200 NMh platoa t iiMhi (tati cirreiti ca la pntH V Trstu, v sredo 24. avgusta 1921 Posamezna številka 20 stotinfc Letnik XLV1 'Uhaja — Izrrcmii ponedeljek — rsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica FraaOSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se poSUjajo ured-jtffivu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fIzdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lkta 1 Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec l 7.—, pol rleta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefoa uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne itevilke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se račmajo v ^Srokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov ram po 40 stofc,[ osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L L—, oglasi denazuCi zavj4ov» mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot. bes&Ja, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnica in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ntfca sv* Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57" Zadnja pot kralja Petra L Proglas novega kralfa na narod SLOVO KRALJEVE RODBINE BELGRAD, 22. Ljubljansko »Jutro« piše: V teku včerajšnjega dne so pri* tjpela v Belgrad odposlanstva iz raznih mest Jugoslavije, da se poklonijo zack iijikrat svojemu kralju. Množice so celi dan in pozno v noč oblegale prostor pred saborno cerkvijo, skoz katero je prešlo v zadnjih dneh nad 60.000 ljudi. Veliko pozornost je vzbudila deputacija vstašev iz leta 1875, ki so se borili ramo ob rami s pokojnim kraljem. Včeraj zvečer se je vršila maša zaduši niča ob 9. uri zvečer, bral jo je patriarh Dimitrije. Prisostvovali so princesa Je? lena, princ Gjorgje, kneza Arsen in Pav* le, predsednik vlade Nikola Pašić, prvi kraljevi adjutant, maršal dvora in nekaj višjih oficirjev. Po končanem obredu sc je princesa Jelena poslovila cd svojega očeta ter mu položila pri tem v rakev tu* menega cvetja, ki ga je pokojnik najbolj ljubil. Ko so se poslovili tudi ostali člani kraljeve hiše, je položil k mrtvemu ^kra.-lju v krsto maršal dvora šopek poljskega cvetja, ki so ga nabrali vojni invalidi na grobe h onih, ki so «padli za svobetk) m mu ga poslali kot zadnji pozdrav z željo, da jih vzame s seboj v grob. i ? Izmed številndh krasnih vencev, ki so napolnjevali cerkcv in prostor okoli ksv ste, so bili posebno vidni venec Ameris* kih Združenih držav, angleškega kralja Jurja, romunskega kralja Ferdinanda, romunske vlade, francoske republike, švicarskega zveznega sveta, poljske vla? de, poljskega predsednika Pilsudskega, češke vlade, grške vlade in Italijanke vojske ki nosi na traku napis: »Italijan* ska vojska — kralju osvoboditelju«, V SABORSKI CERKVI Ob 7'30 "je prišel v cerkev poveljnik pogreba, vojvoda Stenan Stepanović s štabom. Za njim je dospela kneginja Je= lena z otroci, potem princi Gjorgje, Pavel in Arzen. Nato so dospeli člani vlade, narodne skupščine, patriarh Di* mitrije s 16 vladikami, katoliška duhov* ščina, na čelu ji zagrebški nadškof dr. Bauer, muslimanski hodže z ul alemo na čelu ter židovski veliki rabini. Patriarh je ob asistenci vladik imel svečano opelo. Po cerkvenem opravilu je imel pretres* Ijiv govor, v k a trem se je poslovil od ve* Iikega kralja. POGREBNI SPREVOD Kmalu po osmih se je zan3el iz sabor* ske cerkve pomikati nepopisno veliča* Rt en sprevod, ki ga je otvorila kraljeva garda na konjih. Za njo so gojenci voj* ne akademije, z narodnimi trakovi pre* ko ramen in prsi, nosili križ in žitno klasje. Kraljevi trobentači na belih ko? njih, okrašenih s črnino, gardna muzika, poveljnik pogreba vojvoda Stepanović s svojom štabom, oddelek kraljeve garde; odposlanstva vojske s polkovnimi za* stavami, med njimi odposlanstvo češke* ga 48. pešpolka, ki nosi ime kralja Pe* tra, oddelek invalidov, na čelu jim inva* tidi slepci Vod trobentačev kraljeve garde je vodil drugo učinkovito skupino: 44 bo* sanskih četašev, ki so bili nekdaj sobo* jevniki Petra Mrkonjiča v bosanski bor* bi proti Turkom. Dva častnika garde vodita kraljevega konja »Kaštelana«, ki ga je kralj Peter jahal pri svojem kronanju leta 1904. Za deputacijo akademske omladine slede venci kralja Aleksandra in ostalih članov kraljeve rodbine, nato štirje sen j s ski vstaši, sokolske deputacije z ziasta= vami in za njimi nad 1200 vencev na osmero velikih tovornih avtomobilih, ob danih od skavtov in častnikov, ki so nosili male zlate in srebrne vence. Zgodovinska topovska lafeta, ki jo pelje 60 gardistov, nosi zemske ostanke velikega pokojnika v hrastovi krsti. Kr* sta je odeta z državno trobojni&o. Ob njej korakata generala Jurišič in Maj^ s ter ter trije polko vnikL Sledi pa ji kne* £inja Jelena z otroci, princem Gjorgjem, Pavlom in Arsenom. Za kraljevo rodbino se vrste zastop* stva tujih držav, vlada, parlament, od= poslanstva iz vse države, častniki bel* grajske garnizije ter vse ostalo občinstvo, med njimi tudi general VukotiC, brat Črnogorske razkraljice Milene. MED BELGRADOM IN TOPOLO Na vsej poti od Belgrada do Mlade* novca so pričakovale vlak z zemski* mi ostanki velikega kralja ogromne njej se nahaja grobnica Karagjargje* vičev« Kmetje iz Viševca, rojstnega kraja kralja Petra, so prijeli krsto in jo od* nesli v kapelo, kjer ostane še nekaj dni izpostavljena. V nepreglednih množicah so prihajali sel jaki, moški; in ženske, mladi in stari, v kapelo in krsta je bila v hipu obsuta s šopki in venčki, zadnjimi pozdravi ljubečih Šumadracev.--- V mraku so se vrnili člani kraljeve rodbine in ostali udeleženci sprevoda na avtomobilih v Belgrad. Kralj Aleksander L našo lepo kraljevino vseS sovražnikov in ii podeE mir in blagoslov. Jeglič, knezoškof ljubljansku Franchet da ,s katerim je deHI zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zapri Svoje oči. Ko stopam po čl 56. državne ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objav* ljam Svojemu dragemu narodu, da ho* čem zvest idealom Svojega roditelja ču* vati ustavne svoboščine in prava držav* ljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo. Oviran radi bolezni ,da pridem na pogreb Svojega roditelja in da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena 58 ustave Svoj ministrski svet, da me zastopa v izvrševanju kralj, oblasti po Mojih navodilih do Mojega povrat* ka v domovino. Slava Njegovemu Veličanstvu Petru I. m mir Njegovi plemeniti duši! Živel narod Srbov, Hrvatov in Slo* vencev! Dano v Parizu, sedemnajstega avgu* sta leta tisočdevetstoedenindvaj setega. Aleksander s. r, Slede podpisi vseh ministrov« Prisega kraljevih prinčev BELGRAD, 22. Danes sta kneza Pav le in Arzen v vojnem ministrstvu prise* gla zvestobo novemu kralju. Kraljevič Gjorgje je prisegel že pred par dnevi skupno z belgrajsko vojaško posadko na čelu častniškega zbora. Sožalna brzojavk« ljubljanskega knezoškofa Knezoškof ljubljanski dr. Anton Bo« na ven tura Jeglič je poslal na pristojno mesto v Belgrad sledečo sožalno brzo* javko: »Po svojem povratku s potovanja sma* tram za svojo dolžnost, da v imenu ka* toliške duhovščine in katoliškega naro* da izrazim svoje globoko sožalje radi smrti našega osvoboditelja kralja Pe* tra I. z molitvijo, naj1 dobri Bog ohrani Mednarodna akcija za pomoč Rusiji RIGA, 22. Sporazum med Bro\vncm in Litvinovilm je bil nekoliko spremenjen Sovjetska vlada bo imela pravico poslati svoje zastopnike tudi v krajevne odbore. Vsak posebni sporazum s sovjetsko vla* do se bo smel skleniti le z dovoljenjem mednarodnega odbora za pomoč Rusiji, ki bo ilmel pravico brezplačno rabiti ži6* ni in brezžični brzojav ter telefon. Carnegie je bil imenovan za za&top nika sanitetne organizacije v Rusiji. Nansen je prišel v Rigo. >5 Poljska Poljska vlada la vprašanje Gornje šle* zije. — Pripravlja sc »Bela knjiga« VARŠAVA, 23. Poljsko ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo noto, v ka t eri pravi, da bo poljska vlada storila vse, da se vprašanje Gornje Slezije Teši čim prej. Nota poziva dalje prebivalstvo, naj bo mirno in naj obrani hladno kri, ker bi vsak izgred koristil samo sovraž* niku. — -a Poljska viadta pripravlja »bolo knjigo« o vprašanju Gornje Slezije, ki bo v krat* ketn objavljena in v kateri bodo natis* njene vse Batine, ki ae nanašajoča to vprašanje. Listi poročajo, da je poljsko prebival* stvo Gornje Sbzne povoljno sprejelo poziv voditeljev k miru. Iz Sosnovic, kjer je bil glavni štab poglavarja polj skžh vstašev Korfan±yja, javljajo, da se tam mdsH, da bo za mejb obveljala zna* na črta Sforze. Korfanty se je povrnil iz Pariza v Varšavo. . f* * *Z*/^ Odnosa^ med Polj^o in Rusijd VARŠAVA^ 23, Finančno ministrstvo javlja, da ae je na vzhodni meji otvorilo mnogo carinskih in policijskih postaj, ki bodo imele nadzorovati rusko*poljsko mejo* '. - ^_: ^ RaliJa 'jS PremešČermoje mtsUmk erefektov. — Krvavi boji med fašisti m koutmstL RIM, 72. Boji med fašisti in komunisti zavzemajo vedno hujšo obliko. Spopadi med njimi so vedso j»o*rsti, čeravno je bil izdal ministrski pr«ebedmk ono umno okrožnico, katero je opomni prefekta na njihovo dolžnost. Toda ppeiekti niso bržkone vzeti okrožnice prtvci resno, ker spoMdl med posamez--nima strankami se vtfc naaalje kakor prej vkljub strogi Bonoanfavi okrošnici Zdi se, da je to dejstvo dalo ministrskemu predsedniku povod, da je z včerajšn^m dnem dal premestiti vel&o število prefekiov. Med dragfm je bil premeščen kom. Crispo Moncada iz Tre-viza v Trst k generalnemu civilnemu komisa-riatu. Splošno se pctfakujer da bode tem prvim premestitvam sledile še druge, ker smatra baje ministrski predsednik v prvi vrsti prefekte za krivce dnevnih spopadov. Boj med fašisti in socialisti se medtem nadaljuje. V mantovanski okolici je bile prišlo pred par dnevi do manjših spopadov med komunističnimi in fašistovskimi skupinami. Fašisti iz Osole, kjer se je vršil spopad, so pozvali na pomoč fašiste iz Mantove, ki so pnhiteli na dveh tovornih avtomobilih. Ker pa so bile varnostne oblasti v Asoli ukrenile potrebne ukrepe, da preprečijo vsak spopad, so se fašisti odpeljali v bližnjo Acquanegro. Tam so s« spopadli s komunisti. Bilo je nekoliko oseb ubitih in več ranjenih. Fašistom je grozila že huda, kajti začeli so se zbirati ljudje s sekirami in vilami, toda še pravočasno so prišli orožniki, ki so razgnaH komuniste. Fašista so se odpeljali iz mesta, toda na poli so bili ponovno napadeni Rešili so jih zopet orožniki. Vesti o spopadih prihajalo fudi iz Dala pri Benetkah« iz Faenze, Peragie in Reggio Fmi|M>. Novi htfnkovdf po 10M Ur « RIM. 23. Umdni list »Gazzetf* Uffž* ciafe« je objavile odlok, kš določa, da ae bo dalo v promet m 500.000.000 novih bankovcev po 1000 1Ir. Ne gre pa za emU si jo novega papirnatega denarfa, temveč se bodo start tisočAi ItaiMe banice le postopno mnenjisli s novimi . Francija Bivša kraljica bo^ševikinja. PARIZ, 22. Bivša neapeljska kraljica Marija Sofija, vdova Franca II., ki je izgubil prestol po 18-mesečnem vladanju, živi že 50 let pozabljena v Parizu. «Revue de France* javlja, da se je začela bivša kraljica kar nenadoma navduševati za politiko in revolucionarne ideje. S posebnim zanimanjem proučuje komunistične knjige. Postala je navdušena pristaši-nja Lenina, ^ _ . ^ " # Anglija Irski parlament DUBLIN, 23. Uradno. Javna sej!a Dail Eireanna, na kateri se bo naznanil odgo* vor na predloge angleške vlade, se bo vršila najbrže prihodnji petek. Zopet bombni atentati na Irskem LONDON, 23. Snoči je bil izvršen po premirju prvi bombni atentat. Snoči je v Belfastu vrgel neki človek bombo, ki j? eksplodirala z velikanskim treskom. Bilo je ranjenih šest oseb. Bližnje hiše so bile poškodovane. r v V Jeni se je c tvoril shed nemške v komunistične stranke » JENA, 23. Pred včerajšnjim se je otvoril tu shod nemške komunistične stranke. Rusijo zastopa član moskovske^ ga izvršilnega odbora Josi^ovič. Na shod je prišlo tudi devet zastopnikov iz dim? gi?h evropskih držav. t Prilikom otvoritve shoda so delavci priredili dva; obhoda po mestu, enega komunisti, drugga sindikalisti. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bil neki čast= nik težko ranjen. . ----- - Nov sestanek med Ratenau-om ' in Louheursjem BERLIN, 23. Nemški minister Rate* nau in francoski1 minister Loucheur bosta imela 26. t. m. nov sestanek v \Vies* badenu. General Ludendorii doktor medicinskih ved. BERLIN, 22. Ob priliki proslave obletnice bitke pri Tannenbergu je bil general Luden-dorff imenovan za častnega doktorja zdravniških ved na univerzi v Kraljevcu. Imenovanje za doktorja je utemeljeno s tem, da je Luden-dorff mojster v vojaških znanostih, ki fe s svojim znanjem rešil brezštevilno vojaških življenj, da je osvoboditelj vzhodne Prusije, da je vojskovodja, ki je prinesel neomadeževano slavo nemškega orožja in sijaj nemške kulture od obal atlantskega oceana do azijskih puščav, da je junak, ki je branil nemški narod obkoljen od neizmernega števila grabežljivih sovražnikov, z udarci svojega nepremagljivega meča, dokler ni njegov narod, zaupajoč v lažnjive besede, opustil obrambo. Končno je doktorska diploma posvečena Ludendorffu kot Nemcu, katerega oseba se blešči nad temno sedanjostjo in nudi upanje, da pride dan, ko bo nastopila kot osvoboditelj in maščevalec. Res, lep zdravnik bo to! Belgija Shod zveze belgijskih duševnih delavcev za ustanovitev mednarodne zveze duševnih delavcev BRUSELJ, 23. Shod duševnih delav cev je sklenil resolucijo, v kateri je re* česno: 1. shod odobrava načrt za ustano* vitev mednarodne zveze duševnih de* lavcev, ki mu je bil predložen; 2. nalaga zvezi duševnih delavcev, naj organizira po raznih deželah propagando, da se v vsaki posamezni državi ustanovi zveza duševnih delavcev, ki bi pristopila k mednarodni zvezi duševnih delavcev; 3. nalaga zvezi, naj se radi te zadeve takoj stavi v stike z uradi Zveze narodom in prec&Fsem z mednarodnim uiadorn sta delo, _ ' Mbansla - Vprašanje albanskih mej PARIZ, 23. Vprašanje določitve mej nove albanske države, ki je nastala leta 1913. po zmagi drugih balkanskih naro* dov nad tedanjo turško velesilo, ni bilo nikoli do dobra rešeno. Meje na papirju, ki jih je določila konferenca velesil L 1913., se vsled evropske vojne niso mogle določno začrtati in zmešnjava je bila v tem ozira popolna. Negotovost albanskih meji je bila tem večja, ker so sosedje Albanije zahtevah po svetovni vojni znatne popravke mej iz 1. 1913. Sn so s tem namenom tudi zasedli nekatere albanske kraje in jdh držijo do dandanes*, v svojih rokah. Predvsem prihaja v poštev Grška, ki zahteva zase okraja Korča in Argifroka* stro v južnem delu Albanije. Grško podpira Anglija, dočim so dragi zavezniki za to, da se AlbamJfji prisodijo meje, ki so bile določene na gori omenjeni lan* donski konferenci. Pred par dnevi pa je Anglija nepričakovano izpremenila svo* je Grkom prijazno stališče in je nazna* iiila prizadetim državam, da priznava, tudi angleška vlada potrebo, da se At» baniji ohranijo njene meje iz L 1913. An« glija je 9 tem osvojila stališče Francije Ca Italije, ki sta bili tudi prej za nedo* takljivost albanskih mej. Po tej angleški izjavi se lahko smatra vprašanje južno * albanskih mc$ za kon? čno rešeno. Ako bi se Grška obotavljala in delala težkoče, imajo zavezniki proti i^jej mogočno orožje, ker je po balkan* & L 1912* 13 vseh Šest tedanjih evropskih velesil uradno naznanilo grški vladi sledeče: »Otoki, ki so jih velesile Zttisodile Grški postanejo do skles>u še* stero velesf*l končno grška last le tedaj, ko grške čete izpraznijo ozemlje, ki v smislu priloženega zapisnika iz Florencc od 17. dcembra 1913. pripadajo Alban^jž, in obenem tudi otok Saseno. Dalje se mo* ra grška vlada obvezati, da se ne bo upi« rala proti sklepu velesil glede jiržne Ab bani je.« 1 Drugi sosed, ki je priizadet pri končni določitvi albanskih mej, je Jugoslavija. Jugoslovenske čete držijo v sedanjem hipu sicer nekatere gorske kralje ob sc* verni in vzhodni albanski meja', toda tu so težave znatno manjše, ker se j unosio* venska vlada strinja z zavezniki v tem, da morajo ostati albanske meje, kakor so bile 1. 1913. Že 1. 1920. je jugosloven* sko odposlanstvo na mirovni kenferen* ci izjavilo, da smatra jugcslovcnska vla* da, da bi se albansko vprašanje najbo? lje rešilo, ko bi se Albaniji pustile meje iz L 1913., Lzvzcmsi male popravke na eni ali drug? točki teh mej. V isti noti je jugoslovensko odposlanstvo naglašaio, da mora Albanija postati popolnoma neodvisna rdžava. Dne 25. junija t. 1. j banske meje. Dasi! bi Jugoslavija kot na» slednica črnogorskih pravic lahko zahte* vala zase Skader, pod katerim so sc leta 1913. skupno borile srbske in črnogorsko čete, se je nova država vendar prostovoljk no odpovedala vsakemu povečanju sva* je ga ozemlja na račun Albanije. Pri; tem je imela pred očmi cilj, ki jc važnejši kot kak večji ali manjši kos ozemlja, namreč' cilj, da se ako le mogoče prepre* či, da bi se nobeira druga država ne m o« gla vgnezditi v Albaniji in na Balkanu. Končno se bo uredilo vprašanje jugo* slovensko * albanskih mej pred Zvezo narodov. K seji, ki se bo vršila v sep* tembru, so pokliteani jugoslovenski in al* banski zastopniki, da cbrazlooi-jo> vsak svoje stališče, nakar bo Zveza narodov izrekla svoj sklep o tej zadevi. Veliko veselje v Albaniji PARIZ, 23. Včerajšnji Idsti so objavili sledečo brzojavko iz Tirane, albanskega glavnega mesta: Po celi Albaniji je vsled vesti, da je Anglija prilznala veljavnost albanskih mej' iz 1. 1913, zavladalo veli* ko veselje. Vlada je poslala zahvalne br* zojavke angleški, francoski in italijan* ski vladi. _ ' - - Grška Grške čete prižle do reke Sangaricc ATENE, 23. Uradno poročilo od 22. t. m. pravi!, da so grške čete pri&le do reke Sangarios. Bilo je nekaj neznatnih prask s sovaržnikovo konjico, ,. Turčija Turki zadržali grško prodiranje? CARIGRAD, 22. Po zadnjih vesteh iz Male Azije so Turki zadržali grške čete. Manjkajo podrobnosti. CARIGRAD, 22. Nekoliko ministrov je odstopilo. Grki dalje prodirajo, ne da bi zadeli na kak resnejši' odpor. Misli se, da Kemal paša ne bo zapustil Angocre brez bitke, __^ Zveza nsrodov Ustanovitev mednarodnega sodišča zagotovljena ŽENEVA, 23.. Ustanovitev medna* rodnega sodišča se smatra že za zago* tovljeno. Število držav, ki so pristale na ta predlog, in tistih, ki so obljubile, da bodo v kratkem odobrile omenjeni pred* log, znaša 24, t. j. ravno, kolikor jih jej potrebno, da se mednarodno sodišče lahko ustanovi. Zveza narodov se ni zavzemala za bivšga cesarja Karla BERN, 23. Švicarski dopisni urad jav> Ija, da vesti dunajskega izvora, ki so bi* le objavljene v inozemskih listih in ki pravijo, da je Zveza narodov prosila švi» carsko vlado, naj bi podaljšala brvšesmu cesarju Karlu dovoljenje za prebivanj o na švicarskih tleh, ne odgovarjajo res* niči. Zveza narodov ni ne posredno ne neposredno napravila pri švicarski vladi nobenega takega koraka. Nekoliko resnico o Črni gori Lticflano Magrini je znan itattjsni&r žurna list. Njegovo ime je zaslovelo po izbruhu vojne, ko j^e bil poročevalec 1*3» dh listov o razmerah na Balkanu. Nas list se je opetovano moral bavifti z njo* govinri! poročili Cb jih zavračati. Ker nI »znal razmer in je gotovo zajemal is inih virov, je pllsal časih naravnost kričeče neresnice. To je šlo seveda vse na škodo balkanskih Slovanov. Svcuje nasprotstvo do Slovanov je kazal po* sebno v svojem opisovanju razmer * Crni gori. V zadnjih časih pa se je mož menda vendar nekaj naučil. To je razvidno iz dolgega poročala, ki ga je priobčil te dni o črnogorskih razmerah »Sccohi«. Pi&mava, da vrše Srbi v zadnjih časih med Črnogorci spretno poHtiko pomir* jevanj-a. Crnogorski Sifci, nasprotniki kralja Nikole, trdijo^ da je bila prej strogost potrebna za vzdrževanje reda. Saj so aficntie Nikofe celo vtihotaplj&H orožje in oborožcvaH tolpe. V Gaeti so ■b3c pripravljene vojaške sile za vstajo in vzpostavo padle dinastije. To je bilo v januarju 1919. Poizkus se n3 posreciL ■K temu je pripomogel bolj oboroženi odpor Črnogorcev samih nego pomoč srbskih čet, ki jih je bilo le malo na mestu. V Crnogorskih, zaporih ni sedaj niti enega poKtičnega aretiranca vec, nobenega Črnogorca, ki se je udeležil vojaške organizacije v Gaeti, ne vidiš tam. [Vsi so pomiloščeoi i!n se nahajajo na svobodi. »Črnogorsko vprašanje«, kakor so ga' predstavljali v Italiji črnogorski begun* ci, ne obstoja več. Stvar je zaključena in rešena. Smrt kralja Nikole je silno raz> redčila vrste njegovih zvestih in povra* tek beguncev iz Italiije je razpršil zadnje nade dinastije. So seveda še taki, ki so -trdovratno zvesti prejšnji vladavini in bi hoteli ohraniti neodvisnost Črne gore, ki naj bi jo vladali Petroviči. Vendar so to le osumljeni in raztreseni odpori, ki se gubi j o z vsakim dnem. Pristaši Niko* le trde, da je z njimi 30 odstotkov črno? gorskega prebivalstva, do čim trdijo pri* j stelji zetluijsnja s Srbijo, da nasprotni* kov Srbije ni mtS 10 od sto. Pomembna je Magrini jeva ugotovitev, da priznavalo tudi komunisti in republi* kanci, da so se vršile volitve, pri katerih se je narod izrekel za zedinjenje, po? vsem redno in brez nasilsfcv. Vsakdo je mogel svobodno glasovati. Izvoljeni so t>iH štirje komunisti, dva republikanca, štirje demokrati, oziroma radikalci. To* maševič in Gionović, ki ju je bil dal kralj Nikcla obsoditi na smrt — eden je kcmunist, drugi republikanec — sta bila nosOtelja Kst in sta bila prva izvoljena. Magrini se bavi na to s čudnim poja* voim, da je bilo v deželi, ki nima ne to* varn ne industrije ne velikih pcccstev, oddanih toliko glasov za komuniste. Za temi glasovi so bili deloma skriti pristaši Nikole, veliko večino pa so tvorili neza* dovoljncžr. Komunistom je prihajal v pred ugled, ki ga je Rusija prej uživala pri Črnogorcih. Stili so Leninovo brzo* javko: »Rusija je bila vedno dobra Črno goro žedinjenje s Srbijo ni le stvar čustva, marveč tudi gospodarska po> treba.« Kako dobro bi bilo, če bi ta Magrini* jev opis resničnih razmer v Črni gori či? tala vsa Italija. Videla bi, kako so jo va* rali vsi tisti, ki so ji kričali, da zahteva Črna gora neodvisnost. Magrini je napi« sal resnico. Storil je zaslužno delo. Domate vesti in znancem to žalostno vest na znanje, ker dohajajo še od premnogih strani pisma in razglednice na njegov naslov. Dopisnice s pozdravi in voščili vzbujajo njegovim domačim le žalost. Pri tej priliki se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem pokojnika, ki mu so med boleznijo tolikanj pomagali in ga moralno podpirali. — Družina. Občni zbor pevskega društva «KoIo». Pevsko društvo «Kolo» je nekdaj igralo kaj častno vlcgo v socialni organizaciji tržaškega slovenstva. Uživalo je zato splošne simpatije. Ali nezvesta prijateljica Črne gore in je t > tudi dogodki so to društvo že parkrat potisnili danes. Kdor glasuje za komuniste, gla^ na.rol> prepada. Lani na spomlad je zopet oži ______ w I(aEji» je v tisku' Tov. ilrmilri ia srednješolci, ki jo žel* imeti, naj jo naroSe pit svojih ferialoih društvih. Kdor pa jo feK dobiti, kolikor mogoče hitro, naj jo naroČi pri tor. Vlado Anžlo-▼arju. Trst ulica G. Gatteri 44, IV. Naročflu morajo biti priložene 2 L za knjižico in 0'80 L (v znamkah) za poštnino. Na naročila brez denarja se ne bo oziralo. Knjižica izide najkasneje koncem tega meseca. Opelo za kraljem Petrom. Včeraj se je vršilo ^ ^F^MŽlC^fld JllflJClllS v tukajšnji pravoslavni cerkvi Sv. Spiridijona Predrzen roparrfn napad. V ulici Febce Ve-svečano opelo za pokojnim kraljem Petrom, i °ez4lan st" 22 /e nahaja tobakarna, ki je last g. Vhod v cerkev je bU zastrt z dolgo črno pre- ^ntona Monfalconija V tobakarm je vsluz-progo. Notranjost cerkve je vplivala še bolj benf .tudl pj**"* Helena Lius, ki p je pred resno nego po navadi. Ob vhodu so tvorili «">cnjim okoli 9. ure, slaba predla. Ženska je špalir mestni stražniki v svečani uniformi, a namreč zaprla ob 9. uri tobakarno m vzela s na obeh straneh v cerkvi sta stali dve četi ,600 ?lr- ^ftere je med dnevom skupila, orožnikov pod poveljništvom enega poročnika se je oddaljila par korakov od tobakar- kot častna straža. Pred temi so stali na desni Qe' ze se p je pridružil neznanec, jo vdani s zastopniki vojaških oblastev, a na levi zastop-j P*stJ° \ P«a, da se je zgnidila nezavestna na niki civilnih oblastev in vseh tukajšnjh kon-1 i«1" »I nato odvzel iz roke denar. Ko je pn-zulatov. Med drugima smo videli generala SIa ze°ska maIt> k sebi, je začela vpiti na po-Sanna, poveljnika annadnega zbora in druge imoč; Mimo nic je ^ kmalu potem neki gospod častnike, dr. kom. Crispo Moncada, ki je na-! J* vprašal. kaj se ji je zgodilo. Ženska mu domestoval generalnega civilnega komisarja ** vsc P°vcdala- Prosila ga je, nai jo sprejme Mosconaja, poveljnika kr. straž polkovnika na orožmško postajo v ulici dell'Orologio. Go-Monaco in poveljnika vojnih ladij »Amerigo' 9P°d. PJ* ustregel in jo peljal, kamor je zah-Vespucci« in »Franceseo Ferruccio«. Razen tevala. Na^ policijskem komisariatu je izpove-tega je bila zastopana po posebni deputaciji <*°6<>dek, ki je vzbudil pn orožnikih ve-trgovska zbornica. Mestno občino je zastopal h,ko Presenečenje. Kmalu potem je bilo odpo-cav. ViUasanta. Povabljeni gosti so bili spre-\s}^mh vcč orožnikov v staro mesto, da izsle-jeti po jugoslovenskem delegatu g. Nežiću, ka- Pfa^ega ropala. Pri tej priliki je bilo are-teremu so pred odhodom cerkve izrazili svoje »ranih 26 sumljivih oseb. sožalje nad smrtjo jugoslovenskega kralja. Med' Včeraj zjutraj ob 8. uri, ko je odpirala Lius opelom je pel zelo ubrano cerkveni zbor. Cer-|j£oriomenjeno tobakarno, je videla par me-kvene slavnosti se je udeležilo obfiinstvo vseh\ trov od sebe sumljvega mladeniča; ki se je slojev. Cerkev je bila nabito polna ljudi. Bilo j neprestano oziral proti tobakarni. Nenadoma je tudi mnogo našega ljudstva. je vrgel proti Liusevi 600 lir, ki so ji bili prej- V soboto zjutraj je umrl učitelj Paškulin An- gni» večer ukradeni, ter izginil, ton in se je vršil njegov pogreb v nedeljo po- Kupčije s kokaino ▼ hotelu deUa Ville. poldne. Dajamo vsem njegovim prijateljem Pred par dnevi je doznal policijski komisariat m suje za Rusijo«. Velika večina tf&tih, 'ki so glasovali za republikance, je izrazila zahtevo, da se dinastija Karagjorgjevićev odpravi in nadomesti v vsej Jugoslaviji z republik kanskimi napravami. Potemtakem so tudi republikanci odločno za zedinjenje Črne gore s Srbijo! Voditelj republikan= cev dr. Mato PavTčević se je čudil v ne» kem razgovoru z Magrinijem, da se je mogel Evgenij Chiesa, ki je sam republik kanski poslanec v italijanskem parla* mentu, zavzemati za Nikolo in za neods visnost Črnegore! »Mi imamo — je rekel Pavičević —i s Srbijo ista zgodovinska sporočila, isto vero, isti jezik, iste ob i s čaije 'in smo Srbi kakor oni v Srbiji. Srb* sko pleme je sad, ki mu je Črna gora \e* dro. Ko so je srbsko carstvo zrušilo, so Turki pogoltnili sad, toda ko so prišli do jedra, so si ziomili zobe ob odporu srb« siva, ki se je bilo zateklo v črnogorsko gorovje. V noči turškega gospodstva je luč srbske svobode ostala prižgana na višavah Črne gore.« Magrini ugotavlja, da je pretežna ve* čina razumni^tva za zedinjenje s Srbijo velo an je začelo s svojim delovanjem na nade buden način. Prišel pa je tisti nesrečni, usodni dan 13. julija lanskega leta, ki je krvavo zadel tudi «Kolo». Ostalo je brez strehe in vse imetje, pohištvo in arhiv, je pogoltnil strašni požar. Obupavali smo in skoro se nismo megli več nadejati, da bi društvo moglo zopet oživeti! Hvala Bogu: bojazni naše niso bile upravičene, Zdi se, kakor da to društvo ne more in ne sme umreti. Zopet in zopet vstaja iz pepela z novimi nadami in jekleno voljo. S temi besedami je otvoril občni zbor zopet oživljenega «Kola» njega predsednik Makso Cotič. Z živim zadoščenjem je pozdravil ponosni zbor 40 pevccv, vrlih, za našo pesem vnetih mož in mladeničev, ki so pozdravljali besede predsednikove z velikim navdušenjem in vzkliki, ki so zairjali, da hočejo zvesto in zložno delovati, da se društvo povzpne zopet na prejšnjo višino, četudi ne po številu, pa po kakovosti. Edina točka dnevnega reda je bila volitev novega odbora. Izvoljena so bili soglasno: Makso Cotič predsednik; Miro Česnik, Anton Lozar, Ivan Kariš, Štefan Bratoš, Ernest Jug — odborniki; Josip Faganel ml. in Drago Curek namestnika; Anton Lenasd in Ivan Vrčon, pregledovalca računov. Zahvalivši se v svojem in v imenu novega odbora za izkazano zaupanje je predsednik zaključil zborovanje s pozivom do odbornikov v ulici dell'Orologio, da se zbirajo dan za dnem v hotelu della Ville razne osebe, katerih obnašanje je bilo zelo sumljivo. Policija je sprva mislila, da je za petami kaki tatinski družbi, ki si je izbrala svoj «sedež» v hotelu della Ville. Pozneje pa se je prepričala, da ne gre za tatinsko družbo, temveč za trgovce s kokaino. Eden glavnih trgovcev je bil 41 letni Viljem Stapper, stanujoč v rečenem hotelu. Predvčerajšnjim proti večeru sta vstopila v Stapperjevo sobico dva orožnika ter zahtevala od Stapperfa, naj jima dovoli, da preišče-ta sobo. Stapper, ki je Nemec in ki ne razume niti besedice italijanski, je debelo gledal može postave, češ kaj sta prišla iskat k njemu. Ko sta videla orožnika, da se ne da z možem domeniti, sta poklicala tolmača. Stapper jc seveda trdil, da je nedolžen. Toda njegove prazne besede niso nič pomagale: orožnika sta njegovo sobo natančno preiskala in našla večjo množino kokaine. Policija je spravila Stapperja ped ključ. Avtomobilska nesreča. Včeraj popoldne okoli 16 je bil pripeljan v mestno bolnišnico kotlar Jakob Steffe, stanujoč v ulici Ponziana št. 151, katerega je povozil na tekališču V, E. III. tik pred mestno zastavljalnico, vojaški avtomobil št. 5100. Steffeta so sprejeli v X. oddelek. Borana Dorotila. V:V,' " Teč«* Trst, dne 23. avgusta 1921. Jadranska banka..............275 Cosulich........340 Dalmatla..........• . ......272 Gerolimich ................|400 Libera Triestioa ..............439 ............................ Lussino..................... Martinolich . ................JC5 Ocean ia . , ................... Premuda..................370 Tripcovich • • . ................. Ampelea..................... Cement Dalmatia................. Cement Spalato...............307 Taja valu!« na tržaškem trge; Trst, dne 23. avgusta 1921. avstrijsko nemške krone ... . . 2.25 — 2.35 Češkoslovaške krone ........ 27.50— 28 — dinarji..............53.75— 54.25 Icji................ 28 50— 29.— marke.............. 27.-- 27 SO dolarji.............. 23.50— 28.75 irancoski franki.......... 182.-185.— Švicarski franki.......... 402.--4C4.— angleški fanti papirnati...... . 87,25 - 88.— angleški funti, zlati........ 105.-106.— napoleoni............ . 88 75— 89 50 MmiM M M • Ms - Mit I IjNazajV Ur" Urnik od 1. julija 1921 Lir Tja 3.80 6.90 7 f 0 8.75 9 45 10 20 11,05 12.— 13 — 13.55 14.55 16.15 16 75 17.75 20.50 21.60 22.25 23.— 25.S5 28.35 7.— 7.40 8.10 8.15 8.25 8.35 8.45 8.50 9,— 9.10 9.15 9.S0 9 45 9.00 10,— 10 20 10.30 10 35 10-45 11 — 11.15 11.45 ODHOD § Trst (p. Obeuin.T" Bazovica ... Kozina-Hcrpeljc Tuble...... Materija ..... Markovščina . . . Gradišče..... Obrov ..... Hriišica..... Podgrad..... Račice ...... Starad ...... Pasjak ...... Šapjane..... Rupa ...... Permani ..... Jurdani ..... Jušići...... Matulje ..... Sifoij Vfil^s O^ija (trg) Refca (Trg C. ikttisti) Trst Podgrad 12.— 11.25 11.— 10.50 10.40 10 30 10.20 10.10 10.05 10.— 9.55 9.45 9.15 9.05 j 8 50 l 8 30) 8.20 8.051 8—' 7.30 p&J* 20 45 20.20 13.70* 17.8SP 16 95) IG .05 15.8§-14.25' 13.25> 11.G5V 1105 10.-7.25\ 6-15 5.40 4.30- 3.- Jakomina Zidarić Dragutin Gabrijelić učitelj poročena Pićan-MarČelji, 24. avgusta 1921. 684 MALI OGLASI •e računajo po 20 atotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2-. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polov ičao ceno. ŠOFER ašče službe eventuelno na deželi. Govori slovensko, italijansko in nemško. Naslov pri upravništvu. 1504 ŠIVILJA izurjena za ženska in otroške obleke prevzame vsako delo. Eventuelno pride Lir Tja ODHOD Nazaj | Lir —.— 16.30 tij Trst (P. Obcrdan . t. 9.30 ML— 3.80 17.10 w Bazovica..... 9. — I0.2G 6 90 17.35 Kozina-Hcrpelje • 8.40 7.50 7 50 17 50 Tubi je...... 8 25 6L60 8.75 18.- Materija..... 8 15 ' 5.3*5 9.45 18.10 Markovščina . . • 8.05 &85 10 20 18.20 Gradišče..... 7.50 3.— 11.05 18.25 ro. Pomisliti je treba pri tem, da1 je v časih kralja Nikole proračun za javni pouk iznašal letno komaj 200.000 Br! Ma* grmi zaključuje: »Po vsem tem je lahko razumeti, da za nju in vera naša je trdna, da. bo «Rolo» odslej zopet častno vršilo svojo častno nalogo. V nedeljo ▼ Barkovljel Po dolgem odmoru nas «Adrija» v nedeljo zopet razveseli. Pevski zbor toliko moški, kolikor mešani, se pridno vežbs, da pokaže sadove svojega truda. Ni ga plašila velika vročina, ki je tako slabo upli-vala na vsako društveno delovanje v zadnjih tednih. Na nedeljski prireditvi bo nudil zbor popolnoma nov spored, sestavljen iz moških in mešanih zborov. Komur je le kaj mar za to našo postojanko, naj si že danes zabeleži nedeljsko prireditev v Barkovljah. Fašistovska nasilja v Istri. Iz piranske občine javljajo: Dne 16. t. m. ob 10.30 zvečer so zažgali fašisti kmetu Kuzmi Koščici v Sv, Petru voz sena. Škoda, ki jo trpi nesrečnež, znaša okoli 300 lir. Vsa vas je bila strahovito zbegana, ker bi se bil mogel ogenj razširiti tudi na bližnja poslopja. K sreči ni prišlo do tega. To je že drugi izkaz fašistovske ljubezni do našega zavednega ljudstva. Aretiran, seveda, ni bil nihče. Vsi člani pripravljalnega odbora za skupno prireditev pri Sv. Jakobu so vabljeni danes ob 20. na odborovo sejo, ki se bo vršila v navadnih prostorih. Pridite vsi in bodite točni. Predsednik. Konsumno društvo pri Sv. M. Magdaleni Spodnji (na Kolonkovcu) priredi, kakor javljeno, v nedeljo 28. t- m. javno tombolo z lepimi dobitki v prid istrskim žrtvam. Vesli Iz Istre Iz Ricmanj. Pevsko-braJao društvo «Slavec» v Ricmanjih priredi dne 25. septembra t. L veliko narodno slavnost na dvorišču bivšega konsumnega društva. (Brez plesa). Poforica čistega dobička je namenjena istrskim žrtvam. Bližnja bratska društva in godbe iz Istre in tržaške okoHce so vabljena k sodelovanju. Do 15. septembra naj javijo odboru našega društva točke, s katerim mislijo nastopiti Podroben spored objavimo pozneje. Bratje Istrani I ne zaostaja jmo za našimi rojaki v Trstu tn na Goriškem; pokažimo tudi mi, da imamo v sebi življenja. S tem, da prirejamo po vaseh pogostoma veselice, se bo skrčilo število plesov. Dajmo naši mladini dostojne zabave. Ponovno prosimo bratska društva, da se odzovejo našemu povabilu v čim večjem številu. Odbor. V SENOŽEČAH se odda dobroidoča gostilna in tobakaraa. Nai-.ov pri upravništvu. 1498; ^raraa an sSats^a Trs:, ¥ša Scafliitaia £3, t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje srebrne krone, Pozor na naslov! Pozor na naslev! POHIŠTVO za sobo in kuhinjo prodam. Tizsann 13. Via i Št. 912. 15021 SPALNO SOBO, vzmeti, žimnice, nočne omarice, umivalnike, prodam tudi posamezno. Via Fonderia 12, I. 1503 ZADRUŽNA ZVEZA v Trstu išče revizora s početno mesečno plačo 1000 L, odnosno po dogovoru ne vstevŠi dijete in polne stroške in išče tudi uradndka-uradnico; plača po dogovoru. Ponudbe naj se naslovijo na Zadružno Zvezo v Trstu, Via Torre Bianca 39 I. nadstr. 1501 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 38 SREBRO. Samo v ulici Pondares štev. 6, I n., dobite največ za krone in goldinarje. 1397 GosDOdarstvo. TRŽNE CENE, 1 U. Trst, dne 23. avgusta 1921. Fižol nov —---•— Bnčice Krompir Glavnato zelje .......... Paradižniki ....... • . . . ■ Čebula Breskve Hruške Fige Grozdje Jabolka . Češplje —.--.80 —1.20 —.80 ■-i -TrtjU'v,.-: -;--. Sadje: 6— 3.- 360 2.40 2.---- 2.80 3.20 1.20 2.— 240 — Kmetijska vrtnarska zadruga ▼ Trstu opozarja svoje vlagatelje hranilnega odseka, da obrestuje hranilne vloge od 1. oktobra t. 1. naprej z Kmetijsko vrtnarska gospodarska zadruga v Trsta opozarja svoje člane, da ima v zalogi sladkor za vkukovanje sadja in boljšanje vina. Cena 6 L 20 v. kg. Od 50 kg naprej po 6 L 15 vin. Nadalje naznanja zadruga, da otvarja naročila na seno. PODLISTEK Reue Thevenin. Železni malik Oddaljeno udarjanje na bobne je napovedovalo jasno, da Indijanci alarmirajo. Mavrici j Tarnier je zahteval od Quiterio Aquav31ija neka; pojasnil glede instrumentov, ki jih rabijo Jibarosi. — So to takoimenovani «tunduli» — je odgovoril Indijanec — obstoječi iz dolbeuega f u na ¥tero biie kladivo, obvito z žival-sko kozo. Če poslušate modulacije, se ritem izprfeimnja, kakor pri govoru. S tem sredstvom občujejo Indijanci med seboj pr.ko puščave, ousijo do najoddaljenejših krajev in odgovarjajo. Bodite uverjeni, da bo do jutra zbrana celo vejska in nas napade, — Imamo dobre puške — je pripomnil gospodar, oni pa imajo sulice in puščice. Mi se moremo braniti s svojimi puškami eden proti desetim. — Morda — je odvrnil Indijancc —. Če bi šlo za redno bitko. Ali, vi ne poznate vojne metode Jibarosev. Ne izpostavljajo se nikdar našemu ognju, skrivajo se v travo kot ameriški tigri in se ne razkrivajo nikoli. Morda bi bilo — dokler je Še Čas — boljše, če bi zbezali m uničili vse sledi, da nas ne bi dohiteli. Ali, z druge strani, se-li smemo nadejati, da ube-žimo tem Indijancem, ki so tako sposobni za zasledovanje kakega cilja, kakor kaka divja žival? Morali smo se bojevati in smo storili to; ali sedaj se nahajamo v obupnem položaju. — Za sedaj nas je - je rekel gospodar - mnogo in se ne pustimo tako lahko pobiti. Spremstvo,.. Indija nec je posegel t besedo: — Spremstvo? Ali se zanašate nanje? Dokler je bilo gotovo, da ni nobene nevarnosti, nam je ostajalo zvesto. Ali, £e bo nevarnost, ne jamčim za nič. — Bom znal prisiliti jih, da ostanejo z naPi* — je zakričal gospodar. — V relativni gotovosti, da spremstvo ostala z nami, je bolj zanesljivo jamstvo, da ostane zvesto — je pripomnil Mavricij Tarnier s svoje strani. — Mi bomo znali veliko boljie braniki tiste ljudi, nego bi se mogli sami — Bodi — je zaključil Quiterio v dvomljivem tonu — želim, da bi bilo tako. Ali, poslušajte: hrup bobnov pada. — Kaj pomeni to? — je vprašal Peter De-sroches. — Pomeni —> je odgovoril Indijanec, ko je nekoliko Časa pazno poslušal — da se zvoki ne oddaljujejo, pač pa da skupnost zvoka vpada, ker so došli vsi bojevniki in se bliža čas, ko bodo naši sovražniki pripravljeni za napad. Skoro nune vsak hrup in oomo morali biti bolj pozorni, kajti nevarnost bo blizu. Ritem bobnov je res upadal in se je izgubljal sedaj v hreasepti puščavi kot mrmranje daljnega strela. Kmalu na to so se razlegali dragi čudni zvoki: slišalo se je, kako v okolni temi preže sovražne in tajinstvene stvari. Pričakovanje tragičnega konca, ne da tri vedeli, do česa more dovesti, je navdajalo čakalce z groznim, smrtnim strahom. Mavricij Tarnier in Peter Desrochas sta molčala v strahu le s roko na puški, pripravljena, da bosta vsak trenotek videla, kako prihajalo v. tami sovražne sence. . ^ -___IDalje.) TRGOVINA z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, se z vsem inventarjem in pohištvom vred ceno proda. Ponudbe pod «606» na anončno pisarno I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 1473 PRODAJALKO, izvežbano v manufakturni stroki, z dobrimi spričevali in referencami, sprejme Vinko Šket, trgovina z manufakturnim blagom, II. Bistrica. 1478 Posestniki, katerih nagrobni) spemenir ki svojcev na pokopališču v Mirnu sa bili vsled vojne poškodovani se poziv-Ijajo, da iste do 31. tek. meseca spravijo v prejšnji' stan oziroma jih odstranijo; ostale proda županstvo dne 2. septembru na javni dražbi. Imenik občanov, kateri zadobe ital. državljanstvo po polnem pravu v smi^ slu člena L Kr. odloka z dne 30. deccm-bra 1920. st. 1890 v področju županstva AHren je razpoložen od 15. avgusta do 15. septembra tek. leta v občinskem uradu. Pritožbe se sprejema ob uradnik urah' t. j.: v torek od 9 s 12 in od 3 5 6 ure, v petek od 9 * 12 in od 3 * 6 ure, ob nedc* Ijah od 9 s 12 predp. — Za šzven občrnc bivajoče pa pismeno. Županstvo v Mirnu, 15. avgusta 1921, Župan: Peter Uršič, 1. r. UČENKO, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, sprejme Vinko Sket, trgovina z manufakturnim blagom, II Bistrica. 1479 NA PRODAJ je nova dvonastropna hiša, s 7 stanovanji, malim vrtom in lepim razgledom. Nahaja se 5 minut od južnega kolodvora. Pojasnila daje Marija Petek, Maribor, Mlinska ulica 32. 1439 SREBRNE krone in goldinarje plačam po najvišjih cenah. Salonicchio. Trst, Piazza S. Caterina 3, m. 1491 ZLATO ta srebrne krone plačam več kot drug! kupci. Albert Pcvb, ursr, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 Mineralna voda neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t. d. Glavni založnik za vso Italijo COLONIALE OLAHĐESE Družba sa uvoz In Izvoz TRST- m Pier Lulgi fla Polesirlna št. 2. EiBžPBHHffifilSifi^aai ra^SSS^EB Opekarna Jelo (Jugoslavija) izdeluje postavno velik zidak, zidak za okrajek, raznovrstni Uakovec, opeko za vodnjake in tovarniške dimnike, posebno lepo in dobro žgano zarezano strešno opeko „FALZ", ročni in maš;nski žlepak ter modelno opeko za zvonove, splošno ODekO DO Vsakem naročilu ali vzorcu. Opeka je v Sloveniji priznana kot najboljša. Opekama {elovšeki na Vrhniki je dobavljala opeko za krasno stavbo župnišča in cerkve Sv. Srca Jezusovega v Ljubljani, samostan v Rakovniku, ter mnogo drugih stavb in raznih tovarniških dimnikov. Opeko dobavljamo v zasedeno ozemlje. Vsa naročila naj se Izvolilo pošiljati na našega glavnega zastopnika gosp. Ivana*, ^tefina, gostilničarja in posestnika « Zalogu it. 27, posta Postojna« — v zalogi bo imel g. Stefin od 15. avgusta naprej raznovrstno opeko na razpolago. ocsl mi« immHHHiiiB0i«Bii HIHHII