LETO IX.
2
februar 1983 glasilo szdl občine logatec
aške
»bilo
igadirjem
to in sto mladincev iz e občine je v prvih polih letih pomagalo pro-voljno graditi našo dolino. In v naslednjih le-bodo prihajali vedno i in novi, da dokončajo J>, ki smo ga že davno eli.
e še spominjate kana-golih bregov, nasipov, itere smo vložili svojo ezen? Ste kdaj občutili 3, da bi se vrnili na na-ki ste ga pomagali iditi, da bi se še enkrat iali s prijatelji s kateri-;te gradili cesto? A soboto, 2. aprila bo v Sah srečanje vseh bri-rjev naše občine. Poli pa bomo tudi briga-1 iz drugih krajev, s kani smo skupaj preživ-poletja. Skupaj s po-io brigado bomo šli L Kališe. Tam se bomo ^ninjali akcij, tovarištva -,eiiovali bomo (saj se še timinjate brigadirskih te-v vlečenju vrvi, pa no-eretu z zavezanimi no-
|6 *
t ! ), zaplesali in zape-, p»mo okrog tabornega i ba pa tudi lačni in žejni Jv>omo. Pridite vsi, od '.J 1946 pa do leta 1983. Vg^boj prinesite veliko kr<e volje, tako da je ne
^manjkalo do večernih
ni
!kp0 Ingrid Kovač
Izobraževanje delegatov
V januarju je OK SZDL z aktivom predavateljev pričela izobraževati delegate To izobraževanje poteka po dogovoru s predsedniki KK SZDL in sklepom 10 P OK SZDL Logatec na samih sejah delegacij pred sejami zborov občinske skupščine.
Tako so skupine za izobraževanje manjše, poleg tega pa se program izobraževanja prilagodi posameznim problemom posamezne krajevne skupnosti Tako je bilo izobraževanje delegatov v KS Rovte, Vrh nad Rov-tami, Hotedršica in Trate. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je izobraževanja udeležilo 63 od 97 delegatov.
V KS Naklo, Tabor in Laze bo izobraževanje konec februarja 1983 na podoben način.
Dobro bi bilo, da bi se delegati izobraževanja udeležili, saj gre za konkretno obravnavo problematike.
Jakob Kokalj
Komisija za odlikovanja skupščine občine Logatec na podlagi 4 in 6. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS štev. 3/78), odloka o priznanjih občine Logatec (Uradni list SRS štev. 6/79) in pravilnika o podeljevanju priznanj občine Logatec
RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOGATEC »12. SEPTEMBER«
Na podlagi določil odloka o priznanjih občine Logatec podeli skupščina občine na slavnostni seji za občinski praznik »12. september« največ 5 priznanj organizacijam združenega dela, samoup ravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posa meznikom za njihovo večletno ustvarjalno delo in pomemben pri spevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, za njihovi dosežke na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti v občin Logatec.
Razpis za podelitev priznanj traja od 1. marca 1983 do 15 maji 1983.
Predloge za podelitev priznanj pošljejo predlagatelji v razpisnen roku na Skupščino občine Logatec - komisiji za odlikovanja
Predloge za priznanja lahko podajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in drugi
Predlogi za podelitev razpisanih priznanj morajo biti pismeni ir utemeljeni.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC komisija za odlikovanje
Napotek bralcem Novic
Začetek obratovanja TE Gacko
Pred kratkim smo zasledili zanimivo novico, ki jo v celoti ponatiskujemo iz ljubljanskega
Dnevnika:
»V Gacku so se zavrtele turbine prve hercegovske termoelektrarne. V prihodnjih treh dneh bodo objekt spravili v poskusno obratovanje, že drevi (to je 7. 2, op. LN) pa naj bi se termoelektrarna vključila v jugoslovanski elektroenergetski sistem s tretjino razpoložljivih moči. Elektrarno so postavili v slabih petih letih, hrvaško ter bosansko-her-cegovsko elektrogospodarstvo je veljala 12 milijard dinarjev.«
čestitamo k delovnemu uspehu pobrateni občini v Hercegovini!
Brale« Novic žalimo napotiti k branju posebne prilog« v t«) številki. Priloga J« r«sda precej obsežna, vendar so na enem mestu analitično zbrana In obdelana vsa tista žgoča področja komunalnega gospodarstva, ki nas gotovo življenjsko zanimajo, glede na gradnjo, vzdrževanje In gospodarjenje nasploh.
Nešteto delegatskih In nedelegatsklh vprašanj J* odmevalo na različnih sestankih, sejah In skupščinah. Mnogokaterl odgovor, pojasnilo In usmeritev se nam ponuja prav v tej prilogi.
Posebna komisija, ki jo Je imenoval Izvrsni svet skupščine občine Logatec Je pripravila Široko analizo razmer komunalnega gospodarstva pa tudi predloge za nadaljnje usmeritve In rešitve. Analiza razmer Je Izredno poučna In hkrati velja za. dovolj zanesljiv temelj Javni razpravi o odločitvah, kako bomo poslej obravnavali raznotera področja: urbanizem, pridobivanje, oddajanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, oskrba z vodo, kanalizacijami, zbiranje in odvoz smeti, pokopališka dejavnost, javna razsvetljava, asfaltiranje cest In ulic pa se kaj. Nadalje razmišlja priloga tudi o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, o združevanju sredstev ter o sistemskem razreševanju vseh navedenih vprašanj.
Torej gotovo dovolj razlogov, da se z vsebino priloge seznanimo in potem pomagamo razmišljati In odločati o smotrnih rešitvah komunalne podobe v naši občini.
Komisija Izvršnega sveta skupščine občine Logatec
Logaške
NOVICE
Plinovodni sistem Slovenije
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
Plinovodno omrežje v Sloveniji je zasnovano na temelju podrobnih preučevanj in analiz sedanjih in prihodnjih potreb po zemeljskem plinu za slovensko industrijo in druge porabnike.
Preskrba slovenskega plinovodnega omrežja je vezana na uvoz zemeljskega plina.
Zemeljski plin, ki ga uporabljamo v Sloveniji, priteka iz evropskega dela Sovjetske zveze, kasneje pa bo pritekel tudi iz Sibirije.
Plinovod poteka prek Češkoslovaške, Avstrije do naše meje, ki jo prestopi pri Ceršaku.
Zemeljski plin se transportira po cevovodih, ki so položeni približno meter pod površjem zemlje. Za transport ločimo dve skupini plinovodov: magistralni plinovodi, ki vodijo plin pod visokim tlakom na večje razdalje, in lokalna oziroma mestna plinovodna omrežja, ki prevzamejo plin pod nizkim tlakom in ga vodijo do uporabnikov.
Skozi Logatec poteka magistralni plinovod. Od tu se transportira plin v plinastem stanju pod tlakom 50 barov, kolikor je potrebno za transport plina po plinovodnem omrežju do porabnikov.
Magistralni plinovodi so zgrajeni iz jeklenih cevi, ki so od tedaj med seboj električno obtočno varjene. Po varjenju se zvari z rentgenom ali z radioaktivnimi izotopi presvetlijo in slikajo na film, da se je moč prepričati, če je varjenje uspelo, in če so vari brez napak.
Po varjenju se cevi očistijo rje, umazanije in se zoper rjavenje izolirajo s polietilenskimi trakovi. Ta obloga mora biti za vodo in zrak popolnoma nepropustna. Kjer plinovodi križajo ceste in železnice, se zaradi varnosti polagajo v zaščitne cevi (cev v cevi) in jih z dvojno
izolacijo izolirajo proti rjavenju. Od zaščitnih cevi so na površje zemlje speljane kontrolne cevi, s katerimi upravljalec plinovoda ugotavlja, če plinovod pod cesto ali železnico pušča. Te cevi, rumene barve, z navzdol obrnjenimi konci, vidimo tudi v Logatcu. Plinovodi potekajo tudi po urbaniziranih zemljiščih, mimo stanovanjskih in drugih objektov, zato morajo biti zgrajeni tako varno, da je verjetnost nesreče čim manjša.
Zemljišča, po katerih potekajo plinovodi, razdelimo v štiri varnostne pasove, ki se med seboj razlikujejo po gostoti stanovanjskih stavb. V prvem razredu so zemljišča, ki nimajo v pasu, širokem 400 m in dolgem 1 km več kot 6 stanovanjskih objektov, v četrtem razredu pa število stanovanjskih zgradb (mesta ali naselja) ni omejeno.
KAKO SE DOLOČA VARNOST PLINOVODOV?
Po izbiri največjega delovnega tlaka v plinovodu se določi oz. izračunajo vse sile, ki poleg tlaka lahko vplivajo na položeni cevovod in se s temi podatki izračuna potrebna debelina cevi. Varnostno število nam pove, kolikokrat bi se morala te sile povečati, da bi prišlo do loma cevi. Slovensko plinovodno omrežje ima v prvem razredu varnostno število 2,6, v četrtem razredu pa 3,9. To pomeni, da bi se tlak in ostale sile morali štirikrat povečati, da bi prišlo do loma cevi. Zaradi boljšega varovanja se vgrajujejo v plinovode samodejni ventili, ki plinovod v primeru loma cevi samodejno zapro in prekinejo tok plina.
Razdalja med ventili je odvisna od varnostnih razredov in znaša v prvem razredu 32 km, v četrtem razredu le 8 km. Pri vseh zgrajenih plinovodih pa je treba skrbeti, da število stano-
vanjskih zgradb v štiristometr-skem pasu ne bi prekoračilo števila, ki ga dopušča posamezni varnostni razred, zato govorimo o štiristometrskem varovalnem pasu. Poleg varovalnega pasu imamo še varnostni pas 30 metrov levo in desno od plinovoda, v katerem pa brez posebnih zaščitnih ukrepov ne moremo postavljati stanovanjskih zgradb, neglede na varnostni razred.
Največja nevarnost za plinovod pa brez dvoma predstavljajo   nekontrolirana zemeljska
dela, ki se jih loti ta ali oni «* trasi brez nadzora. V opol0"® so vzdolž plinovodov postan ne oznake z napisi. .■
Poškodovanje plinovoda 1 naprav, ki so njegov sesti* del, je v smislu določil zakol*0 temeljih varnosti transporta P naftovodih in plinovodih (Ut-\ SFRJ št. 64/73) kaznivo dejif zoper splošno varnost ljudi1 premoženja, kar obravnava ji* no tožilstvo.
Nadaljevanje prihodnp Uporabno8t zemeljskega na.
Kljub težavam pogumno naprej
V našem TOZD-u se zoževa-nje in zaostrovanje pogojev gospodarjenja odraža predvsem v upadanju povpraševanja po naših izdelkih, v otežkočeni nabavi in občasnem pomanjkanju določenega števila materialov, neenakomerni preskrbi z naftnimi derivati, zaostajanju prodajnih cen, glede na nabavne in še na nekaterih drugih področjih. Glede na takšne pogoje gospodarjenja planiramo v letošnjem letu 38790 ton tržne proizvodnje, tako, da bo obrat proizvodnje valovitega karto a izdelal skupno 40000 ton kartona, medtem ko bomo v končne izdelke - zloženke predelali 19000 ton valovitega kartona. Planirani obseg proizvodnje zagotavlja ob sprejetih planskih cenah za letošnje leto 8 % povečanje glede na leto 1982. Prodaja naših izdelkov je v pretežni meri usmerjena na slovensko in deloma na jugoslovansko tržišče.
Konkurenčnost v tej panogi industrije je na svetovnem tržišču zelo velika, vendar smo v zadnjih letih že dosegli določene rezultate Skrb za izvoz pa je naša naloga -j sedanjem srednjeročnem obdobju. Vsi poznani omejevalni ukrepi glede pravice plačila uvoza predstavljajo velik problem pri nabavi rezervnih delov za naložbe in tekoče vzdrževanje. V našem TOZD-u se to odraža še toliko bolj, saj so vsi stroji za proizvodnjo in predelavo valovitega kartona uvoženi Problem rešujemo tako, da rezervne dele iz uvoza poskušamo nadomestiti z domačimi, vendar to žal ni vedno mogoče. Zastoji v proizvodnji pa predstavljajo izpad pri doseganju količinskega plana in dohodka.
Plan naložb znaša v letošnjem letu 13.650.000 din, glavna postavka pa je priključek na plinovod. S tem bi zagotovili dodatni vir energije, kajti mazut je danes naš edini vir.
i, -sv*
i
is*1"
Uporaba dveh virov energij8' mazuta in plina zagotavlja si(rJf' nejšo preskrbo z energijo, katero vemo, da je postala svJ tovni problem. Ravno v tem dobju opravljamo rekonstruK1 jo enega od obeh karton* strojev. - Rekonstrukcija "9 bo zagotovila obratovanje z"* koliko povečano zmogljivosr predvsem pa pričakujemo boljšanje  kvalitete valoviti kartona.
Poleg ukrepov na podro'111 nabave in prodaje poskuša'"'' ustvariti večji obseg proizvod nje s čim boljšim izkoriščanji proizvodnih zmogljivosti in K' najboljšim izkoriščanjem repf(1' materiala. Odstotek izkoriš*6' nosti repromateriala, ki ga sed" dosegamo, je na nivoju podo"" nih evropskih tovarn, vendars6 moramo zavedati, da vsa"0 zmanjšanje vpliva na porast d0' hodka, še posebno če vemo, $ predstavlja repromaten9 80-90 % cene izdelka.
Planski akti za letošnje le'0 predvidevajo, da bomo fizic"0 produktivnost dela, ki jo po s*' daj veljavni metodologiji mer1' mo s proizvedeno količino pr0' izvodov na delavca, ozirom9 točneje v kg na plačano uro, p0' večati za cca 8 %. To bomo dosegli ob že poznanih pogoji" dela in dejstvu, da naravno zmanjševanje števila zaposleni" ne bomo nadomeščali z novimi delavci, temveč bomo izkoristili notranje rezerve in prekvalifikacije v vseh primerih ko bo to I* mogoče. Mjty| Rupnik
VALKARTON
POPRAVEK
Za KS Tabor je bilo objavljeno, da je tov. Anton Antičevič predsednik sveta KS Tabor. Pravilno pa je:
1. tov. Jože Rupnik - predsednik sveta KS Tabor
2. tov. Anton ANTIČEVIČ - predsednik skupščine KS Tabor
Jakob KOKALJ
Logaške
NOVICE
7ZANIMA NAS
Palični nosilec - nova proizvodna usmeritev Gradnika
Na 7. skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine, 29. 12. 1982, Je delegatka KS Rovte postavila delegatsko vprašanje v zvezi z vrstnim redom izgradnje vodovoda v Rovtah oziroma v Logatcu.
V letu 1982 so bile na območju KS Rovte že opravljene določene raziskave vodnih virov, ki jih bomo nadaljevali še v letu 1983 na osnovi sprejetega programa raziskav vodnih virov in jih bo financirala Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava sporazumno preko Komunalno-cestne skupnosti Logatec.
Če bodo raziskave pokazale, da obstajajo na določenem območju Rovt večje količine pitne vode, bo še v letošnjem letu izdelan program sanacije vodovoda v Rovtah in finančni načrt za izvedbo njegove sanacije.
V letu 1983 dajemo izključno prednost rešitvi vprašanja oskrbe Rovt z vodo, medtem ko se v Logatcu in Hotedršici ne bo izvajalo nobenih novih naložbenih del.
V predlogu resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Logatec za leto 1983 je predlagana rešitev navedenega problema, kar pa bo odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev in delovnega prispevka krajanov. IZVRŠNI SVET
Na 7. skupni soji vseh treh zborov občinske skupščine, 20.12. 1982, Je delegat DPZ postavil vprašanje v zvezi z Izvajanjem samoprispevka. Na postavljeno delegatsko vprašanje dajemo naslednji odgovor:
1. Poročilo o sredstvih sklada samoprispevka v letu 1982 je naslednje: PRIHODKI: din 1. Prenos iz leta 1981 474.298 2 Prihodki OZD po SaS 5 591.235
3. 2 % samoprispevek 13.899.650
4. 50 % amortizacije
5. Nakazilo OZS po dogovoru 2.000.000
6. Drugi prihodki 44 545
SKUPAJ PRIHODKI: ODHODKI:
1. Obnova Kulturnega doma v KS Tabor 2 Prizidek k OŠ EK
3. Sofinanciranje izgradnje pokopališča v Rovtah
4. Storitve SDK
5. Obresti za kredite
6 Odplačilo kratkoročnih kreditov
7. Nadomestilo skupnim si. SIS
8. Drugi funkcionalni izdatki
22009.728
5.491.855 1.032.747
800.000 18.273
290619 9.458328
151 600 14 952
SKUPAJ ODHODKI: 17.258 274
Stanje žiro računa 31. 12. 1982 6.129.602
2. Volitve predsednika skupščine in predsednika izvršnega odbora samoprispevka so bile opravljene na 3. redni skupščini skupnosti samoprispevka občine Logatec, dne 26. 1. 1983 in sicer so bili izvoljeni:
- Rudi LIPOVEC, predsednik skupščine skupnosti samoprispevka
- Viktor KRMAVNAR, predsednik izvršnega odbora skupnosti samoprispevka
3. Finančno poslovanje samoprispevka je od skupnih služb SIS občine Logatec v letu 1982 preneseno na SO Logatec, kjer se vodi potrebna evidenca o prihodkih in odhodkih.
Zbrana finančna sredstva samoprispevka so bila v letu 1982 izkoriščena v skladu s programom skupščine samoprispevka.
4. Ocena prihodkov samoprispevka za leto 1983 je naslednja: ^
1 Prenos presežka prihodkov iz leta 1982 5 100 000
2. Prihodki od OZD po SaS 8500000
3. 2 % samoprispevek 15 000 000
4. 50 % amortizacije od novozgrajenih
objektov šol in VVZ 1.000 000
5. Nakazilo OZD po dogovoru 5.000.000
34.600.000
Z zbranimi sredstvi samoprispevka se bodo v letu 1983 gradili družbeni objekti in ceste, ki so predvideni z načrtovanim programom.
PREDSEDNIK Rudi LIPOVEC
O novih proizvodnih zamislih Gradnika smo pripravili zanimiv pogovor z direktorjem Gradnika dipl. ing. gradb. Rafaelom Usenikom.
Novice: Kateri razlogi so vas napeljali k razvijanju lastnih montažnih konstrukcij, čeprav je med slovenskimi gradbeniki že več proizvajalcev raznoterih konstrukcijskih nosilcev?
Odgovor: Že dalj časa smo razmišljali o smotrnejših rešitvah. Doslej smo kot izvajalci že neštetokrat pripravljali temelje za konstrukcije različnih slovenskih proizvajalcev. Pri tem smo ugotavljali, da njihovi (licenčni) programi terjajo obsežna in draga temeljenja, obočni ali blagi strešni nagibi pa so bili premalo prilagojeni notranjskim vremenskim razmeram: sneg, zmrzal, pogostne deževne nevihte; in končno: tako gradnjo spremljajo razmeroma zahtevni prevozni stroški zaradi prostranih razdalj. Iz ugotavljanj, razmišljanj in tuhtanj se je porodil novorojenček, ki je z močnejšim »klasičnim« dvokapniškim nagibom prilagojen klimatskim in krajinskim zahtevam in zaradi lahke izvedbe ne potrebujejo silnih temeljev. Prevozni stroški pa so vsaj za domačo rabo neznatni.
Novice: Nam lahko predstavite avtorje vaših novih proizvodnih zamisli?
Odgovor: Če rečem, da so osnovni nosilec, lege, korita za odvajanje vode in drugi vezni elementi rezultat kolektivnih prizadevanj, bo še najbolj prav. Statično konstrukcijo - izračun nosilnosti - sem sicer osebno izračunaval, pri izvedbi pa so pomagali navdušeni sodelavci iz tehniškega oddelka, iz mizarske in ključavničarske delavnice in neposredni proizvajalci v betonarni in že-lezokrivnici. Moram pri tem poudariti, da smo pri razvijanju načrtovanih zamisli uporabljali precej lastnega znanja, v proizvodnjo smo vključili pretežno domači material, vendar povsem izključili les - to dragoceno surovino - kot pomožni material Če nam bo proizvodnja stekla, bomo lahko tudi na novo zaposlovali ljudi s kvalificirano in visokokvalificirano usposobljenostjo. Poskusno smo skonstruirali 14 metrov dolg nosilec, ki se lahko poljubno ponavlja v vdolžni ali prečni smeri. Upoštevajoč potrebe naročnikov pa lahko prilagodimo dolžino nosilcev od 10 do 18 metrov.
Novice: Se vam je že ponudila priložnost, da bi pokazali praktično uporabnost te lastne konstrukcije?
Odgovor Lanske jeseni je Biotehnična fakulteta naročila pri nas gradnjo tipskega ovčjaka na Logaš-
kem polju. V borih dveh mesecih smo kljub nadležno deževni jeseni izvedli naročilo: zgradili smo 420 m' hlevskega prostora za vsega 555.000- dinarjev (5.000- din za m'). Tu smo preizkusili 14-metrski palični nosilec, lahke armiranobetonske lege, betonska korita za odvajanje vode in druge potrebne vezne elemente - vse iz lastne proizvodnje. Tudi temelje, stebre in zidove smo zgradili z lastnimi proizvodi (armirani beton - kvadri).
Novice: Kakšni so bili prvi odmevi na ta vaš poskus?
Odgovor Občutek imamo, da je bil investitor resnično zadovoljen. Predvsem zaradi hitre gradnje ni bilo podražitev, in dalje: konstrukcija je resnično solidna, uporabna in estetska. Vsemu temu je Biotehnična fakulteta dala tudi pisno potvalo in priznanje. Je sicer to prvo priznanje v zgodovini Gradnika, zato pa toliko bolj dragoceno. - Sam investitor je izračunal, da je že samo v primeri z lesno konstrukcijo prihranil 15 % cene, dosegel pa pomembno požarno varnost kar je za hlev izjemno ugodnost.
Novice: In nadaljnje zanimanje za vaš novi proizvod?
Odgovor: Moramo priznati, da je že prva odmevnost zbudila tudi primerno zanimanje. Tako se je na primer ljubljanski Zavod za gradnjo selekcijske postaje in sejmišča za evidenco in oceno plemenske živine prepričal o primernosti, učinkovitosti in kvaliteti naše konstrukcije, zato pripravlja investicijski program, upoštevaje naše izkušnje. Nadejamo se zanimivega naročila, ki bo potrdilo smotrnost naše nove proizvodne usmeritve.
Pa tudi zasebni graditelji hlevov ali proizvodnih delavnic bodo imeli v naših izdelkih mikavno oporo
Krstna montaže Orednlkovlh nosilcev, nov. 82 (Foto Maš)
SKUPAJ OCENA PRIHODKOV:
Nove telefonske številke
NZD TOZD Zdravstvo Logatec sporoča spremembe telefonskih številk In sicer:
- splošna ambulanta, otroški dispanzer, laboratorij v ZD - 741-217
- zobozdravstvo, tajništvo, direktor, patronažna služba - 741-024
- laboratorij MD, ginekolog -741-659
DIREKTOR TOZD prof. Roman Hieng
Lo&aSke
NOVICE
Ob jubileju logaških jamarjev
Oglašam se z dvomesečno zamudo - glede na praznovanje 25-letnice aktivnega delovanja JD Logatec.
Ta jubilej so jamarji obeležili z odlično pripravljeno razstavo o jamarski dejavnosti in jamarski tehniki ter z dvema predavanjema, popestrenima z barvnimi diapozitivi o Kačni jami in krasu Nove Gvineje Vse to smo si lahko ogledali konec novembra v mali dvorani Narodnega doma.
V nadaljevanju tega sestavka ne nameravam pisati o pričujoči razstavi, temveč želim nekoliko obširneje predstaviti jamarsko dejavnost ki je širši množici manj znana, verjetno zaradi njene specifičnosti in se pri tem omejiti predvsem na delo, težave in uspehe logaških jamarjev.
Dolgoletni in izkušeni član JD Janko Petkovšek je v svojem dnevniku zapisal: »Mislim, da je jamarstvo neko samoosveš-čenje. Podajaš se v nevarnost da bi potem občutil srečo zmagoslavja. Da bi jo premagal. Pa jo res premagaš?
Morda za hip. Mine utrujenost in zopet te vlažne in mrzle skalne stene zvabijo v svoj kovinski objem. Začarani krog jamarstva se sklene.«
Začetki organiziranega dela segajo v trideseta leta, ko so se ljubitelji kraškega podzemlja organizirali kot podružnica Društva za raziskavo jam Ljubljana. Vodil jih je Ivan Dolar Raziskovali so jame in brezna v Logatcu in okolici
Med drugo svetovno vojno in še nekaj let po njej je jamarstvo na Logaškem zamrlo Ponovno je oživelo v začetku petdesetih let, ko so delovali pod okriljem JK Luka čeč iz Postojne
Leta 1957 se logaški jamarji organizirano v svoje Jamarsko društvo Logatec Nekateri tedanji člani še danes z zanimanjem spremljajo delo društva, čeravno so se izmenjale že štiri generacije članov in sodeč po skrbi za pridobivanje podmladka ta dejavnost v Logatcu ne bo zamrla. Tako je tudi prav, saj jamarstvo ni zgolj šport in rekreativna dejavnost posameznikov, temveč vedno bolj dobiva tudi širši družbeni pomen. To potrjuje tudi tesna povezanost JD z občinsko Raziskovalno skupnostjo in s tem v zvezi odkrivanje vodnih virov v okoliških jamskih objektih, ki bi jih v prihodnosti lahko izkoriščali. Gre za izkoriščanje tako industrijske kot pitne vode
V sklop njihove dejavnosti sodi tudi izdelovanje načrtov, meritev in zapisnikov, ki jih zbi-
rajo v katastru JZS in služijo več namenom. V zadnjem času pa se posamezniki posvečajo tudi potapljanju, kar jim seveda v mnogih jamskih sistemih omogoča nadaljnje obsežnejše raziskovalno delo.
Žal pa imajo jamarji veliko težav pri nabavi potrebne opreme za nemoteno varno delo Domača industrija namreč ne izdeluje potrebne oprema, zato so vezani na uvoz, kar stroške dejavnosti še poveča in skromne dotacije društvu ne zadostujejo. Člani so si tako prisiljeni zagotavljati lastno opremo s svojimi sredstvi.
Vendar kljub visokim stroškom te dejavnosti zagnanost ne upada. Vsaj tako je soditi po vedno večjih uspehih JD. Ne omejuje se le na domače področje, temveč raziskujejo tudi podzemni svet v sosednjih republikah in tujini. Naj omenim le najpomembnejše akcije:
- tri odprave v Črno goro, s katerimi sta povezani tudi akciji v najglobjo (Duboki DO) in najdaljšo (Lipska pečina) črnogorsko jamo.
- V BiH so raziskali jame v okolici Nevesinjskega polja in Gacka.
- Več akcij na Leupah in spust v druga brezna na Hrušici in Trnovskem gozdu.
- Odkritje reke Reke v Kačni jami pri Divači, ki so jo »poglobili« na 300 m in »podaljšali« na 800 m.
- Globinski klubski rekord pa so dosegli v Veliki Ledenici v Paradani, kjer so prišli do globine 385 m, kar zagotovo še ni »prava globina«
- Odprave v do takrat najglobjo jamo sveta PIERE ST MARTIN (-1332 m) v Pirinejih se je udeležil le en član logaškega društva.
- V Italiji so obiskali njihovo drugo najglobjo jamo GORTANI z 920 m globine
- Udeležili pa so se tudi med
društvenih odprav v Avstrijo, Grčijo in Poljsko.
Vsekakor pa ne gre zaemariti njihovih raziskav na domačem področju: v Logaški jami, Gra-dišnici, Turkovi jami, Logarčku, Borisovem dihalniku in prizadevanj seznaniti čim širšo javnost z lepotami našega Krasa To z uspehom opravljajo z vsakoletnimi spusti za javnost v Logaško jamo in Gradišnico ter predavanji z diapozitivi. Že nekaj let pa uspešno vodijo jamarsko šolo, ki seznanja nove člane s tehniko in načinom dela.
Ti uspehi so odraz trdega, zagnanega, nepretrganega dela tega 40-članskega društva. Za svoje delo so prejeli številna pomembna priznanja, največje priznanje pa jim je množičen obisk občanov ob javnih spustih, saj to pomeni, da živi zanimanje za lepote kraškega sveta. Tako priznanje jim da lahko vsakdo izmed nas z malo poguma in dobre volje. Logaški jamarji bodo tega zagotovo veseli.
Lado Korenč
Zapis s posveta ZRVS Slovenije
Decembra lani je bil v Ljubljani posvet predsednikov, sekretarjev in predsednikov komisij za informativno propagandno dejavnost občinskih konferenc ZRVS Slovenije.
Na posvetu so obravnavali aktualne politične in gospodarske razmere, zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter o nalogah ZRVS v letu 1983.
O nalogah ZRVS Slovenije v prihodnjem obdobju je govoril' predsednik RK ZRVS tovariš Janez Japelj ki je poudaril, da mora organizacija ZRVS in njeni člani delovati bolj akcijsko, se konkretno dogovarjati za akcije in preverjati izvrševanje nalog. Pri tem je še najprej ena osnovnih nalog vključevanje ZRVS v delovanje Socialistične zveze. Politična vloga organizacije ZRVS v vseh okoljih je potrebna in nujna. Na osnovi razprave predsednika, razprav predsednikov komisij in udeležencev posveta so bile sprejete nekatere naloge in usmeritve za delo občinskih organizacij ZRVS:
- Programi in načrti dela ZRVS morajo biti usklajeni s programsko usmeritvijo SZDL oziroma predstavljati konkretno izvrševanje njenih usmeritev.
- Ustanavljanju in delovanju aktivov RVS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela (če obstojajo) je po-
trebno posvetiti večjo skrb in izdelati take oblike akcijskega progrma delovanja, da bodo ti resnično zaživeli.
- V svojih okoljih posvetiti večjo pozornost delovanju družbene samozaščite tako, da razvijajo tak način dela, ki bo zagotovil neposrednejše vključevanje RVS v preventivno delovanje in pravočasno ter učinkovito preprečevanje in odpravljanje morebitnih konfliktnih in drugih negativnih pojavov. RVS se morajo neposredno vključevati v samozaščitno delovanje na vseh ravneh in v vseh okoljih.
- Še bolj je potrebno zagotoviti aktivnost RVS v samoupravnih organih in njihovo skrb za delovanje vseh elementov varnosti. V delavskih svetih, samoupravnih in drugih mehanizmih je treba nujno zagotavljati kreativnost pri delu, istočasno pa odpravljati vse negativnosti, ki niso v skladu s sprejetimi in dogovorjenimi usmeritvami.
- Stalna naloga organizacije RVS mora biti, da o svoji vlogi, o mestu in nalogah seznanja vodstva družbenopolitičnih organizacij, komite za SLO in družbeno samozaščito. Prav tako pa tudi s trenutno načrtovanimi aktivnostmi v krajevnih skupnostih ali aktivih.
- Vodstva organizacij ZRVS so dolžna na vseh srečanjih RVS in drugih aktivnostih organizacije vzpodbujati poglobljene in konkretne razprave o varnostno-političnih in gospodarskih razmerah v svetu.
- Še dosledneje je potrebno izvrševati načelo, da bo vsak rezervni vojaški starešina razporejen na konkretno dolžnost ne le v oboroženih silah, ampak tudi na področju SLO in družbene samozaščite, kjer lahko s svojim strokovnim in drugim znanjem pomaga pri razreševanju določenih nalog.
Na posvetu so tudi sprejeli stališča in sklepe o večji aktivnosti pri razširjanju revije NAŠA OBRAMBA, ki 8 svojo vsebino že štirinajst let pomaga usposabljati rezervne vojaške starešine in se je razvila v družinsko revijo za vprašanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Komisija za informativno propagandno dejavnost bo nosilec te akcije in bo v povezavi z ZSM, šolami in delavnimi organizacijami ter s predavatelji, ki predavajo o SLO in DS pridobivala nove naročnike. Revija Naša obramba je vedno bolj zanimiva za vse delovne ljudi in občane in ne samo za tiste, ki so tesneje vključeni v delo SLO in DS.
Roman Stana
Lo&a&ke
NOVICE
Mladinska pohodna enota vabi    Društvo invalidov v Logatcu
Gotovo ste že slišali, da v Logatcu obstaja mladinska pohodna enota »Dolomitski odred«.
V preteklem letu je MPE izvedla štiri dvodnevne pohode, en član MPE se je udeležil 14-dnevnega pohoda AVNOJ, pet pa pohoda v počastitev XI. kongresa ZSMS.
Prvi pohod je bil organiziran v počastitev 1. maja. Potekal je iz Borovnice, prek Pekla in Po-kojišča do Suhe štirne, od tam pa skozi Lom v Logatec Naslednji pohod je bil trasiran iz Idrije na Vojsko, kjer je bilo odkritje spomenika kurirjem v NOB; tretji pohod iz Žirov v Cerkno in naprej v bolnico Franjo in četrti iz Črnega vrha v Ajdovščino
Pohodi so potekali v prijetnem vzdušju, pot ni bila prenaporna, velik problem pa je slaba udeležba, saj je bilo na pohodih prisotnih največ 8 pohodnikov kljub plakatom, ki niso viseli le v Logatcu, ampak tudi v okoliških krajih.
Premalo je bilo sodelovanja s planinci, taborniki in vojaki, kar je napaka vodstva.
V preteklem letu je bila načrtovana delovna akcija, s pomočjo katere naj bi dobili sredstva za nabavo opreme in kritje stroškov na pohodih. Vendar je akcija propadla zaradi pomanjkanja materiala v tovarni. Načrtovano je bilo tekmovanje, kjer naj bi se med seboj pomerili taborniki, planinci, JLA, TO in MPE, vendar je tudi tu ostalo le pri načrtih.
Toliko o delu v lanskem letu. Sedaj pa še načrti za letos. Načrtujemo večje povezovanje z mentorjj v OŠ in s predstavniki OĆ ZSMS. Več sodelovanja načrtujemo s taborniki, planinci, brigadirji in TO, ki br nam lahko pomagala pri nabavi opreme za pohodnike. Zaenkrat za opremo poskrbi vsak pohodnik sam. Povečali bomo sodelovanje z MPE v drugih občinah, vabili jih bomo na svoje pohode in se tudi mi ■ideleževali njihovih. Do spomladi nameravamo izdati brošuro o obeležjih NOB v logaški občini. - Ob izidu bo organiziran tudi pohod. Načrtujemo, da bomo vsakemu pohodniku nabavili srajco in našitek z znakom »Dolomitskega odreda«.
HAČRT POHODOV ZA PRVO POLOVICO LETA 1983
- Enodnevni pohod 2. aprila na Kališe k Tončkovemu domu (ob dnevu brigadirjev);
- Dvodnevni pohod 2. in 3. maja; Borovnica - Pekel - Po-kojišče - Suha štirna - Ravnik -
Laze - Logatec (v počastitev 1. maja);
- Dvodnevni pohod ob izidu brošure o spominskih obeležjih NOV v Logatcu 28. in 29. maja: Logatec - Ceste - Petkovec -Rovte - Medvedje brdo - Hote-dršica - Ravnik - Kalce - Kališe.
Štab sestavljajo trije člani: komandant Milan Petoš, načelnik Borut Gostiša in ekonom Drago Slabe.
MPE vabi vse mlade in male starejše, ki imajo veselje do rekreacije v naravi, ki si žele pridobiti kondicijo in obujati revolucionarne tradicije, da se nam pridružijo. Prijavite se lahko članom štaba, v 00 ZSMS in na OK ZSMS. Pridite! S seboj pripeljite še prijatelje!
Janja Slabe
Občinska konferenca SZDL Logatec Je dala pobudo, da se v Logatcu ustanovi Društvo Invalidov. Zato je bil sklican sestanek z nekaterimi invalidi, da bi se domenili, kako bomo Izpeljali vse potrebno, da ustanovimo društvo. Potreba po tem se čuti ie dalj časa, kajti v naši občini Je blizu 300 invalidov. Prve seje se je udeležilo sedem invalidov (vabljenih Je bilo 24) in predsednik skupnosti socialnega skrbstva ter upravnega organa občine in predsednica občinskega odbora RK Logatec. Prisoten je bil tudi tov. Franc Štajnar -predsednik Zveze društev invalidov Slovenije, ki je prisotnim pojasnil namen in delovanje Društva Invalidov. Najprej Je potrebno Imenovati Iniciativni odbor za ustanovitev Društva Invalidov, ki bo pripravil ustanovni občni zbor, na katerem bi sprejeli statut, na-
črt dela in seveda Društvo konstituirali.
še na kratko o delu društva: odkrivanje invalidov in reševanje njihovih socialnih, stanovanjskih in drugih problemov, nuditi pravno pomoč svojim članom z lastno službo. Pomemben del dejavnosti so tudi družabne aktivnosti itd. članarina za leto Je 30 din. Društvo se povezuje preko regije v republiko, zvezo in v mednarodne oblike povezovanja.
V iniciativni odbor so bili imenovani: Brane Smodiš kot predsednik, Ana Mahnič-Na-gode, Janez Fric, Stanko Blažiš, Jože Leršin, Anton Resnlk in Albert Kovač.
Iniciativni odbor bo pripravil ustanovni občni zbor, zato poziva vse vabljene in zainteresirane, da se zbora udeleže in seveda aktivno delujejo v Društvu invalidov Logatec.
Jakob Kokalj
alpinisti so bili različnih težavnostnih stopenj.
Prav tako smo v društvu poskrbeli tudi za izobraževanje naših članov. V spomladanskem času sta bili organizirani dve predavanji s planinsko tematiko: Vzpon na DAULAGIRIJ, ki ga je izvedel Stane Belak ŠRAUF in predavanje o lepotah naših gora In nasploh slovenske pokrajine. Udeležba na teh predavanjih je bila povprečna. Skupaj je bilo 97 udeležencev. V decembru pa namerava društvo organizirati planinsko šolo.
Edina šibka točka v našem društvu je reklama in obveščanje. Pa tudi na tem področju je bilo nekaj storjenega. Izdelanih in montiranih je bilo 6 oglasnih omaric, kjer naj bi bila prikazana dejavnost društva v sliki in besedi.
Pri vseh teh uspehih in neuspehih pa smo še bolj odločeni nadaljevati dosedanje delo in obenem želimo pridobiti v svoj krog še več novih članov.
PD LOGATEC
Zahvala za denarni prispevek
Družina pok ing Mitje Primi ca. ki je bil novembra 1982 pokopan na tukajšnjem pokopališču, je krajevni skupnosti »Naklo« podarila 25 000.00 din kot prispevek za izgradnjo mrliške vezice
Svet krajevne skupnosti »Naklo« se družini pok ing. Mitje Primica za to plemenito deja nje najtopleje zahvaljuje
Svet krajevne skupnosti »Naklo« Logatec
Dejavnost Planinskega društva Logatec v pretekli sezoni
PD Logatec je letošnjo sezono dokaj uspešno zaključilo. Svojo družino je povečalo na razveseljivih 405 članov, kar je do sedaj največje število. Naloge društva so bile letos dokaj zahtevne. Plan je vseboval naslednja področja dela: Izleti In pohodi, markiranje že obstoječih poti - kot je notranjska planinska pot, steze, ki vodijo k točkam in postojankam. Poleg tega pa smo pričeli z deli na tako imenovani logaški planinski poti.
Prireditvi srečanja notranjskih planincev in dan logaških planincev sta zahtevali od članov društva precejšnjo angažiranost.
Društvo je organiziralo planinske sekcije v Rovtah, Vzgojnem zavodu v Planini, sekcije v KLI-ju, ter Gradniku in Valkarto-nu.
Pri označevanju planinskih poti z markacijami in kažipoti je bilo opravljenih okoli 275 ur. Vsi člani - so to delo opravili prostovoljno.
Najštevilčnejša dejavnost društva je bilo prav gotovo iz-letništvo. Opravljenih je bilo več zimskih in letnih vzponov in pohodov. Na petih zimskih pohodih, ki so že tradicionalni, je bilo skupaj 135 članov in članic. V glavnem so bili to spominski pohodi na znane vrhove kot so: Stol, Blegoš, Porezen, Snežnik Itd.
V poletnem času je bilo prav tako uspešno osvojenih več vrhov v Julijcih In v Kamniških Alpah: Krn, Triglav, Jalovec, Škrla-tica. Špik, Kočna, Grintovec, Skuta itd. Udeležba na teh pohodih je bila prav tako zadovoljiva, kar priča, da se člani društva radi udeležijo organiziranih In strokovno vodenih izletov. 175 udeležencev priča o čedalje večjem zanimanju za lepote naših slovenskih krajev in gora.
Razveseljivo pri vsem tem pa le, da so vsi ti pohodi in vzponi potekali brez večjih zapetljajev in nesreč.
Pohvalno besedo lahko izrečemo tudi planinski skupini OŠ 8 talcev, ki je v šolskem letu 81/82 delovala dokaj uspešno. Učenci in učenke so se na sestankih dogovarjali o akcijah Pionir planinec. Na teh akcijah je sodelovalo 30 učencev skupaj s taborniki in ostalimi člani društva. Organiziran je bil izlet na Planino nad Vrhniko, Vrem-ščico, Vrh nad Rovtami in za 8. razred izlet na Komno. Omenimo naj, da skupina v akciji PIONIR PLANINEC letos prvič tako resno in uspešno deluje. Predvsem pa so zaslužne mentorice* ki vodijo to skupino.
Člani alpinističnega odseka so uspešno opravili v poletnem In jesenskem času precej zahtevnih vzponov v Julijcih, Kamniških Alpah In italijanskih Dolomitih. Vzponi, ki so jih opravili
NOVICE
6
Odsevni obesek - kresnička
»S krasničko je varneje na cest/« /e del širše jugoslovanske akcije »Pešec In kolesar v prometu^.
Republiški zakon o varnosti cestnega prometa določa v 52. čfenu, da morajo otroci do 14 leta ponoči aH v vsaki zmanjšani vidljivosti nositi odsevni obesek - kresničko.
Na osnovni šoli »8 talcev« imajo kresničko že vsi učenci 1. razreda (tudi na podružničnih šolah).
Takoj v februarju pa naj bi kresničke dobili še vsi otroci male šole v VVZ Kurirček, učenci 1. razreda osnovne šole »E. Kardelja« in ostali učenci, ki so kot pešci ogroženi v prometu.
Ker je kresnička predpisana z zakonom, so plačniki starši otrok. Občinski sveti za vzgojo In preventivo v cestnem prometu pa ceno regresirajo ali pa v celoti prevzamejo poravnavo računa, če seveda Imajo zadostna sredstva. Izdelovalec kresničk je Saturnus - cena je 28 din.
Obe centralni osnovni šoli In VVZ »Kurirček« naj takoj sporočijo točno število kresničk občinskemu svetu za vzgojo In preventivo v cestnem prometu (tajnica - tov. JOŽA ARHAR).
Omeniti velja še to, da bomo starejši morali nositi odsevno telo-kresnlčko po 49. členu ponoči ali v zmanjšani vidljivosti
med hojo na cesti Izven naselja od 1. 1. 1984 dalje.
Otroci so naša skrb In največje bogastvo, zato poskrbimo, da bodo v prometu čimbolj varnll Predsednik komisije za vzgojo mladih pri občinskem svetu za vzgojo In preventivo v cestnem prometu
Matic Clmperman
Najmlajši planinci na Šmarni gori
Planinski društvi OŠ Edvarda Kardelja in 8 talcev sta v soboto 5. 2. 1983 organizirali zimski planinski izlet na Šmarno goro Zgodaj zjutraj nas je avtobus odpeljal iz Logatca do vznožja Šmarne gore, kjer nas je pričakala vodnica Danica. Dan se je začel lepo. Šmarna gora jee bb bla vsa v soncu, kot naročena za sobotni izlet. Podobnih misli so bili tudi drugi planinci in sprehajalci, saj smo jih na poti srečali veliko. Že po slabi uri hoje smo bili na vrhu, toda ne preveč utrujeni Tovarišica Danica nam je na vrhu pokazala hribe okoli Šmarne gore pa tudi pogled na Ljubljano in Savo je bil zelo lep. Popili smo še vroč čaj, potem pa smo pisali razglednice, kupovali spominke in se lovili. Čez dobro uro smo se vsi skupaj, prav nič utrujeni, vrnili v dolino, kjer nas je čakal avtobus. Vožnja do Logatca je med številnimi novimi prijatelji in s pesmijo hitro minila. Utrujenost se me je lotila šele doma, pa mi še zdaleč ni pregnala želje, da grem kmalu spet na planinski izlet njv6S Kovač 4 a OŠ Edvarda Kardelja
Poklicne namere učencev 8. razredov v občini Logatec za šolsko leto 1982/83
Šolanje zaključuje v tem letu D. Logatcu 73 otrok, v G. Logatcu pa 41, tO je skupaj 114 otrok Odločajo se za naslednje poklice:
D. LogatecG. Loga
1
Izdaja vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorjev
Po določbah 109., 110. in 184 člena zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. I. SRS. pt. 5/82) bodo po 31/3-1983 smeli voziti traktor v cestnem prometu le tisti vozniki, ki bodo imeli veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. Do tedaj pa smejo voziti traktor tudi vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije. Ti vozniki bodo lahko do 30/4-1983 zahtevali tudi izdajo vozniškega dovoljenja za traktor na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B, C ali D kategorije
Vozniško dovoljenje za traktor se izda vozniku z enako registrsko številko, kot jo ima njegovo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil, hkrati pa se v to vozniško dovoljenje vpišejo tudi eventualne omejitve za vožnjo motornih vozil B kategorije iz zdravstvenih razlogov (kratkovidnost daljnovidnost, itd), ki so že vpisane v vozniškem dovoljenju za vožnjo motornih vozil B kategorije
Vozniško dovoljenje za traktor se izda z veljavnostjo 10 let, razen v primeru starostnih ali zdravstvenih omejitev, ko se izda vozniško dovoljenje za traktor z enako veljavnostjo, kot je bilo izdano vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil
Zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor mora voznik, ki ima stalno bivališče v občini Logatec, priložiti:
1. veljavno vozniško dovoljenje B, C ali D kategorije;
2. fotografijo, staro največ 6 mesecev (ne iz avtomata),
3. takso din
4. gotovino din 23.000 (vozniško dovoljenje, ovitek, vloga).
Ker je izdaja vozniških dovoljenj potekala po krajevnih skupnostih že med 8. in 24. februarjem 1982, naj opozorimo vse ostale voznike, da se bodo izdajala vozniška dovoljenja Se v mesecu marcu in aprilu vsak ponedeljek, sredo in petek v stavbi SO Logatec, Tržaška cesta 15 pri referentu za promet v sobi št. 6
Jože SelSek
		tec	skupaj	v %
takojšnja zaposlitev	4	12	16	14,04
kovinarstvo	8	5	13	11,40
lesna industrija	7	1	8	7,02
promet in zveza	7	-	7	6,14
kmetijstvo oz. agroživ.	4	3	7	6,14
tisk In papir	3	4	7	6,14
elektro	5	1	6	5,26
zdravstvo	5	1	6	5,26
tekstilna	5	1	6	5,26
blag. in den. promet	3	3	6	5,26
pedagoška	3	2	5	
graddbeeeništvo	3	1	4	
družboslovne vede	3	1	4	
kultura	3	1	4	
usnjarstvo	2	1	3	
nar. - matematika	1	2	3	
vojaški poklici	2	0	2	
miličnikk	2	0	2	
gostinstvo	1	1	2	
frizerstvo	1	-	1	
kemija	1	-	1	
neodločeni	1	-	1	
Nadja Ivanuša
Cicibani iz vrtca vabijo svoje vrstnike
Družbeno organizirana predšolska vzgoja kot dopolnilo družinski vzgoji se pri nas odvija v glavnem v dveh smereh: v dnevni vzgojno varstveni dejavnosti v VVZ In v stalnih ali občasnih oblikah skrajšanih programov namenjenih otrokom, ki niso vključeni v dnevno varstvo.
Da bi omogočili vsem otrokom v razvojno najplodnejši predšolski dobi vključitev v vsaj eno od družbeno organiziranih oblik predšolske vzgoje, začenjamo tudi letos z urami pravljic in telovadbe. Pri urah pravljic Je osrednja vsebina posredovanje pravljic, zgodbic in učenje pesmic, ki Jih povezujemo še z drugimi dejavnostmi otrok, kot so glasbena, rltmično-gibalna ali likovna dejavnost.
S programom telesne vzgoje zadovoljujemo otrokove potrebe po gibanju In s tem prispevamo k bolj radostnemu, veselemu In sproščenemu življenju otroka. Z njo smotrno vplivamo na otrokov gibalni razvoj in razvijamo vse vrste gibalnih sposobnosti. Telesna vzgoja predšolskega otroka veliko pripomore k celotnemu oblikovanju oaebnostl.
Program vzgojnega dela za otroke, ki »o vključeni v VVZ vključuje tudi ti dve dejavnosti. Zato omenjeni obliki vzgoj-
nega dela namenjamo predvsem otrokom izven dnevnega varstva. Želimo, da starši tem otrokom omogočite obiskovanje ur pravljic in telovadbe.
Ure pravljic bodo vsak četrtek od 15,30 ure do 16,30 ure s pričetkom 17. 2. 1983.
Ure telovadbe bodo vsak torek od 15,30 ure do 10,30 ure s pričetkom 15. 2. 1983.
Otroci naj se zberejo pred vhodom v oddelek male šole. S seboj naj prinesejo copate.
VVZ KURIRČEK
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in deda
FRANCA URBANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami. darovali cvetje in se tako številno poslovili od njega
Hvala Društvu upokojencev in ZZB za poslovilne besede, vsem železničarjem, pevcem in g župniku za opravljeni obred
Posebej hvala dr Skvarči za njegovo nesebično pomoč ob hudi bolezni.
Vsi njegovi
■
J
tojaake
NOVICE
KULTURNA KRONIKA
Pogumno dalje. Iz vrst mladih tako pričakujemo obetavnejših sodelavcev tudi za Logaške novice, ki resnično vsebinsko niso zgledno zanimive. maš
OB DVEH MLADINSKIH GLASILIH. - »PERSPEKTIVE«, mladinsko glasilo KLI-ja v uvodniku napoveduje obravnavo problemov, ki se jih ne manjka. Osrednje zanimanje je veljalo utripom 11. kongresa ZSMS v Novem mestu, sledijo vesti problemske konference vseh osnovnih organizacij ZSMS. Članek o žigosnih urah, ki od 1.12.1982 evidentirajo prisotnost na delu, zaskrbljujoče opozarja na »zardeva-joče evidenčne kartice«. Z iskrenim nekrologom posvečajo Perspektive posebno pozornost umrlemu mlademu sodelavcu Hermanu Pavlinu. Kulturnemu snovanju sta namenjeni dve pesmi (v srbohrvaščini), ki kažejo nadarjen pesniški nadih. Iz množice zapisanih mnenj zvemo, da je delavcem KLI-ja mladinski list všeč in da delavci pričakujoče zrejo v nove »Perspektive«. Tudi dovtipi, pa horoskop in »mali oglasi« so domiselni. Nekoliko pa moti anonimnost piscev posamičnih tekstov, dasi na koncu zvemo, da so v 2. številki »Perspektiv« sodelovali: Šemsa Harbaš, Iva Maglica, Anton Lukančič, Alojz Lazar, Hamza Bedri, Milorad Livnjak in Danilo Mihelčič.
maš
VRH NAD ROVTAMI. - Na Vrhu je bilo v soboto 29. januarja zopet živo. Vrhovci so na domačem odru svojim ljubiteljem prikazali Brez-jansko polje, ki s svojo tematiko posega v današnji čas - ali bodo zrasle tovarne na Brezjanskih njivah?
Kljub malemu odru se je režiser Franci Jereb dobro znašel, saj mu je uspelo prikazati z dobro ekipo igralcev najvažnejše poudarke dola. Dvorana je bila nabito polna. Vrhovci se bodo s tem delom predstavili še v nekaterih krajih občine pa tudi zunaj nje.
Jakob Kokalj
KULTURNI TEDEN NA ŠOLI »8 talcev«. - Osnovna šola »8 tal cev« je organizirala več kulturnih prireditev v počastitev Prešernovega praznika in jih strnila v kulturni teden.
V ponedeljek, 7. febr, so na prireditvi »Glasba in beseda« imeli v gosteh dramskega umetnika Borisa Kralja in harmonikarja Silvestra Miheliča. Srečanje učencev z umetnikoma je veljalo za redko doživetje lepote umetniške besede, ki jo je spremljala elektronska glasba Naslednjega dne so si učenci starejših razredov ogledali slovenski film Deseti brat, posnet po istoimenskem Jurčičevem delu, ki velja v zgodovini slovenske literature za prvi roman. Tega dne je šola popeljala učence tudi v Ljubljano na ogled Cankarjevega doma.
V četrtek, 10. februarja, so se pomerili na šoli recitatorji na šolskem tekmovanju. O tekmovalnih dosežkih bomo poročali v naslednjih Novicah.
Od 8. do 11. februarja pa je na šoli razstavljal logaški slikar-samo-rastnik Matej Pečenik.
PROSLAVA V LAZAH. - Lažani so proslavili slovenski kulturni praznik s priložnostno prireditvijo, ki je bila 6. februarja v šolski dvorani. O prazniku in pomenu Prešernovega dela je spregovoril predsednik mladinske organizacije tov Janko Simšič. Nastopili so recitatorji podružnične šole »Partizanski kurirji«, ki jih je za nastop pripravila Zdenka Tekavec in moški pevski zbor Dol. Logatec pod vodstvom Primoža Sarka.
Polna dvorana ooslušalcev je odmevno spremljala praznični program. J»9°
ROVTE. - Rovtarski mladinci so pod režijskim vodstvom tovari-sice Zofke Zagoričnik uprizorili ljudsko igro »Revček Andrejček«. Gledalci so obakrat napolnili domačo dvorano, posebno v soboto 5. februarja, ko so morali nekateri domov, ker ni bilo več prostora, pa se 6. februarja. Nekateri posamezniki so se izkazali z zelo dobro igro. Igralci imajo v načrtu še nekaj gostovanj.
Jakob Kokalj
ZRCALO MLADIH. - Glasilo občinske konference ZSMS Logatec, seje predstavilo s prvo letošnjo številko. List prinaša nekaj kongresnih premislekov, zapise o telesni kulturi, o informatoriki, o delovnih akcijah, minulih in načrtovanih, nadalje list kritično razmišlja o republiški konferenci, navaja poročila o delu osnovnih organizacij ZSMS, o srečanju prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe.
Kulturne strani govore o nastopu skupine Tuarega iz Postojne v logaškem mladinskem klubu, o zabavnem večeru Andreja Žigona v KS Tabor, sledi humorno, vendar impresivno pismo dedku Mrazu, v®c pesmi in dvoje proznih poskusov.
Priznanje visoke cene velja Marku Keku za oblikovanje domiselne naslovnice.
LOGAŠKE ŠPORTNE VESTI
Pokljuka, 26. 12. 1982
Na množičnem teku za pokal Mrtvega bataljona na Pokljuki sta tekmovalki iz Logatca dosegli zelo dobro uvrstitev v kategoriji žensk do 30 let. Tako je bila Sovan Judita tretja Cigale Milojka pa peta. Jezersko, 9.1.1983
V okviru prireditev »Po poteh partizanske Jelovice« je SK Triglav iz Kranja na Jezerskem organiziral kategorizacijsko tekmo v smuških tekih. V izredno lepem vremenu in na dobro pripravljeni progi so logaški tekmovalci dosegli dobre rezultate, vendar pa se jim pozna, da jim manjka predvsem trening na snegu, ki pa ga letos v Logatcu ni.
Rezultati:
mlajši pionirji.	34 mesto	Marko Leskovec
	35.	Gregor Prezelj
	43.	Jure Smole
mlajše pionirke:	14.	Irena Leskovec
	15.	Melita Malnar
starejši pionirji:	8.	Rafael Marn
	15.	Alojz Molk
starejše pionirke:	13.	Bernarda Slabe
	14.	Mojca Usenik
mlajši mladinci:	30.	Tone Nagode
	32.	Marko Oblak
Jezersko, 16. 1.1083
Medklubska tekma za »Srebrno palico«, ki jo le SK Dol zaradi pomanja-kanja pomanjkanja snega pripravil na Jezerskem, je bila spet priložnost za merjenje moči za tekmovalce iz Logatca:
Rezultati:
mlajši pionirji:	26. mesto	Jure Smole
mlajše pionirke:	8.	Irena Leskovec
	15.	Melita Malnar
starejši pionirji:	8.	Rafael Marn
starejše pionirke:	15.	Mojca Usenik
	17.	Darja Prezelj
mlajši mladinci:	18.	Tone Nagode
mlajše mladinke:	7.	Judita Sovan
	10.	Mojca šemrov
	11.	Miloika Cigale
V skupni razvrstitvi klubov je SK Logatecc dosegel deseto mesto kljub temu, da v nekaterih kategorijah nima tekmovalec in je zaradi tega dosegel
Mojca Usenik Darja Prezelj Marjan Nagode Milojka Cigale Marko DodiC Tone Nagode Srečko Brus Andrei Fečur
Jezersko, 23. 1. 1983
SK Triglav iz Kranja je organiziral medklubsko tekmo za »Beštrov memo-rial« spet na Jezerskem, saj je edino v tem kraju mogoče dobro pripraviti tekaške proge.
manj točk	
pionirke:	1. mesto
	2.
pionirji:	4
članice:	1.
člani:	10.
	14.
	15.
	20.
RezuitBti:
mlajši pionirji
mlajše pionirke
starejši pionirji mlajše mladinke
39. mesto	Jure Smole
41.	Marko Leskovec
45.	Srečko Moroz
47.	Gregor Prezelj
10.	Irena Leskovec
20	Brigita Nagode
22	Marta Eržen
9.	Rafael M*rn
18.	Alojz Mo k
7.	Mojca šemrov
11.	Judita Sovan
vabimo vas
V marcu bo na sporedu nekaj zahtevnih filmov, na katere bi rad posebej opozoril zaradi njihove umetniške vrednosti, pa najsi gre za dramo, triler ali komedijo.
Že prvi film OTROCI S POSTAJE ZOO je pretresljiva in doslej najbolj pristna pripoved o svetu mamil. Film je nastalpo predlogi novinarskega zapisa, ki govori o mladem dekletu narkomanki. Na srečo je dekle našlo pravo pot v življenje In zato je njena pripoved sploh lahko prišla do nas Postaja Zoo je zadnja postaja podzemske železnice v zahodnem Berlinu, kjer se zbirajo mladi zasvojenci, ki jim je lebdenje in lažna fantazija izhod v brezizhod-nosti sveta, ki ga pač tako razumejo. Takih prizorov, posebno tisti o »krizi«, mislim, da še ni bilo videti na naših ekranih. Pa ne gre za spektakularnost. Ne, nikakor. Gre za resno opozorilo o nevarnosti, ki jo morda nekateri še premalo poznajo. Prav nič ni narobe reči, da je film poučen.
Izreden film je ATLANTIC CITY. To je »vzhodni Las Vegas«, kakor ga danes radi imenujejo. Mesto namreč in film. Pripoveduje o ostarelem gangsterju, o prehajanju moči iz rok v roke podzemlja. Občudovali bomo spet dobrega starega Burta Lancastra, ob njem pa briljira Michel Piccoli, naš znanec iz francoskega filma. Film je tudi režiral Francoz Louis Malle, ki se ga gotovo spominjate kot režiserja imenitnih filmov SLADKA MALA, DVIGALO K MO-RIŠĆU in ŠUM NA SRCU.
V igralskem svetu smo pred dobrim letom izgubili angleškega karakternega komika Petra Sellersa. Njegov inšpektor Clouzot, Dr. Strangelove in Dolgolasec bodo ostali nepozabni liki njegove igre. Vendar mislim, da je svojo življenjsko vlogo odigral v filmu DOBRODOŠLI, MR. CHANCE. Zgodba je tako neverjetna, da je vredno vsaj opozoriti nanjo. Stari, delno umsko zaostali vrtnar, ki se spozna le na vrtnarstvo, postane največja osebnost Amerike. Vsi mislijo, da govori izredno pametno, v simbolih in celo preroško. Film je imenitna satira na današnji čas in v njej je Peter Sellers izrazil vse svoje znanje in pokazal ves svoj igralski dar. Na žalost je kmalu po premieri filma umrl. Film so nagradili z mnogimi nagradami: Melvvn Douglas je dobil Oskarja za stransko vlogo, Zlati globus sta dobila Peter Sellers in Melvyn Douglas, film je v celoti nagradilo Združenje ameriških pisateljev in filmskih kritikov. Z uspehom so film predvajali na Festu. Poleg omenjenih igralcev nastopa v filmu tudi imenitna Shirlev MacLaine, manjšo vlogo pa je odigral tudi angleški igralec Richard Basehart, ki se ga bodo morda starejši gledalci spomnili kot Aljošo iz ameriške verzije Bratov Karamazov. Vsekakor imeniten film, vreden ogleda.
V marcu bodo na svoj račun prišli ljubitelji glasbe, predvsem mladi. V filmu DISCO VROČINA bodo lahko spremljali ansamble BONEY M, ERUPTION in še nekaj znanih, v filmu JUNAKI PODZEMLJA pa se bo oglasil ameriški podtalni ročk. Posebno za zadnjo informacijo ne dam ravno »roko v ogenj«, toda vsebina je taka, da bi reklamni zapis distributerja, da gre za podtalni ročk, utegnil držati. Prepričajte se sami. Prav v zvezi z zadnjim filmom pa še tale zanimivost Mislim, da se še ni zgodilo, da bi bil režiser obeh filmov za konec tedna ista oseba. Tokrat je VValter Hill režiral JUNAKE PODZEMLJA, prav tako pa tudi JEZDECE NA DOLGE PROGE. V prvem primeru gre za vojskovanje mladeniških tolp v predmestjih New Vorka, v drugem pa za western z imenitno posebnostjo. V njem namreč nastopata dve družini igralcev, pravi družini Carradine in Keach. Zgodba pa je klasično preganjanje bratov Jessija Jamesa.
Verjetno vsi poznamo pomen besede mazohist, morda pa ne vemo vsi, da je nastala po Leopoldu von Sacher-Masochu, avstrijskem pisatelju, kije povzdigoval bolečino in ponižanje prizadete osebe kot spolni užitek. Film MASOCH je življenjska zgodba človeka, ki je postal sinonim za uživanje v lastnem trpljenju. Kajpak gre za spolno izrojenost in film o tem je namenjen le zahtevnejšim gledalcem. Kot zanimivost še podatek, da je film režiral tretji brat italijanskih bratov Taviani Franco Brogi. Morda mu lahko očitamo nekoliko večji delež komercialnosti od svojih bratov.
Za konec današnjega zapisa pa še beseda, dve o filmu MČRA. Zgodba je silno podobna oni iz BRUBAKERJA, vendar preseneti podatek, da je MČRA kar dve leti prej nastala kot znameniti Red-fordov film. Kdor ni videl BRUBAKERJA, naj mu povem, da gre za zaporniško zgodbo iskanja pravičnosti, vendar tokrat v ženskem zaporu. Verjamemo, da se kaj takega, kot boste videli v filmu, lahko zgodi. Upamo, da ne prepogosto.
Primož Sark
Filmski spored za marec
1. zahodnonemska mladinska drama KRISTIANE F.: OTROCI S POSTAJE ZOO, režija E. Edel, glavne vloge N Brunkhorst, T, Hausten, J Kuphal
4- 6  ameriSki vvestern JEZDECI NA DOLGE PROGE, r. W.
Hill, gl. vi. Keith in Stacv Keach, David, Keith in Robert Carradine
5- 6.   ameriSki pustolovski VOJŠČAKI PODZEMLJA, r W. Hill.
gl. vi. H Beck, J. Rennar 8.   italijanska komedija DEKLE ZA DOPUST, r. M. Laurenti, gl. vi. A. M. Ricoli, E. Canavale 11.-13.   ameriSki pustolovski HOOPER SUPERKASKADER, r. H. Needham, gl vi B Revnolds, S Field, J. M Vincent 13.   italijanska erotična drama MASOCH, r. F. B. Tavianni,
gl. vi. P. Malco, F. de Sapio 15.   ameriSki pustolovski MORA. r J. L. Moxey, gl. vi D. Raf-fin, C. Connors
18. -20.   ameriSki znanstveno fantastični BUCK ROGERS JU-
NAK VESOLJA, r. D. Haller, gl. vi. G. Gerard, P. Henslev, E. Gray
19. -20.   ameriSka kriminalka BEG IZ ALCATRAZA, r. D. Siegel,
gl vi. C. Eastvvood 22   ameriSka  satirična   komedija  DOBRODOŠLI. MR. CHANCE, r H Ashbv, gl. vi. P Sellers, S. MacLaine, M. Douglas. J VVarden. R Basehart
25. -27   zahodnonemSki glasbeni DISCO VROČICA, r K Iberal
in H. Frank, gl. vi. H Sebek. R. Langer in BONEY M. ERUPTION, LA BIONDA
26. -27.   ameriSki triler ATLANTIC CITY. r L. Malle, gl. vi. B Lan-
caster, S. Sarandon, M. Piccoli 29.   hongkonška komedija VARNOST ZAGOTOVLJENA, r. M. Hui, gl. vi. M. Hi, S. Hui, R Hui
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Primož Sark Številka žiro računa 50110-678 87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov
Dovolj kav«
- Ali ste res imeli včeraj kavo?
- Ja, v mislih.
Sol na bon«
- Bo res tudi sol na bone?
- Ah, kje pa! Soli je dovolj - vsaj na policah
maš
maš
Boni za denar
1. Najprej vrste pred bencinskimi črpalkami - nato boni za ben cin.
2. Najprej vrste pred prodajalnami plina - nato boni za plin.
3. Najprej vrste pred bančnimi okenci - nato - po verjetnostnem sosledju - boni za denar
maš
Nenavadne volite
Minilo je že skoraj leto dni od zadnjih volitev, vendar ni nihče pojasnil zgornjega primera ...
KHAo