mara, Ana, Rozka Habjan roj. Zarnik, hčere. Mimico Zarnik, snaha. Vinko Habjan, zel. Vladiboj, Vladovita, Vinci, vnuki. > p;. ŽUPANSTVO OBČINE SODRA2ICA javila prežalostno vesl, da je po dolgi, mučni bolezni dne 25. februarja preminul občinski svetovalec, gospod Franee Pire posestnik v 2imaricah št. 38. Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v nedeljo, dne 26. I. m. iz hiše žalosti na sodniško pokopališče. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU 1 Sodrožica, dne 24. februaria 1922. 631 *S" NACELSTVO ŽIVINOREJSKE ZADRUGE V SODRAZICI naznanja žalostno vest, da le dne 23. I. m. ob S. uri popoldne umrl gospod France Pire njen bivši načelnik in dolgoletni odbornik Pogreb neumornega pokojnika bo v nedeljo, dne 26. f. m. ob 8. uri zjutraj na sodraškem pokopališču. NA SVIDENJE V BOLJŠI DOMOVINI! Sodražica, dne 24. februarja 1922. 6S3 'A- NACELSTVO HRANILNICE IN POSOJILNICE V SODRAZICI naznanja tužno vest, da je njen večletni, nad vse delavni odbornik, gospod France Pire odbornik »Jugoslovanske kmetske zveze«, obč. svetovalec, odbornik »Živinorejske zadruge« itd., itd. v četrtek ob 5. url popoldne izdihnil svojo plemenito dušo. — Pogreb blngopokojnega bo v nedeljo, 26. t. m. ob 8. uri zjutraj iz Zimaric na pokopališče v SodražicL BLAG MU SPOMIN I Sodražica, dne 24. februarja 1922. išče velika tovarna likerja, ruma, konjaka in ostalih špiriluoz. Ponudbe t obvestilom, v katerem kraju pozua re-floktant največ odjemalcev, poslati na naslov: Poštni predal 41. Zagreb, glavna pošla. 528 Razpisujo se služba "T3BC orpnista in cerkvenika v Žužemberku. Plača primeroma dobra, zlasti če prevzame orgauist tudi mesto tajnika pri hranilnici. — Prednost imajo prosilci, ki jih veseli tudi društveno petje in godba Nastop službo s 1. majem 1922. Prošnje do 15. marca na iupui urad v Žužemberku. 605 vajenca sprejme fakoj večja pekarna v Ljubljani. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 621. toči iz zaloge GOSPODARSKE ZVEZE od sedaj naprej prvovrstno DOLENJSKO ČRNINO in BELO VINO, ŠTAJERSKA VINA ier CRN BURGENDEC in RIZLING iz vlastelinstva škofije v Djakovem in najboljša DALMATINSKA VINA. BSBBBBBSSISCBKiaBIBB&BBCEBBSBB Zadružne gospodarsko banke. Ponudbe pod »DELNICE 650« na upravo Slovenca. *JE) slamnikov in čevljev prodam. — Vpraša se: MINKA STERLE, Ljubljana, Streliška ulica 32, I. nadstr. Na prodaj je dobro ohranjen, nepokrit VOZ (KOLESEU) v Št. Vidu nad Ljubljano štev. 26. 641 5/»« iščem v najem oziroma «l»U kupim na dobrem prometnem kraju. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 6-12. kupim vsako množino, najraje črne in sive. — BARAGA, Ljubljana, Jurčičev trg. PRODA SE LEPA zSsirka mmeraiij. Ogleda se dopoldne. Ljubljana Poljanska cesta št 6, Iluthov zavod, II. nadstropje. Kupim ali vzamem v najem '•C malo PARCELO ali NJIVO oddaljeno približno 3000 m od Ljubljano. Ponudbe na FRANC STUPICA, Ljubljana ieleznina. 657 Omahno kolo daj, v dobrem stanu. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 656. f DlOTni nO? najboljši sistem LUTZ, -clUlld peli izborna kurilka v 2 50 metra visokosti, primerna za visoko sobo, salon ali dvorano, jo na prodaj. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Si. 635 (ktamnraTfliril 5e popolnoma nova, OlntllUl Cl-IHLa na motorski pogon, je na prodaj. — Ogledali jo je lahko pri IVANU ZUPAN. Mengeš it. 92. 613 B A TRUME ZA ZF.PNE SVETII KE: A. oiadler. Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOURASKI ATEI.IJE: Grabiec tiuujo, Miklošičeva cesta §t. 6. KLEPARJI: Ko»n T., Poljanska cesta štev. 8. tteiuigur & Smeri,ol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA ta pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Schreja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev 5. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cunkarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. flPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. d., Sodna ulica 3, Tel. -t63. Ranziugur I?.. Ceslu ua iuž. železnico 7—9. TEI O V POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovur Ivan. Sturi trg štev. 10. STAVB. IN G \I.ANT. KI.EPARSTVO: Perone & Purhs, Ljubljana, Mirje šl. 2. TRUOV. Z DEŽNIKI IN S0LNCN1KI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRUOV Z ŽEI.F.ZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & TurU pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg šlev. 7 Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. IJRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar l>an, l'ot v Kožno dolino št. 10, (Ceno ln točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlafr Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdigu sin, Sv. Petra cesta 17. Zalivate, Nemogoče nam je, vsakemu posebej izrekali svojo zahvalo, da sr> spremili k večnemu počitku gospo Elzo Turšlč roj. EscSofoerger ter se Sem potom nejiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so izrazili svoje sočutje m se udeležili pogreba preljube ranjke. NOVO MESTO, dne 22. februarja 1922. ŽALUJOČI OSTALI. 659 4$8Srs»a»r ia&K * h. ■pa Spalne masivne oprave najfinejšega domačega izdelka priporoča po nizki ceni JOSIP ANDLOV1C, zaloga pohištva — Ljubljana Komenskega ulica 28. 33?-smreka, množino hrast, bukev, vsako kupuje PARNA ŽAGA V. Scagnslti, Ljubljana 466 za državnim kolodvorom. LOVSKA PSSCA ptičarka, resasto dlake, sive barve s tem-norjavimi lisami po životu, rjava v glavo, se jo pred 8 dnevi zgubila. Ime ji je »Rika«. Kdor jo je prijel, naj javi na FRANC PETERCA, Ljubljana, Dunajska cesta 41. — Nagrada 400 K. m PRODAJ ra, hromatične harmonike, lep avtoma-tičon gramofon, plošče in lep dresiran pes foksterijer. Vprašali v trgovini Židovska steza št. 6. 614 Bet je Al. in Valentin Accetto, Ljubljana, Trnovski pristan št. 14, zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. inisserSr.MThul ob antveno povi rjeni ^ e> siavbu Inžcuoc . LJubljana, J Hll*«n«va oliea H % Sp««M»ln« Ktavt>«»* p« in 30 K; Lusoii Lusoform 30 K; klncSki Ca) 3 K; Elsa mrcesni praSck 16 K: strup 20 podgane in inlSi po o ln 1 '2 K, EUGEN V. FELLER, lekarnar Slabiča donja, Elsatrg 134, Hrvatsko. Priporočamo vsakomur najsolidnejšo tvrdko pri nakupu: osip peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje za šivalne stroje, lstotam potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje in sedjarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo za briti, zobne ščetke, krtače za obleko, glavo in konje. NAJNIŽJE CENE! NA VELIKO IN MALO I IVIfS*, padiasne, sienfcc, ščurki io v»a golazen n-.ora poginiti, ako porabljate raoiiv najbolje proivknšon« in •jilošno bvahonn uredstv«, kot proti poljskim in bišnim mišim K 18 .:a pod^nnu K 50 r.a-ičarke 11 50 za stenico K i:j uničevalne moljev K. 10 In 20; proti mrt-CBom Iv 10 in 20 mazilo proti tiaom nn lJnSeh 11 10 —; in ilvin! R 10 —; en u5i v oblak' in oerilu K 10 in 20. proti tnrčoon na sadjti in Keienjaai proti mravljam 10 in 30 K. Pošilja po po c^etiu Znvot! /a eksport M Jiin cr, Peirlnjsira nI 3. Z>flreb 39. l'rjovo«!a pri večjem otljomu popust. OBkAČILiNICfl ZA SLiOVENlJO, v. z. z o. z. V Ljubljani priporoča ogled svoje zaloge manufaktupe. II IZHLtJUCjSlO ČEŠKI IZDELiKI II ptfispeva bleigo od mnogih čeških tovopn. Ppispelo je tudi izbrana zaloga damskega blaga od bfnske ti/pdke STlflSSfiV & SCHkESlNGER. — GloVno skladišče v »Ktteeiji«', I. nadstropje. Poseben vhod iz Uingenjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ullei štev. 5. — Podružnlea v Somboru. Popolnoma varno naložite svoje prihranke v (poleg nunske cerkve). Hranilna vloge se obrestujejo s w 4°/o -m brez odbitka rentnega ln invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplaču ejo potom poštnoCek. urada, vlagateljem so položnice b;ez-ninčno na razpolago. Posojila ua zemljišča, zaznambo ua službene prejemke, proti poroštvu i. t. d. Predsedništvo Narodne skupščine išče Prednost imajo prosilci z akademicno izobrazbo. Plača po sposobnosti. Prošnje z dokazili izvršenih študij in sposobnosti naj se pošljejo do 25. marca 1922 slenografskemu birou Narodne skupščine v Beogradu. PREDSEDNIŠTVO NARODNE SKUPŠČINE, Beograd, dne 16. februarja 1922. pojenjuie in neha, ako pijete pravi mcdidnal Masco^te Cognac. Dobiva se v vsaki bcijši trgovini. „MSva" d. d, Saralevo* ♦ mestni tesarski mojster Llublžana, LSnhariova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. PRODA SE resnim refleklanlom večja množina prosfosiedov premoga in bauxlta. Premoq je dobre kakovosti ter vsebuje 15454 kalor. — Vzorci na razpolaflo. Ponudbe ali eveniuelna vprašanja pod: »PROSTOSLEDI 487« na upravništvo »Slovenca«. ZR PLESKARSKA IN LICHRSKA DELA SE NflJTOPLEJE PRIPOHOCfl SLAVNEMU OBČINSTVU IN PREČASTITI DUHOVŠČINI 00 TONE MALGAJ PLESKAR IN LIČAR & LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6 nnnnnt ir iiornrar-.nr^n^nr^r^rinr-tirirarir-it-it-in CfssSsaeao rjod/cžic Ljubljana, Rasljeva c. 9. se priporoča za vsa v to stroko spada oča dela. ESEBnEKKBBSHB&HBBH tov. dvokoles in otroških vozičkov Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejemajo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo omnjliranje z ognjem in poniklanje. — LJUBLJANA., Karlovska cesta štev. 4. urili! M 8919£S oddaja po najnižjih cenah tvrdka Faternost & Remic, LJUBLJANA, Slomškova ulica 11 Telefon 589. Telefon 589. IfMo Oj ifcirijBii trgovine (Uvoz — izvoz.) Kapital: Lit. 1,500-000. Zakoniti sedež; Rim, Via della Vite, N. U. lica in iliii posloma lin (5i, i u i s»iio s.1 Uvaža v Igcriijjo: vole, svinje, mast, maslo, živo in zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, oglje in premog, cement, tupino, esence, sušeno sadje, grah, žito i. t. d. Izvaža iz Itak«e: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke in kape ter fese; mila, modre galice, rudne in morske soli; riž, vsakovrstne čevlje; konfecijonirano perilo in odela; tehniške iu mehaniške predmete; pisalne stroje i.t.d. Za nadaljnja pojasnila se je treba obrniti na Jndransko banko v Jugoslaviji in Italiji. Vse posle Izvršajje poslovnica v MIlanu. n kostanjev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! • 8*1 ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izberi, po še starih, ugodnih in nizkih cenah, dokier sedanja zaloga ne poide, I «01 Ljubljana, iestnU trg št 26 lstotam se sprejme tudi šteparica zgornjih delov. sera«''''iv.':"•••'•• .'f .. ;'!.. isaSS&HEfcsJ ta KcasšjSažne ssaprase sa \ o a 3 181 a^ML&m** X35 P0S3S3 SSa para sesiaSni pSiss. TurboiSIna^D, eieiiSroinoforil e^ono^š^er, £isti3ri m ossis. TssflmlSnf mafsrflfssl za ps^ra osaise urste pri „0RBir d. d, Zagreb, F^ro^Iinska c.1. Telefon štev. 10. ' Brzojavni naslov: „Orbis". Generalno zastopstvo tvrdko (EsfSa Sl.-S., WS2B, DSSsseldorl. Pro5ek*e kakr,r tudi Izvršitev za is^orašcanie voditih s!l po najmodernejših priaclpib na podlagi 25 letnih iskuženj v predmetni stroki SLOGRAD €€ slovenska gradbena In Industrijska d. d. LIUB1JANA, tehnična pisarna v tovarni KerSlC, Sp. Šiška. Telefon interurbaa št. 180. 353255 d. d. d __ LJI1BLJHHI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trljoveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava čelioslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: Prometni zavrni za premog i L v Piani, Nunska ol. 19 iOSlOVANSKA BANKA t d. MENJALNICA ¥ LHlilliANI. Molodvorsfld il!IC» M™. 20. _. msr Centrala V OSjeKB. -®ffl Rezerve K 50,000.000 Pedr.: Beograd, Brod ia Savi, Crlkvarioa. Karloveo, flew Torlc, Novi, Rovi Sad, Osljek, Sobotloa, Varaždln, Vukovar, Zagreb. Kopale In prodala devize in valute na|kalantnejse. — Obrestafe vloge na mouiiiie knjižice ln na tekoč! raiun ps ss)v!šj! o»rcšini mer!. — Teie*. 583 Izdaja koozoroij >Siov§ncac, Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani« JugoslovansUa tiskarna v Liubliani. 06331604