Leto VIII, štev. 4 Ljubljana, četrtek 6. januarja 1927 Poftnina oavšalirana. Cena 2 Din g=s Ighaja oB 4. xjutraj. sa Stane mesečno Dm 15—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5Л. Telefon štev. 71, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnfštvo : Ljubljana, PreSeraora ulica St. 54. — Telefon St. 36. inseratni oddelek: Ljubljana, Preier-nova ulica St. 4. — Telefon St. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. t,- — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poStnem ček. zavodu : Ltub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. ioij mi. Ljubljana, 5. januarja. Te dni so naši gospodarski krogi do-znali vest, ki je vzbudila velikansko razburjenje v vseh vinorodnih krajih. Pa ne le pri njih. ki so neposredno prizadeti: Vsi ki bodo zraven propadli, če propade vinogradništvo po Štajerskem in v naši že itak zelo obubožani Dolenjski, če čutijo absolutno solidarni z vinogradniki. In preko tega čutimo vsi, da je vprašanje vinske carine eno kardinalnih vprašanj našega gospodarstva. Moramo priznati, da smo vsi neprijetno iznenadeni in težko iznenadeni. Politični nasprotniki radičevcev smo, gotovo najneizprosnejši. a kaj tako strašnega od njihove sicer tako zločinske nemarnosti in površnosti nismo pričakovali. Ravno dolenjski okraj brežiški srez in vzhodni okraji mariborske oblasti so precej glasov poklonili HSS. oziroma bivši SKS Sedaj pa je prišlo na dan. da ie vlada RR.. ki se že skozi mesece pogaja s Francijo glede trgovinske pogodbe in v kateri je bil minister kmetijstva in torej i vinarstva Slovenec in radičevec Ivan Pucelj ter minister trgovine Ivan Krajač tudi vodilen clan HSS. pripravljena dovoliti Franciji znižanje carine za uvoz njenih vin na 50 zlatih dinarjev pri 100 kg. Francija, ki je imela pred vojno v ttogodbi s Srbijo še ugodnejše tarife, zahteva 30 dinarjev. Pogajanja so že v teku. toda zanesljive vesti pravijo, da smo glede najvišje še dosegljive carinske postavke že vezani na 50 Din. V Beogradu noče nihče biti kriv. Alj sta gg. Krajač in Pucelj kot resortna ministra to strašno koncesijo kar sama da!a? Posledice se danes še ne dajo pregledati. Na protestnem zboru vinogradnikov v Ormožu se je pravilno povdari-lo, da nas francoska tarifa veže ne le napram Franciji, temveč tudi napram vsem drugim državam bodisi na podlagi «klavzule največjih ugodnosti» bodisi sicer, kajti kar se da enemu, se pri mednarodnih trgovinskih odnošajih naprej ve, da se drugemu odreči ne sme. Ako se v zadnjem trenutku ne odvrne skoraj neizogibna nesreča, potem je dosedanja vinogradniška, politika Jugoslavije, ki je bila zlasti napram zanadnim državam dosledna zrušena do temelja. Tuje vino je tu. Ubili smo svoiega proizvajalca in davkoplačevalca sami Dan na dan pridigujejo vsi gospodarski krogi, da je v takih stvareh treba nje prej zasiišati in vprašati. To bi veljalo zlasti za g. Puclja. ki je vzpričo svoji neznatni strokovni in upravni izobrazbi bil na zelo važnem mestu kakor šolarček Kmetijski resor zahteva mnogo zmožnosti in če se ta kaj zavozi. gre milijonom na žepe. Kljub temu nista Pucelj in Krajač nikogar vprašala za svet ali mišljenje. Nobenemu se ni zdelo vredno, da bi opozoril na pretečo nevarnost. poklical na pomoč široke sloje mteresiranega prebivalstva, alarmiral splošno gospodarske in še posebej kmetijske organizacije! Ali se za to veliko stvar sploh nista interesirala? Ali je g. Pucelj res ves svoj čas porabil le za to, kar je njegov službeni list «Kmetijski list» ob njegovem odhodu iz vlade proglasil za največjo zaslugo bivšega ministra kmetijstva, da je namre? «tepe!» naprednjake? Ali ni videl, kakšna tepežnica se je medtem pripravila slovenskemu, jugoslovenskemu kmetu?! Pristaši g. Puclja danes neomejeno gospodarijo v Kmetijski družbi, ki jo radičevci želijo pretvoriti v strankarsko filijalko zagrebške HSS. Vsiljuje se vprašanje: ali Kmetijska družba ni nič vedela o grozni opasnosti. ki preti slovenskemu kmetu, ali se zanjo ni brigala, ali pa je vedela, a ni smela, odnosno si ni upala odpreti ust? Rés je skrajno mučno, da je predsednik »Kmetijske družbe» kot šef državnega kmetijskega oddelka podrejen ministru poljoprivrede. torej do nedavnega gospodu Puclju. Toda če se je g. Sancin tako rad pokoril želji g. Puclja, da postane radičevski kandidat v Ljubljani ter skuša odgrizniti par glasov demokratom, bi bil mogel imetj tudi toliko poguma, da dvigne protestno akcijo dbe a še nič definitlv-nega Vlada bo gou-vo storila vse. da se zaščitijo kolikor mogoče tudi naši vinogradniki. • Izjava g. pomočnika ministra ža! ne mo. re pomiriti naše javnosti To je seveda splošno znano, da trgovinska pogodba > Francijo še ni sklenjena Ravnotako vemo. da so pogajanja bila svoičah že prekinje» da, a da so se pozneje nadaljevala ter so sedaj zopet preko praznikov odgodena A glavno niso te zunanjosti Za naše kmetij» stvo je kardinalno vprašanje, kako daleč se je naša vlada že definitivno vezala g le* de vinske carine Mi vemo. da ie prvotni naš predlog bil 100 in 120 Din, francoski pa maksimalno 30 Din Znano nam je tudi to, da je naša vhada šla daleč izpod 100 Din. Francoski viri trdijo z vso sigurnost* jo, da je pristala na 50 Din. kar pa Fran* cija kot previsoko še odklanja O tem pa na beograjskih merodamih mestih ni do. biti ne potrdila, a tudi ne potrebnega jas* nega in nedvomnega demantija V krogih ministrstva poljoprivrede nam servirajo mesto odločnih izjav razmišljanja o stanju, kakršno je bilo pred vojno Srb» ska predvojna avtonomna tarifa je določa, la za vino do 12 gradov 50 Din in za vsak alkoholni grad preko 12 stop. še po 5 Din uvozne carine, na vino v steklenicah pa po 100 Din Pogodbena tarifa za francoska vina. ki je bila zaklavzulirana z omejltva* mi porekla, je znašala do 14 stop le 18 Din za vina v steklen cah pa po 40 Din od 100 kilogramov. Iz teh postavk, ki se sedaj prav pogosto citirajo, se da sklepati na (rišljenie vladnih krogov. Stara pogodba je pa rudi za Francijo jak argument pri po« Caianjih z nami. Poleg tarife same je treba opozoriti tu» di na tkzv zaščite porekla. Francija si je imena ivoiih originalnih vin (koniak, buT« gundec, šampanjec itd.) v nekaterih novih pogodbah, tako 11 7 Madžarsko in Gr. ško že zaščitila in se v teh državah na= vedena francoska imena ne smejo več ras biti za označbo domsčih vin. Isto zahtevo je postavila Francija tudi nam Ti:di tu se ie vlad nekai časa branila, u prošli kabi* net RR je na to zahtevo pristal. Imena burgundec. konjak, šarnpaniec se torei za domače produkte ne bodo smela več rabiti, ona ostanejo rezervirana га vse francoske znamke. Nerazumljiva bo javnosti tudi ;zjava. da minister zunmfih del izdeluie nove in« strukciie za naše delegate in da se nič ne čuje o odločilne sodelovanju nvnistra trgovine in nvnistra poljoprivrede. Še mani razumljivo je na prvi pogled, da se v odlo» čilnem momentu, pred sklenitvijo tako 'isodepolne pogodbe ne kličejo na posve» tovanje strokovi.i gospodarski krogi T< la baš to deistvo je ind'rektno potrdilo ža. lostne vesti, da si je vlada že vezala toke LTpati je. da bodo vinogradniki iz vse države v energični akciji dv-gnili uspešen odpoT proti preteči nevarnosti. Igralnica v zagrebškem klubu vojnib invalidov Zagreb. 5. januarja n. Nekateri dunaj. ski listi, med niitni o-Neues Wiener Jour, nal». so te dni poročali o tamih gralnicah v naši državi Vojni invalidi v Zagrebu so z oblastnim dovoljenjem otvorili v Zagre. hu svojo knjižnico in kl"b. kjer se je eta. blirala tud: neke vrste igralnica Četrtina čistega dobička je bila določena centrali udruženia voinih invalidov v Beogradu, četrtina pa oblastnemu odboru. voinih in. validov v Zagrebu. Policija je danes po. slala svoje organe v ta lokal v Mesnički uFci 2 ter tam legitimirala okoli 30 oseb Aretiran je bi krupir in dva fstrana. katera bosta odpravi'ena preko meje. i 'goTrvilo se je. da je ta klub financira! neki Sigmitnd Bano. ki je izvršil poneverbo v Pančevu more zahtevati. Ako se je našla vlada ki je bila pripravljena pristati na 50 zlatih para carine za dobra vina iz Francije in s tem tudi iz Italije, moramo reči, da nas je sicer sram. da moreta ministra trgovine in kmetijstva le za hip govoriti o taki možnosti, vendar nas to ne more odvrniti, da ne rečemo, da radi Krajača in Puclja se ne ženiramo preklicati. kar je zavoženo, ker nam gre za obstoj. Ob tem žalostnem primeru pa se odpira znova tudi politično vprašanje: ra-dičevska «seljačka» stranka je tista, ki stalno in vztrajno izdaja seljaka. Prepričani smo. da bj vsak tovarniški direktor bolj pazil na interes sodržavljanov. kakor zelena gospoda, ki udobno živi, ko gara naš viničar in vinski posestnik. Razumel bi. da obubožanje ljudstva na Dolenjskem. Bizeljskem in v mariborski oblasti pomeni obubožanje vseh. izseljevanje, proletarijat in uničevanje nakupne moči kmeta, ki je pravi izvor privredne krize. Ta izprijena «kmetijska» gospoda, ki pa o kmečkih interesih vodi manj raču- na ko o lanskem snegu, si upa v tem trenutku še nastopati v javnosti in zahteva zaupanje istega kmeta, ki ga izroča novim katastrofam. Za reševanje vinogradniške krize in grozne napake, ki iih je zagrešila vlada Pucelj-Krajač. moramo biti vsi edini. Vinogradniki so naša kri. naše meso. živ del našega ljudstva. Zanje mora vse v boj in ne sme nihče vprašati ali je to ta trenutek po volji HSS ali SLS. SLS je že nastopila pot sramežljive obrambe svojih zaveznikov iziza volitev v Trgovsko zbornico, a vse to radičev-cem ne bo pomagalo. Odgovornost je ugotovljena in če jo hoče SLS vzeti na svoje rame. naj govori kakor je v njenem imenu govoril na shodu v Ormožu njen poslanec Bedianič. A preko vsega tega gre javnost na dnevni red in ta je: preklic Instrukcije vlade RR. ki pristaja na znižanje vinske carine, odklonitev vsakega zniževanj te carine, revizija avtonomne carine na vino v smislu zahtev našega kmeta, razbitje pogajanji, če Francija ne vzame preklica na znanje! Francosko-japonski afront proti angleški politiki na Kitajskem Ameriške Zedinjene države na strani Anglije. — Japonska proti priznanju nacijonalne kantonske vlade. Tokio, 5. januarja, d. Zunanji minister je sporočil francoskemu veleposlaniku, da odobrava njegova vlada stališče Pariza glede angleške spomenice o Kitajski. Japonska bo storila vse, da se ne vzbudi na svetu mnenje, da hoče priznati kantonsko vlado. An gleškemu veleposlaniku je sporočil zunanji minister, da je Japonska sicer pripravljena za sodelovanje z ostalimi državami, ki so podpisale washingtonsko pogodbo glede carin na Kitajskem, da se pa ne more pridružiti skupni izjavi. Po njegovem mnenju ne bi bilo na mestu, da sme Kitajska pobirati posebne dodatne carine, dokler ne pristane na ukinjenje takozvanih carin Likiu, ker sumi. da bi šli dohodki dodatnih carin v vojaške svrhe. Japonska obžaluje nadalje, da Anglija ne pristané fia japonski predlog gle ie sklicanja konference držav, ki so podpisale omenjeno washingtonsko konferenco. Peking. 5. januarja, d. Vedno bolj se opaža propaganda Francije in Japonske proti angleški spomenici glede Kitajske, ki jo podpirajo tudi Zedinjene države Kantonska vlada je proti temu podpiranju protestirala v Washingtonu Francija je baje pripravljena mačeti pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Indokino in Kitajsko Iz tega se vidi. da Pariz slejkoprej priznava kol veljavno kitajsko vlado le pekinško, nikakor pa ne kantonsko. Iz vsega tega se vedno bolj jasno vidijo obrisi interesnega naeprot-stva med Japonsko in Francijo ca eni in Ze-dinjenimi državami na drugi strani, kar se lire politike na Kitajskem. Washington, 5. januarja, d. Državni urad je pozval poslanika na Kitajskem. MacMur-raya, naj takoj pride poročat predsedniku Coolidgeu in ministru Kelloggu o položaju na Kitajskem. Prlčetek odločilne bitke za Sanghaj Pred Šanghajem se je pričel odločilni boj za mesto med severnimi in južnimi kitajskimi četami. sti, se ie včeraj pri Fuiangu, nekako 100 milj vzhodno od Šanghaja. pričela bitka za Sanghaj General Sunčuanfang je napadel kantonske čete Menijo, da se bo bitka razširila tudi na ostale deie fronte »Times« poročajo iz Hangčava. da je general Vupei-fu porazil čete Liul.nga kakih 140 milj severno Hangčava. Sedma in osma armada napredujeta iz Hangčava proti severu. London, 5 januarja s Generalni guverner v Šanghaju je včtraj 30 milj jugovzhodno od Hangčava napadel kantonske čete, da bi iim onemogli! nadalin; pohod proti Šanghaju V pokrajini Fsekang so kantonske čete gospodarj: položaja V Šanghaju samem se je delavstvo izreklo ia ka ntoD-ske čete Vrhovni poveljnik kantonskih če; je izjavil, da boSanghai padel 2 februarja London, 5. januarja, s. Kakor poročajo li- Kita c! zavzeli angleške postojanke Krvavi sadori sovjetske propagande. — Kitajci so v Hankovu zasedli angleške koncesije in druge inozemske zavode. — Pri' pravljenost angleške mornarice. - V mestu je prišlo do krvavih spopadov med Kitajci in Evropci. Sanghaj, 5. januarja (lo.) Kitajci so zasedli v Hankovu angleško koncesijo in pregnali Angleže. Hankov, 5. januarja (lo.) Da se pomiri prebivalstvo, so se na podlagi dô-govora angleških častnikov s kitajskimi oblastmi umaknile angleške mornariške čete iz angleške koncesije na vojne ladje. Takoj nato je udrla množica v angleško koncesijo. Nastopila je kitajska pehota, ki je korak za korakom Izpraznila angleško koncesijo in io obkolila. Angleška mornarica je v staini pripravljenosti. London, 5. januarja (lo.) Reuter poroča iz Hankova. da je položaj angleških mornarjev zelo kritičen. Mornarji so skušali razpršiti množice, nakar so se umaknili, da se izognejo oboroženemu spopadu. London, 5. januarja, s. Po vesteh iz Hankova so kantonske čete zavzele carinsko poslopje ter poslopje mestne uprave. Angleške koncesije, inozemske banke ter hiše Francozov. Japoncev in Američanov branijo sedaj še čete. Angleške žene in otroci so na varnem. Pariz, 5. januarja s. Po vesteh ki so danes prispele iz Šanghaja se je položaj v Hankovu izredno poostril. Prišlo je do krvavih spopadov med izkrcanimi angleškimi mornarji in množico. Razen tega je bilo pomorjenih več Evropcev. Vse angleške ladje v Šanghaju in ostalih kitajskih pristanišč so prejele nalog, da odplovejo proti Hankovu. Rim, 5. januarja (ri.) Potrjuje se. da so Kitajci popolnoma zasedli koncesijo-nirano angleško ozemlje. Vse inozemske vojne ladje so odplule iz Pekinga v ogrožene kraje. Italijansko dobrikanje Franciji V Rimu ne morejo pozabiti novoletne mirovne izjave francoskega poslanika. — Italija koče dokazati, da ni osamljena. Rim, 5 januarja, s. Fašistično časopisje še vedno nadaljuje z razmrtrivanji o novole!-nem govoru francoskega poslan Besnarin Oficijelni krogi izrekajo v zvezi s tem željo. naj bi prisrčnost novoletnega govora francoskega poslanika dala tudi spodbudo francoski vladi glede raznih vprašanj, ki intere-sirajo Italijo. V tej smeri bi francoska vlada lahko izvršila veliko delo, če bi pospešila akcijo francoskega poslanika Poslanik bi se smatral za zelo srečnega, izjavljajo ti krogi, če bi lahko eporočil pariškemu zunanjemu uradu, da znajo Italijani ceniti dalekosež nost prijateljskih izjav in da so tudi pripravljeni sodelovati z onimi sosedi, ki dokažejo odkritosrčno prijaleljstvo. V istem smislu je govoril tudi italijanski poslanik baron Avezzano v Parizu, ki je v italijanski koloniji izjavil, da je prepričan, da bi se dale razne ovire, ki 80 se v zadnjem času pojavile med obema vladama, z dobro voljo hitro odstraniti in bi mogla oba naroda zopet sodelovati pri najvažnejšem problemu sveta. Italijansko zunanjo politiko vodijo zelo previdno. Še pred enim letom se je zdelo. о ostala Italija popolnoma izolirana. Ta nevarnost je eedaj odpadla (?) l udi odnošaji do Nemčije so postali taki, da se lahko danes govori o razčiščen ju položaja med obema narodoma. Pomen, ki ga ima povojna Nemčija, so v Italiji popolnoma razumeli. Njeni politični uspehi so jo postavili v središče konstelacije. od katere zavisi na-dal.ina usoda evropskega miru. Med Rimom in Berlinom se je pričela nova doba, preko katere vodi pot tudi v Pariz. Železniška zveza z Dalmacijo prekinjena Veliki snežni viharji in zameti na iiški progi. — Zagrebški vlak obtičal v snegu. — Radič je odložil svoje agitacijsko potovanje v Dalmacijo. Zagreb, 5. januarja, r. Zagrebška železniška direkcija je izdala danes o snežnih zametih na Iiški progi naslednje poročilo: Položaj na Iiški pogi 5. januarja ob 7. zjutraj: Na vsej progi od Oguli na do Vrho-vin naletava od 2. zjutraj močan sneg ob burji. Sneg povzroča na odprti progi žamete. Potniški vlak št. 812, ki je včeraj 4. t. ш. ob 23.20 krenil iz Zagreba, je obtičal v snegu med Jeeenico in Javornikom. Mešani vlak št. 831, ki bi imel priti danes ob 8. v Ogulin, stoji v Vrhovinah. Višina snega na postaji Vrhovine znaša 10 cm. Na progi med Jeeenico in Rudopoljem so zameti nad 1 meter visoki. V Rudopolju je 50 cm na debelo snega. V Vrhovinah divjajo snežni viharji z zameti do Liškega Lešca, kjer je sneg 40 cm visok. V Gospiču in Lo-vincu je snega 10 cm na debelo. Tu pada sneg polagoma brez vetra. Iz Ogulina se je odpeljal snežni plug ob 9 zjutraj. Proga pri Rudopolju. med Zrmanjo in Malovanom, je vsled snažnih žametov neprehodna Zagreb, 5. januarja, n. Danes ni dospel niti en vlak s proge Split Zagreb radi ogromnega snega in velikih snežnih vihar-jev, ki divjajo na splitski progi, Zagreb. 5. januarja, n Včerajšnji Usti in današnji Radičev so javili, da bo St. Radič odpotoval v Dalmacijo na agitacijo. Ker pa je promet na progi proti Splitu t>J davi prekinjen, je Radič 9voj odhod odgodil. Odmev obiska Lužiških Srbov Вегћп, 5. januarja, p. Tukajšnji listi ko. mentirajo proslavo, ki se je vršila na beo. grajski univerzi v čast Lužiškim Srbom in izražajo svoje začudenje in iznenadenje nad tem dejstvom. «Borliner Tageblatt» pravi n pr.. da je službeni organ beograj. ske vlade podpiral dotično manifestacijo in jo celo provociral Beseda netaktnost, da jc v tej zadevi še preblaga. kajti beo« grajski krogi naj vedo, kako je dejanski a temi Lužiškimi Srbi. L 1910. jih je bilo 111.000, jih je pa vedno manj Pred vojno so bili vedno skrajno konservativni, po njej pa so pričeli rovariti proti NemfijL Spletke proti sporazumu med Nemčijo in Francijo Francoski nacionalisti napovedujejo Briandov odstop. — Spor v zunanjem ministrstvu? — Odločen demanti Berthelotov. — Možnost vladne krize v Franciji radi lokarnske politike. notku, ko rabi Francija slogo in močno koncentracijsko vlado. Medtem pa nacionalistične spletke noče- Pariz, 5. januarja, d-n. Gonja, ki jo francoski desničarski krogi že dalj časa vodijo proti zunanjemu ministru Briandu radi lo-carnske politike, preti izzvati težko krizo v Poincaréjevem kabinetu. Naciionalisti očitajo Briandu preveliko popustljivost napram Nemčiji in opozarjajo na to, da pričakujejo vse nemške stranke, vštevši socijalno demokracijo, predčasno izpraznitev Porenja, s čemer bi Franciji Izgubila zadnjo garancijo napram Nemčiji, ne Ja bi ia bila pripravljena podati Franciji kako drugo jamstvo. Iz-Tažajo svoje prepričanje, da bo Nemčija takoj po izpraznitvi Porenja zahtevala izpre-membo Dawesovega plačilnega načrta. Tako bi prišla Francija skoro ob vse sadove versajskega miru. Briand pripravlja protiofenzivo proti intrigam desnice in zahteva razčiščenje glede ■svoje zunanje politike v min. svetu in v parlamentu. Če pride do tega pred senatnimi volitvami, je položaj Poincaréjevega kabineta ogrožen, ker so desničarski krogi prav tako bojeviti kot Briand. Zato svetuje pa-trijotično časopisje Briandu, naj ne vztraja pri svojem namenu in ne izziva krize v tre- jo ponehati Njihovo časopisje razširja razne scnzacijonalne vesti, med drugimi tudi to, da so nastali hudi spori v zunanjem ministrstvu in da misli Briand odstopiti. To govorico je sporočil svojemu listu tudi pariški dopisnik »Journala de Geneve«. Glavni tajnik zim. rniaht-rstva Bertbelot je sedaj poslal uredništvu tega ženevskega lista obširen dopis v katerem odločno zanika, da bi imeli nekateri visok-; uradniki tega ministrstva ali celo Briand namero odstopiti, najmanj pa sedaj, -to so se začela uresničevati njegova stremljenja. Govorice o de-misijab v zunanjem ministrstvu so v toliko upravičene, da je eden višjih uradnikov sam prosil za upokojitev iz zdravstvenih razlogov. Berthelot nadalje ugotavlja, da je vedno zaupal svojemu vzvišenemu šefu, Briandu, in ga je in ga bo vedno podpiral v njegovih plemenitih stremljenjih za dosego svetovnega miru Briandova politika je šla vedno za sodelovanjem z Anglijo in zbližanjem z Nemčijo, Vladna kriza v Nemčiji pred rešitvijo Prihodnji teden se prično oficijelna pogajanja. — Vse mogoče kombinacije v nejasnem položaju. Berlin. 5. januarja, d. Nemškonacijoual-iii listi poročajo, da pride na krmilo vlada manjšine s podporo centruma. Pravijo celo, da so nacijonalci predlagali bavarski ljudski stranki sodelovanje in ji obljubili, da ee bodo zavzemali za to, da postane njen voditelj, prelat dr. Leicht, kancler. Z druge strani se čuje, da tudi nemška ljudska stranka ni več dovzetna za manjšinsko koalicijo desnice, ki je tndi centrum noče. Zunanji minister dr. Stresemann smatra, da je sedaj mogoča le vlada sredine. Posrečilo se mu je pripraviti svojo stranko do tega, da je taka kombinacija v sedanjem trenotku ua mestu iti tudi potrebna. Zato se more z verjetnostjo računati s tem, da pride do sestave zo petno vlade sredine. Nove volitve ne prihajajo v pošte v. Razmišljati bi se dalo o njib morda šele poleti, če nova vlada ne bi imela v zbornici zadostne podpore. Prihodnji teden pri- dejo semkaj načelniki parlamentarnih skupin. uakar se bodo začela prava pogajanja za sestavo nove vlade. Predsedniku republike jo na tem, da so sestava pospeši, da bi se mogel novi kabinet predstaviti zbornici, ki se zopet snidf; dne 19. t. m. V ospredju kombinacij za mesto državnega kanclerja jo zopet dr. Mars, ker bi bil kot predsednik vlade sredine najbolj po godu socijalnim demokratom. Berlin, 5. januarja, (pa.) Ker je eeutrum odklonil sodelovanje z uemškimi nacijonalci, je sestava desničarskega kabineta onemogočena. Najbrže bo sestavljen kabinet srednjih meščanskih strank s kanclerjem Curtiusom. Berlin. 5. januarja, (be.) Listi ee obširno bavijo l možnostjo kauriidature dr. Curtiusa za bodočega državnega kanclerja. Iz raznih vzrokov pa skoraj vsi odklanjajo tako kombinacijo. Latinska Amerika proti V/astihigtonu Južnoameriške države se boje vencije v Nikaragui. — Kaj Buenos Aires, 5. januarja. 1. , največji argentinski in sploh južnoameriški list, kritizira postopanje Zedinjenih držav, zlasti pa njihovo oboroženo intervencijo. List pravi: Tako postopanje zelo kompromitira kompromisno politiko, ki jo je zagovarjal Hughes, ko je bil zunanji minister v \Va ehingtonu. Zedinjene države so 6 tako politiko izgubile zaupanje drugih držav. To se da popraviti le, ako takoj odpokličejo svoje čete iz Nikarague. Izkrcanje čet v Nikaragui po menja, da se Zedinjene države javno odrekajo politiki iniru, ki so io zadnja leta tolikokrat svečano naglasa le. Čeprav je Nika- posledic washingionske inter-zas!edujejo Zedinjene države, lagna majhna država, ima vendarle pravico, da živi po svoje. Vos civilizirani svet, zlasii pa latinska Amerika, se začudeuo vprašuje, odkod naenkrat tako postopanje Washingto-tia, tako nasprotno privatnemu in splošnemu pravu. Javno mnenje vsega sveta zahteva, da Zedinjene države takoj napravijo konec svoji intervenciji v Nikaragui. New York, 5. januarja (pa) Senator \Vbee-lor je izjavil, da morajo Zedinjene države varovati svoje interese v Nikaragui in pravico do gradnje prekopa in mornariškega oporišča v zalivu Fouseca. Protest albanskih emigrantov v Ženevi Berlin, 5. januarja, (be.) Albanski nacijo» nalni emigranti so protestirati pri Društvu narodov zoper sklenitev pogodbe med Ita» lijo in Albanijo. Izjavljajo, da postavlja ta pogodba Albanijo pod italijanski protek» tarât.. Nov upor v Albaniji Berlin, 5. januarja, (be.) Zaradi izvedbe smrtne kazni nad nekaterimi udeleženci poslednje vstaje v severni Albaniji je iz« bruhnil v Postrinci nov upor. Računati je, da se to gibanje razširi tudi na druge kraje. Prepoved socijalne demokracije m v«» v Turčiji Carigrad, 5. januarja, a. aVakit» poroča iz Angore, da je vlada v sporazumu s par» lamentarnim odborom za zunanje zadeve odklonila prošnjo za ustanovitev socijalno* demokratske stranke v Turčiji, ki jo je predložil dr. Ilasan Riza beg. Ta politik ie že pred par leti ustanovil socijalistično organizacijo in tudi njeno glasilo, ki ju je pa kasneje vlada prepovedala Churchillov sestanek z Mussolmijem Genova, 5. januarja, (ri.) Angleški za» kladni minister Churchill je prišel danes serakaj na potu v Rim, kjer bo konferiral x Mussoliniiem in finančnim ministrom Volpijem. Vprašanje poštnega urada na Sušaku Suiak, 5. januarja, n. Iz Zagreba je do» spela na Sušak komisija inženjerjev pošt. nih strokovnjakov, da pregleda poslopje propadle Banke tr štedione za Primorje t svrho nakupa poslopja za poštni urad na Sušaku. Madžarska se ne pogaja z Rusijo Berlin, 5. janua-ja (be.) Madžarski po» slanik odločno zanika vest. da bi se Ma» džarska pogajale z Ri^sijo glede sklenitve pogodbe. Nova ekspedicija Sven Hedina Stockholm, 5. januarja, (be.) Sven Hedln-ki se sedaj mudi ч Pekingu, namerava na» stopiti novo ekspedidjo v Centralno Arijo. Tudi Rumunija ponuja Madžarski dostop do morja Bukarešta, 5. januai ja. d Vladna «Roma* nia» se znova bavi z vprašanjem dostopa Madžarske do morja. Madžarski vladi je ponudila Italija prosto luko na Reki. Jugo» slavija pa v Splitu. Zadnje čase se je po» javil šo en ponudnik, namreč Rumunija, ki ponuja Madžarski prosto luko iD s tem do» stop do morja v Galacu Madžarska vlada proučuje tudi ta načrt, vendar se še ni od> ločila Rumunija meni, da se bo Madžar» ska odločila za njeno ponudbo. Baltske države in Rusija Seva/, 5. januarja, (be.) Zunanji ministri Latvijc, Estonske in Finske, ki sedaj tu zbo rujejo, so sklenili, ua. se obnove pogajanja z Rusijo glede sklenitve jamstvenih pogodb Vendar ne smejo Lncti pogodbe določb, ki hi nasprotovale Društvu narodov. Tudi naj udeležene države streme za tem, da se ustanovi blok skandinavskosbaltskih držav v zaščito interesov v Svetu Društva naro» dov. Za nefašiste ni kruha v Italiji Rim, 5. januarja, o. Meseca decembra 1925. je bil v Italiji objavljen zakon o od« puščanju onih državnih uradnikov, kate» rih privatno udejstvovanje. predvsem na političnem polju, ni v skladu t> splošnimi političnimi smernicami fašističnega režima. Oblasti so posebno v drugi polovici pre» teklega leta pridno uporabljale ta zakon, tako da je bila odpuščena cela vrsta držav» nih uradnikov. ?T. njihova mesta so prišli fešisti. Na svoji današnji seji pa ie mini» strski svet sklenil, da se določbe omenje» nega zakona raztegnejo tudi na občinske nameščence. V uradnem poročilu je reče« no. da je bil zakon o odpuščanju uradni» kov raztegnjen tudi n» občinske uslužhen« ce predvsem zato. ker so tudi oni dolžni režimu popolno zvestobo, kar je glavni po» goj za izvrševanje kakršnekoli javne služ» be v državi. Povratek dr, Beneša z dopusta Praga, 5. januarja, d Zunanji minister dr Beneš se med 8. in U t m povrne v Prago Za jutri je napovedan prihod ber. linskegap oslanika di Kroftc, ki se bo ude» ležil pogajanj o češkoslovaški prosti luki « Hamburgu. Dr Krofta se povrne potem v Berlin in se s 1. februarjem stalno na« seli v Pragi. Iz volilnega bois Volilno gibanje na deželi postaja zelo živahno. V logaškem okraju SDS pridno prireja sestanke. Ljudstvo se zaveda, da gre za obračun s klerikalci, ki so ta okraj posebno zanemarjali. Boj bo e med SDS in SLS. Druge liste so vložene očividno na željo klerikalcev, da bi odgrizle kaj naprednih glasov. Jpati pa je, da zavedni možje to vsi vidijo in da ne pade nobena napredna croglica za zgagarske liste. Dr. Ravni-har je v Žireh razlagal, da je radikal-ska stranka velika in močna in da zategadelj treba vanjo stopiti. Mož je od prevrata bil že v mnogih strankah, zla-sta pa je po razcepu od SDS bi! hud pristaš g. Davidoviča, kateri je še nedavno izjavil, da z radikalom ne bi hotel biti ni pokopan. Gospod doktor je pozabil povedati, kam so radikali dali tisti denar, ki so ga skupaj radičevcl odtrgali uradnikom pod zlagano pretvezo, da ga dajo poplavljencem. Pozabil je tudi razložiti radikalsko korupcijo, centralizem in velesrbstvo. Povedal bi pa lahko tudi. da je radikalija v razsulu In da bo samo na razvaVinah te stranke zrasla nova široka jugoslovenska stranka. Kandidatura klerikalnega advokata Natlačena je ljudstvu želo mučna. Duhovniki le s težavo brzdajo odpor. Doktor Natlačen je 1.1914. pod kandelabrom govoril za vojsko in se vnema! zanjo. Vsi. ki so bili v vojski mu sedaj obetajo odgovor. V litijskem okraju je znani klerikalec Lebinger. ki je lani hotel kandidirati proti SLS na delu z vsemi sredstvi, da bi bil izvoljen. Pri tem mu indirektno pomaga g. Beršnjak. ki so ga ujeli na brezupno Pucljevo listo. Pričakovati pa je, da se bo g. Beršnjak vendarle spomnil naprednega prepričanja in se pridružil vsem ostalim bivšim pristašem SKS. ki gredo v boj za listo g. Lajovca pod geslom: Vsaka napredna kroglica za Lajovca. druge so proč vržene in podpora klerikalcem! V Beli Krajini vlada v SLS velika zbeganost, ker so vsi nezadovoljni, da je kandidat ljubljanski profesor Evgen Jare. Na prvem mestu je sicer na videz poslanec Nemanič. a ta ne more in ne ho odloži! skupščinskega mandata, če bo izvoljen. Tako ie nosilec liste SLS v črnomeljskem okraju pravzaprav Evgen Jarc. Ljudstvo se jezi. ker ga smatrajo za tako nespametno, da tega ne bi uvidelo. G. Jarc ima neko tovarno pri Celju, ki mu dela skrbi in Belo-kranjci dvomijo, da bi se zanje kaj potrudil. Kandidatura radicevcev v Beli Krajini sploh ne pride resno v poštev in je škoda napredne glasove zanje metati stran. V Beli Krajini je res bilo in je morda še kaj prepričanih republikancev. a ti so bili od Radiča tako prevarani in izdani, da ne gredo drugič več zanj na led. Zelo živahno se razpravlja kandidatura g. Julija Mazelleta. ki ga vsak človek v Beli Krajini pozna in o katerem je znano, da tudi on pozna svoje ljudstvo in njegove potrebe. Razpad radicevcev je popoln, tudi v ljubljanski okolici. Tu štulijo naprej advokata dr. Marušiča. za katerega pa se je prvotno izkazalo, da niti volilne pravice nima. Seveda bodo radičevci tudi v ljubljanski okolici propadli, zlasti ker so napredni pristaši bivše SKS se pridružili listi g. Zebala, na kateri imajo tudi svoje odlične kandidate. Volilni proglas St. Radiča Zagreb, 5. januarja Vodstvo HSS je izdalo volilni proglas, ki pravi v uvodu, da se je proti HSS sporazumela vsa pokvarjena gospoda In da so proti njej celo seljaki II sicer nekateri za Ju-deževo plačo, drugi pa radi neukosti in lahkovernosti Nato pa navaja zasluge radi-čevske politike Me I drugim povdarja. da bodo v vsej drža .-i urejene svobodne občine Lu svobodne oblasti in da se hrvatstvo povsod priznava in spoštuje. Od tega človek sicer m sit niti pijan, pravi proglas, toda duša mu je zadovoljna, ker čuti. da ni muha ali nema stvar, temveč, da pripada k svojemu hrvatskemu narodu, ki ima svoj koren v starini in v katerem se danes širi deblo, hvala bosu. od Čakovca do Suboti-ce na severu, do Su'aka na zapadu In Dubrovnika ter Kotora na jugu. Na naslov Slovencev ugotavlja, da jih je v Jugoslaviji samo 1 milijon, da jih je dobra tretjina pod Italijo, okoli IUO.OOO pa pod Avstrijo, toda njih najhujša rana Je to, da se zanje malo vprašuje, ker jih Je malo, a da so Jih v Beogradu znali uporabiti samo za kladivo, s katerim se razbija veriga hrvatske seljaške organizacije Toda, že blizu polovica (?) Slovencev je v seljaškem po-kretu na ta način, da priznavajo HSS in njeno vodstvo za svoj vzor(!) »A sedaj, ko se vse naše gosposke stranke drže slovenstva,« pravi St Radič, »pomenia to v praksi da se drže pokvarjene srbske gospode. Mislim, da bo ta srbska gospoda še dolgo in dolgo vladaU tej državic Na naslov ostalih Slovanov in neslovenskih narodnosti v državi pravi, da jlb je nad 2 in pol milijona in da so kakor čreda brez pastirja, ki se boji vsakega Suma. Tudi na komunistične delavce se obrača Radičev proglas. Univerzalno sredstvo, da se bo vsem dobro golilo v državi. Je seveda to, da volijo vs! Radičevo stranko In se udinjajo njegovemu vodstvu. Proglas poziva oa koncu vsakogar, kdor le »pri zdravi pameti,« oaj voli pri ublast-nlh volitvah HSS pod vodstvom St Radiča Proglas Je podpisala sama zagrebška gospoda. imenoma St. Radič, dr VI Maček Josip Predavec. i r. LJudevit Kežman St Košu ti č in Jurai Krnjevlč Proglas, ki je verno zrcalo Radič?ve biperbrihtnosti ш njegove »zdrave pameti«, bo objavljen v jutrišnji izdaji »Doma« Pucljeva vinska carina Iz gostilni carskih krogov nam pišejo: Da» nes jc bilo veliko debate o novi trgovinski pogodbi s Francijo, v kateri preti po za. slugi vlade RR.. v kateri sta bila gg. Pucelj in Krajač našemu vinogradništvu pogubno znižanje carine za f.aneoska in s tem tu» di za laška vina na 5.50 Din. morda celo še nižje. Pri tem je bik vse edino, da to po» meni smrt «ljutomerčana» in «haložana», Dolenjci in Bizeljci pa svoj pridelek pri carini 5JO Din 1 lik" kar stran zlijejo ali pa vinograde sami uničijo. Padla pa je opazka, da bo to nam gostilničarjem kon» veairalo. Jaz pa ugovarjam in prsd^ vs£> javnostjo izjaviian.. da bomo slovenski go. stilničaJji vedno solidarni z domačim pro» izvajalcem vina, kajti mi vemo, da z Ia» škim inom pridejo k nam tudi laški tr. govci z laškim kapitalom in bodo posojali vino kar v komisijo na nagrado od litra. Kakor gobo bodo rastli razni dvomljivi ljudje med nami. И poreko, da so Sloven« ci pa bodo eksponei i laških izvoznih vin« skih tvrdk ter bodo brez rizika in z malo režijo ubijali n?? gostilničarje. Poiitičnebeležke Le počasi! V »Domovini« sem napisal med drugim opaz&o, da ne morem uvideti zakaj bi bilo za katoliško cerkev ooasno, če bo v litijskem okraju izvoljen naš g. Lajovic mesto g. Lebingerja. ali pa naš g. Poljanšek mesto g. dr. Natlačena. Lojalno moram priznati, da g. Natlačenu nisem hotel očitati, da ravno on ne vrši verskih dolžnosti, ker se v tem oziru zanj ne zanimam. Ime »gospod Natlačen« je prišlo pomotoma pri korekturi v članek, ker je bito pn prepisovanju mišljeno, ko sem laplsal na tem mestu neko drugo obče ime. ki pa naj bi le označevalo tip klerikalnega posvetnega inteligen-ta, da je to moW t-omota v pisanju in se je vpisalo ime g Natlačena. Toliko glede osebe. Sicer pa ostanem pri svoji trditvi, da je naravnost nemogoče izkonstruiratl nevarnost za katoliško cerkev, tudi če bi bili sami poslanci SDS Izvoljeni v oblastno skupščino Tudi >г občega opazovanja, kakor iz poroči! na »katoliškem shodu« m čiankov v «Križu na Gori« mirno lahko trdim, da so glede verskega prepričanja v klerikalni, kakor tudi v aeklerikalni inteligenci čisto slično v»e nilanse zastopane. SIcer pa, če je ta stvar tako huda, da se je SLS zdelo vredno posvetit! ji uvodnik, se moram samo čuditi, zakaj »Slovenec« brani samo g dr. Natočena, niti besedice pa ne napiše v obramba katoliške vernosti in pobožne cerkvenostj g. Lebingerja, ki je nosilec SI .S v litijskem okraju? — Dr. a Z. So že začeli « « « »Domoljub« piše v svoji zadnji številki : »Kdo bo volil SDS? Samo tisti, ki mu je všeč Orjuns, ki ljubi zločine In nasilje. Pošteni in krščanski ljudje za temi brezverci ne bodo šli.« N3 drugem mestu prinaša »Domoljub« nekakšne pripovedke o mehikan-skih rinučencih« ter pristavlja: »A tudi mi se imamo veliko učiti iz mehlkansklh dogodkov Tudi pri :us framasonl potom 1'be-ratalh časopisov hočejo zanetiti čim hujše sovraštvo proti katoDškl veri ta cerkvi Tudi pri nas skušajo liberalci, ki so včlanjeni pri Iramasonlb, v državi priti do take moči, da bi začeli s preganjanjem kristjanov po meb'kanskem vzoru.« Pod naslovom »Koga bom volil?., piše »Domoljub«: »Liberalci so popolni brezverci, vsaj voditelji. Izdajajo brezverske časopise, pred katerimi nas je mora! škof kot najvišji uaš dnšni pastir svariti. Liberalci proslavljajo mehikanskega predsednika Kalesa. kateri kot krvoločni Neron mori katoličane samo zato, ker so vernLO) Ali hočemo Mehikance za gospodarje?« Tako je »Domoljub* postavil na laž dr. Koroščeve vrhniške Izjave o svobodi ter o neklerikalnostl la poštenosti SLS Mi- slimo si lahko, kaj bo prihodnjih 14 dni šele po cerkvah in župaiščib, ako še »Domoljuba«, ki se vendar tiska v LjiiîUani, ni sram, da volilni boj ki aaj bo boj za oblastno samoupravo, začenja s takim poneumneva-njem in hujskanjem ljudstva. Po volitvah bodo seveda klerikalci kot običajno zopet trdili, da niso zlorabljali vere m cerkve ter verskega čuta za politično-strankarsko agitacijo G. Pucelj bo pa tudi še naprej trdil, da klerikalizem za svobodo Slovencev ni nobena opasnost. Pod orotektoratom ljubljanskega škola Znano le, da nosi naredba, po kateri so se svaiečastto zamenjale krone v dinarje na podlagi razmerji. 4:1, podpis dr. Korošca kot tedanjega .ninistra »Domoljub« pripisuje v svoji pokvarjenosti to zamenjavo sam. demokratom ter še pristavlja: »In ko smo rekli, da to al prav, so poslali nad nas oborožene baade. ki so nas teple in streljale.« Na istem mestu piše »Domoljub«! »Zerjavovcev tudi zato ne moremo volitL ker so zapravili 178 milijonov dinarjev premoženja Slavenske banke. Ali naj pustimo, da bodo enako gospjdarill v deželnem zboru.« Navajamo to le kot primer moralične propalostf Uudi, ki pišejo io izdajajo klerikalno glasilo pod pr^tektoratom ljubljanskega škofa in pod podpisom dveh katoliških duhovnikov Čudno u.', da je morala v ljubljanski škofiji pod škoiovstvom dr. Jegliča tako globoko padla. Znamenita obletnica V Prpičevi palači, ki je prekrščena v Hrvatski seljački dom, so včeraj praznovali znamenito obletnico Pretekli sta dve leti, kar ie bil Stipa Ridič svečano izvlečen iz znamenite luknje za umivalnikom v spalnici svoje hčerke, gospe Inž. Košutičeve. soproge sedanjega ministra gradjevln. Njegovo skrivališče je odkril poveljnik policijske straže Boško Pavlovlč, ki le Radiča lastnoročno izvlekel na dan ter mu napovedal aretacijo V dobrem spominu so še avtentični opisi Radičevega skrajno komičnega obnašanja Tedaj je bil Radič ves bled, zaraščen in umazan, kmalu pa se Je olunačll ter protestiral, češ da le narodni poslanec in da ga ščiti imuniteta Medtem ko se le oblačil, pa se je zopet pričel šaliti, govoreč napram policijskim organom: »Vi boste še vsi republikanci 1 In vt, dragi gospod Pavlovič, ki ste močne konstrukcije, boste moj zastavonoša! Takšni smo ».ač Slovani Mi se prepiramo zato, da se zopet pomirimo.« Sramota radi Radičeve aretacije In njegovega obnašanja, posebno, ko le zahteval v .preiskovalnem zapjru tamburlco in Uter vina, je bila tolika, da Je »HrvaU (kî je bil takrat še navdušen radlčevec) skušal svojim čitateljem zatajiti vse podrobnosti Radičeve komed'je. Dandanes, ko so radičevcl in tedaajl zajedničarskl satrapi že davno zopet narazen, pa ravno »Hrvat« zna najbolj zanimivo pripovedovati, kako Je bilo z Radičevo komedijo In njegovo nesmrtno bla-mažo. Socijalno demokratska lista za radovljiški okraj razveljavljena Deželno sodišč- v ' ubllani jc odklonilo listo ziruženih dela -skih strank (2 nosil» cem g. M-'lej'-n), ker nI imel dovolj ve. Ijavnih podpisov. Lista naprednih strank SDS in NSS ima n drugem mestu I andi» data delavca tovariš? Lavzegerja z Jesenic. Kje je ostala zedinjena Slovenija? Veleznačilno je, da se dr Korošec na nedeljskem shodu na Vrhniki, dasi je imel »velik govor», nI niti z besedico dotakni! velikega vpražanla zedinjene Slovenije. Zakaj ta molk? Zakaj Je bilo včasih radi zedinjene Slovenlie toliko klerikalnega ropota in zakaj Je danes dr Korošec kar zadovoljen. da imajo KranicI svojo, štajerd pa svojo oblast? Na io vprašanje naj odgovore klerikalci! / реГе volno in flanelo in ! prepreči, da ne vzkoci. Za pranje j zimskega perila Vašega ^^^^ malčka je zato - ENA C I L nenadomestljivo sredstvo! Pozdrav našim pevcem m pevkam! Danes se zopet zbirajo v Ljubljani naši tihi kulturni delavci, pevci in pevke, da pokažejo na koncertnem odru uspehe svojega smotrenega deia \Te slave in časti, ne blaga si s svojim delom ne pridobiva posameznik in posatieznica: vsi služijo z nesebičnim navdušenjem ideji, ustvarjati lepoto v harmonijah, dvigati duše iz vsakdanjosti v svetove večne krasote in utrjevati v srcih zavest, da smo narod, sposoben umetnost gojiti in uživati. Spoštujemo požrtvovalnost naših pevskih zborov, njihovi pevo-vodij in njihovega vsakega posameznega člana, občudujemo njih disciplino in idealno stremljenje po izpopolnjevanju. Tihi kulturni delavci, prisrčno pozdravljeni! Matej Hubad ustanovitelj in častni član Zveze slovenskih pevskih društev. Zveza slovenskih pevskih društev je bila ustanovljena že pred vojno na inicijativo Mateja H u b a d a. Predsedoval je tedaj dr. Vladimir Ravnihar, vzorni tajnik ji je bil Dragotin Šebenik, blagajnik Ivan Dražil. Pozneje je predsedniško mesto zavzel dr. 2i-r ovni k, pevovodja za Hubadom pa je bil dr. Kozina. V področju Zveze je bila ustanovljena tudi pevska župa za Ljubljano in okolico, ki ji je predsedoval L. Pahor. 2e pred vojno je Zveza žal prenehala z delovanjem. L 1922 se je organizacija na pobudo M. Hubada zopet oživila; prof. Bajuk je sestavil nova vzorna pravila. Od tedaj ji stoje na čelu M. Hubad, dr. Švigelj, dr. Logar (pozneje Fr. Smodej). Pevovodja je od Zorko Prelovec pevovodja ZSPD. 1922 do danes Zorko P r e 1 o v e c, ki je priredil in aranžiral monstre-koncerte s sodelovanjem ljubljanskih in izvenljubljanskih društev ter vodil skupne nastope. Tajniko-vali so J. Pleteršek, S. Pečenko Ln M. Pre-melč, blagajnik je ves čas I. Dražil. — Na redni skupščini 1. 1324 je bil proklamiran Južnoslovenski pevaiki savez, ki naj bi združil pod svoje okrilje vsa pevska dru- štva širom države. Ker Hrvatje vztrajajo na obstoiu svojega Saveza in si žele le kooperacije slovenske, hrvatske in srbske organizacije, nočejo vstopiti v JPS tako, da so zaenkrat v n-em včlanjena le slovenska, srbska in hrvatska izven SHPD stoječa društva.-Glavni tajnik organizacije je g Ko-sta Manojlovič Ker je Zveza slovenskih pevskih zborov z vsemi svojimi člani pristopila k JPS, je 1 iln treba le organizacijo poglobiti in j olajšati administrativno poslovanje. V ta namen se ustanavljata ljubljanska in mariborsk-i župa JSP Redni občni zbor prve bc danes dopoldne v Glasbeni Matici, drug pa.je bo vršil v kratkem. Danes popoldne ob 3. bo velik pevski koncert v Unionu. Povodom šestdesetletnice rojstva pevskega očeta Mateja Hubada so za slovensko zborovsko petje ш za razvoj in napredek slovenske glasbe prezaslužnega moča počastila s častnim članstvom sledeča pevska društva oziroma pevski zbori: Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru, »Ljubljanski Zvon«. »Slavec«, »Krakovo-Trnovo«, »Sloga« Ljubljana in podružnica Novo mesto, Celjsko pevske društvo »Oljka«. »Drava« v Mariboru, Glasbena Matica v Krškem, Pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju, »Zvon« iz Trbovelj, »Zvon« iz Šmartna pri Litiji, »Lipa« iz Litije, »Lira« iz Kamnika »Vel-ka« iz Podvelka, Zirovmkov zbor v Št. Vidu, »Zora« iz Ježice, Glasbeno društvo v Kočevju, pevsko društvo v Ljutomeru, pevski zbor slov bral društva v Tržiču, glasbeno društvo »Hrastnik-Dol«, »Zarja« v Tacnu, pevsko društvo »Domžale«, pevski zbor Čitalnice v Zalogu, glasbeno društvo v Guštanju in pevsko društvo v Ptuju, torej 28 društev. Diplomo Izroče zastopniki društev g. Hu-badu na današnjem velikem koncertu ob 3. popoldne v Unionu. MilШвШШшШШШШт Ivan Dražil dolgoletni blagajnik ZSPD Konferenca za povzdigo tujskega prometa Tujski promet — komu naj ne bo pri srcu. ko živita v naši državi dve pokrajini v veliki meri od njega: Slovenija in Dalmacija? Slovenija si je priborila v svetu že dober glas in ugled z reklamo, pa tudi s priporočili gostov, ki so jo obiskali. Dalmacija se trudi, da bi polagoma dosegla isti nivo — in evo, zbog tega se bo vršila dne 17 in 18. t m v Sp.itu konferenca vseh interesi-ranih krogov, ki čutijo, da je zdaj pravi čas za okrepitev te grane v našem življenju, brez katere bi bila Dalmacija beraška dežela. Zveza za povzdigo turistike v Splitu je sklicala dvodnevno posvetovanje, ki se bo bavilo z nastopnimi točkami. Organizacija izvestiteljske službe; Tujski promet, prometne zveze in tarife; Hotelirstvo v Pri-morju; Sistemat./acija statistike o tujskem prometu Znano je namreč, da nalete tuji gosti na Jadranu v poletni in jesenski sezoni često-krat na ovire, ki so letoviščem in zdraviliščem v enormnu škodo. Ponekod sitnarijo železnica in parobrodske družbe, drugod oblasti in zasebniki. Tudi ni povsod na višku postrežba, ki čestokrat odbije gosta, če se gospodar ne razume nanjo. Zveza za tujski promet v Splitu, ki že nekaj let z lepiim uspehom pobija vse nedostatke, hoče zlo izkoreniniti do kraja in se marljivo trudi, da napravi tujcem Dalmacijo čim bolj prikupno in simpatiïno Te cilje zasleduje predstoječa konferenca, na kateri ni interesiran samo tuji svet, am pak vsakdo, ki hodi na Jadran Teh pa je tudi med nami Slovenci dosti, zato pozdravljamo hvalevredno inicijativo z največjim zadoščenjem. Dr. Fran Kogoj Daleč pu (Jorenjskein nedvomno ni moža, ki bi bil tako čislan in Spoštovani kakor dr. Franc Kogoj, okrožni zdravnik na Jesenicah, ki je na novega leta dan prekoračil že 60 in eno leto svojega življenja Njegova požrtvovalna skrb in stroga vestnost v izvrševanju vzvišenega poklica, • izredno blagi značaj, radodarnost napram gmotno šibkejšim, smisel za gospodarske težnje in vsestransko kulturno udejstvovanje, vse to ga dviga na častno stopnjo ljudskega voditelja. V občevanju z ljudmi ne pozna nobene razlike, njegove besede prihajajo iz polnega srca brez prisiljenosti. Vsakdo mu je ljub, zanima se za prilike vsakogar. 2e pred 23. leti se je preselil dr. Kogoj iz Kranjske gore na Jesenice, kjer si je kmalu pridobil vsestranski ugled ne samo kot človekoljubni in požrtvovalni zdravnik, temveč tudi kot vodja naprednega gibanja in vzoren gospodar. Takoj po svojem prihodu na Jesenice je prevzel vodstvo tedanje narodno-napredne, sedaj samostojne demokratske stranke in jo spravil do znatnega ugleda in veljave. Še pod bivšo Avstrijo so ga izvolili za jeseniškega župana. Doba njegovega županovanja, ko mu je stal ob strani nepozabni boritelj za slovenski značaj tega velikega industrijskega kraja, Lov-ro Humer, ostane v zgodovini Jesenic vedno svetal list Rivno tako nepozabno ostane delovanje dr. Kogoja pred in ob prevratu, ko je bodril ljudstvo in vodil vso akcijo za miren potek takratnih burnih dni. Vsestransko ie tudi njegovo društveno udejstvovanje Predsednik je Jugosloven-ske Matice na Jesenicah, podružnice CMD, Rdečega križa Prosvetnega doma, agilen član Sokola, časten član Edinosti in član številnih drugih društev, katere tudi gmotno podpira, skratka: dr. Kogoj je poosebljeno delo. vestnost, poštenost, dobrota ter ljubezen dc ljudstva. Jesenic si brez njega sploh ni mogoče misliti. Naj ostane še dolgo zdrav in čil, da nadiijuje in vodi svoje pošteno delo in drami ter vzpodbuja s svojim vzgledom! ACBSTE u Velefilm, ki ga prinese Kino »DVOR«. «ITO» zobna pasta najboljša. Preklic Podpisani Alojzij Jurič obžalujem, da sem g. Franca Duh, delovodjo v tovarni za dušik v Rušah neosnovano žalil, ter se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. 32 ALOJZ JURIČ Kulturni pregled Gledališki repertoarji LiuhliansKa drama Četrtek, 6.: ob 15.: «Peterčkove poslednje sanje». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Skopuh». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: «Pahljača lady Windermere». Prcmijera izv Slavnostna predstava. Nedelja, 9.: ob 15.: «Triglavska bajka». Ljudska predstav pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Jov». Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv. Liuhljanska opera. Četrtek. 6.: «Ples v maskah». Gostuje Lju» bica Oblak«Strozzi. Petek, 7.: ob 20.: Plesni večer Mete Vid« marjeve. Izv Sobota. 8.: «Grofica Marica». A. Nedelja, 9.: ob 15.: Sevilski brivec». Ljud» ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališče. Če -tek. 6.. ob 15.: «Trnjulčica» Ob 20.: «Lepa r m- Gostovanje ge. Poličeve. K ->oni Petek, 7.: Zaprto. Sobota. 8.: «Orlov» A. Verdijeva opera «Ples т maskah» se uprizori po večletnem premoru nocoj v ljubljanskem gledališču. Dejanje zgodbe je vzeto iz resničnega življenja, ko je polkovnik Ang-strom umoril švedskega kralja Gustava III. Opero dirigira kapelnik Štritof, režira gosp. Kniltl. Odličen gost v ljubljanski operi. Ker je gospodična Žaludova nenadoma obolela, nastopi danes zvečer v naši operi na povabilo ljubljanske uprave ena največjih jugoslovanskih gledaliških umetnic, gospa Ljubica Oblak - Strozzi, rodom Slovenka iz Zagreba, sedaj članica Državne oj-еге v Berlinu. Gospa je v Nemčiji splošno znana in visoko cenjena primadona prve operne institucije v Nemčiji, kjer poje največje damske partije, kakor: Aido, Tosco, Salome itd. Generalni ravnatelj nemških državnih gledališč Tietjen jo prišteva najboljšim Salome. kar jih je kdaj nastopilo v tej ulogi v znani Strau9sovi operi. Gospa Ljubica Oblak ima v svojem repertoarju preko 30 velikih opernih partij, uživa danes glas svetovne umetnice in se njeno ime imenuje v isti vrsti z imeni Schwarz in pa Tino Pattiera. Odlična umetnica je nastopila v nedeljo tudi na zagrebškem odru in je odpela ulogo Amelije v Verdijevi operi cPles v maskah» z največjim umetniškim uspehom. Odlično roja kinjo, ki nastopi danes zvečer prvič v naši operi, najiskreneje pozdravljamo, občinstvo pa vabimo, da ee v velikem številu udeleži te tudi v tem pogledu izredna zanimive pre-mijere. Premijera v ljubljanski drami bo v soboto, dne 8. t. m. Uprizori se v režiji Milana Skrbinška Wildejeva «Pahljača lady Windermere» Drama je izredno učinkovita. Naslovno ulogo bo igrala ga. Nablocka. Ob tej priliki so se po daljšem odmoru nanovo pred stavi slovenskemu občinstvu težko pogreša na igralka Avgusta Danilova, ki se je pred nekaj meseci vrnila iz Amerike in se je nastanila zopet v domovini. V drami je zaposleno skoro celokupno dramsko osobje. Gospa Poličeva nastopi danes, v četrtek zvečer v mariborskem gledališču. Pela bo naslovno ulogo operete «Lepa Helena». Dve predstavi ima na praznik Treh kraljev mariborsko gledališče. Popoldne je na sporedu otroška igra «Trnjnlčiea», zvečer pa komična Offenbachova opereta «Lepa Helena». Prvi klavirski koncert letošnjega leta v Ljubljani bo samostojen večer pianistke Karmele Kosovelove v pondeljek, 10. januarja v Filharmonični dvorani. Umetnica si ie izbrala za ta nastop pester in umetniško velezanimiv program. Izmed treh velikih B-jev sia na programu dva, Beethoven in Brahms, prvi s subtilnim «Rondom», ter s Škotskimi plesi, drugi z markantno «Balado» op. 10. Ritmično izredno zanimiv bo Maks lîeger. ki je na programu s tremi «Inter-mezzi». Pianistka je to točko nedavno pred-našala na Regerjevi proslavi v Monakovem in je dosegla veliko priznanje Divna je ' Chopinova «Fantazija» v F-molu, ki pretrese j poslušalca vedno iznova. Skrjabinova «Sonata» v Fis-molu je skladba izredno finega li- | lično ekstatičnega nastroja in očituje vse značilnosli te mogočne osebnosti ruske modernistične glasbe Vstopnice za koncert so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. I Najboljši ruski film sezije 1926/27: PisrocniH Orisu Ruski velefilm v 6 velikih dejanjih. Za film napisal Hans Craly, Rus. — Režija Sidney Franklin, Rus. Godi se v Petrogradu in Orelu. Sijajni posnetki iz Bele Rusije!! — V glavni vlogi Constance Talmadge (plesačiča Lidija Pavlovna). Tul» iio Carminotti (gros Vladimir Orlov), Eduard Martindall (veliki knez ruski). Film se je predvajal v Beogradu 14 dni z velikanskim uspehom! Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6.. pol 8. in 9 uri. KINO LJUBLJANSKI DVOR« Telefon ?3 SESTAVO TRGOVSKIH IN ZADRUŽ, NIH BILANC, ureditev in vodenje knjig prevzame v tej s roki vsestransko preizkus šeni strokovnjak. Pomaga tudi pri sestavi davčnih napovedi in drug h davčnih zade« vah. Če treba, gre tudi na deželo. Daje tudi tozadevne in.ormacije.. — Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 1135=a Ljubljanski poštni avto med vožnjo okraden Skrivnostno Izginula denarna vreča z 79.000 Din. — Brezuspešna dosedanja preiskava. — Pet aretacij. Po Ljubljani se je včeraj zjutraj pričela kolportirati vest o senzacionalni poštni tatvini. Iz prometnega avtomobila je bila namreč v torek zvečer ukradena denarna vreča, vsebujoča 79.000 D^n V torek, okrog 'D. ure, se je odpeljal poštni avtomobil z glavne pošte na kolodvor, da odda tamkaj razne pošiljke. S kolodvora je odšel avto v Moste, kier je bila poleg drugih pošiljk prevzeta tudi ena denarna vreča. Na poštnem uradu v Šarabonovi hiši na Zaloški cesti je bila avtomobil spremljajočemu osebju izročena še druga denarna vreča nakar je avto odpremil nujne pošiljke na kolodvor, odkoder se je vrnil zopet na glavno pošto, da tamkaj preda preostanek pošiljk, ki bi imele biti ekspedirane naslednjega dne. Pošta ie b'la v redu predana kontrolorju g. Šumiju, manjkala pa je denarna vreča z 79.000 Din, ki je bila sprejeta in v redu vročena na poštnem uradu na Zaloški cesti Senzacijonatai dogodek je povzročil seveda med poštnimi uslužbenci ki so imeli opravka s prevzemanjem pošte, nemalo razburjenje. Avto spremljajočemu osobju je bilo takoj naročeno, da se odpelje nazaj na pošto 5 na Zaloški cesti, da ugotovi, kje je ostala denarna vreča. Poštna uradnica pa je tam- kaj takoj dokazala, da je denarno vrečo v redu odpravila. Treba je b'lo zato preiskavo okreniti v drugo smer lasno je postalo namreč, da je bila denarna vreča ukradena. O skrivnostni tatvini sta bila še tekom večera obveščena poštni inšpektor dr. Vagaja in policija. Prvi je bil zaslišan šofer poštnega avtomobila Ivan Mandelj Zaslišala sta ga dr Vagaja in policijski nadzornik Močnik, vendar Mandelj ni znal .zpovedati ničesar, kar bi moglo usmeriti p: -kavo v pozitivno smer. Včeraj ziuir, m, bili aretirani še 4 poštni nameščene1 n pa proti njim še nobenega dokaznega materijala. Tatvina 79.000 Din je vsekakor silno zagonetna in je preiskava ostala doslej še brez vsakega uspeha. Kako in kam je izginila denarna vreča je prava uganka, ako-ravno mnoge okolnosti govore za kri\do enega izmed aretovancev. VIČ. Danes ob 20. uri gostujejo v Sokol-skem domu na Viču Šentjakobčani z Bi :is-sonovo burko »Kontrolor spalnih voz«. Inra, ki je polna si'uac-j-ke komike, nudi obilo smeha in zabave. Na Šentjakobskem odru je burka dosegla izreden uspeh ter so bile vse predstave razprodane. V igri se zasedeni samo najboljši igralci Šentjakobskega odra, kar nudi jamstvo, da je burka res prvovrstno igrana Upamo, da bodo Vičani napolnili dvorano ter s tem dokazali, da razumejo plemenito stremljenje naših vrlih Šentjakub-čanov. Samomor v Ljubljani Sinoči, okoli 20. ure, je skočil g Ivan Kraker mlajši, sin vodje transatlantske agenture French Line (HavresNewyork) v Kolodvorski ulici, skozi okno v tretjem nadstropju hiše št. 7 v Slomškovi ulici in obležal na mestu mrtev. Njegovo truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Kri» štofu. Kaj je pognalo nesrečneža v smrt, še ni znano. . Avgijev hlev v zagrebški železniški direkciji Porazen rezultat preiskave proti vodilnim funkcijonarjem zagrebške železniške direkcije. — Škandalozno gospodarstvo z državno imovino. Ze včeraj smo poročali, da je Državni svet kot disciplinarno sodišče za višje uradnike izrekel zelo strogo obsodbo v znanj premogovni aferi pri zagrebški železniški direkciji. Železniški direktor Dimitrije Jovanovič in vsi glavni sokrivci so bili odpuščeni, več uradnikov pa je bilo upokojenih. Interesantna je 8 strani obsegajoča motivacija obsodbe, iz katere je razvidno, da je bil za časa direktorja Jo-vanoviča v zagrebški železniškj direkciji pravcat Avgijev hlev. Bivši komer-cijalni načelnik pri zagrebški železniški direkciji, odlični strokovnjak in naš rojak g. Vargazon je že svoječasno v neki vlogi namignil, da se vrše velike zlorabe s premogom. Za zahvalo pa je bil nenadoma prestavljen iz Zagreba v Ljubljano in podobno se je zgodilo tudi še mnogim drugim uradnikom železniške direkcije v Zagrebu, ki so jim bile •znane umazane razmere, med drugim direktorjevemu pomočniku, inž. Klodi-ču. Zaporedoma so bili prestavljeni. Železniški direktor Jovanovič je imel namreč kot radikal neomejeno zaslom-bo v Beogradu. Ker pa je postajal promet od meseca do meseca slabši in se je materija! vedno bolj kvaril, je končno železniško ministrstvo na pritisk javnosti vendarle odredilo preiskavo in poslalo v Zagreb posebno preiskovalno komisijo, ki je kljub naravnost neverjetnim oviram, katere ji je delal železniški direktor Jovanovič, končala svoje delo in prišla do sledečih poraznih konstatacij: 1.) Naročanje premoga 1. 1925. in začetkom 1926. se je vršilo v področju zagrebške železniške direkcije neraci-jonalno tako glede količine kakor tudi glede kakovosti premoga in načina naročanja. Direkcija je prevzemala premog v množinah, ki so daleč presegale potrebe direkcije in predpisane rezervne zaloge, ki jih sme imeti vsaka direkcija. Vsled tega nakopičevanja je začel premog propadati in se vnemati. Vodilni funkcijonarji zagrebške železniške flirekcije pa niti potem, ko so videli, da premog propada, niso ničesar ukrenili, da bi pri sklepanju nove pogodbe za leto 1926. naročili manjšo množino premoga iz domačih premogovnikov. Še ve? V pogodbah je bila celo izpuščena toč-ca, da ima država pravico do trimesečne odpovedi, ako premog ne bi odgovarjal. Posamezni dobavitelji so dobavljali zagrebški železniški direkciji premog, v katerem je bilo do 30 odst. in še več primesi. Radi teh primesi in prahu so morali na železniških postajah uslužbenci ponovno čistiti premog, mesto da bi opravljali svoj pravi službeni posel. Pri neki 100 vagonski dobavi premoga je bilo nič manj kakor 30 vagonov primesi. Včasih se ie sicer dogodilo, da je prva komisija tak premog zavrnila, prišle pa so potem superrevi-zijske komisije, ki so ga kljub vsem napakam prevzele. Skupno je bila železniška uprava vsled neporabnega premoga oškodovana za preko 22 milijonov dinarjev, ne glede na izgube, ki jih je imela vsled zastajanja prometa in poškodovanja materijala radi slabega premoga. Na postaji Novski je po uradnih podatkih propadlo 3000 ton premoga v vrednosti okoli 400.000 Din, dne 1. februarja 1926. pa je bilo v posameznih kurilnicah 7778 ton premoga v vrednosti 3,135.075 Din, ki pa je îzgubil 50 odst. svoje kalorične moči. Posledica vsega tega pa je bilo tudi ubijanje ugleda železniških uslužbencev. Kot glavna krivca je spoznal Državni svet direktorja Dimitrije Jovanoviča in načelnika strojnega oddelka Emila Cvetkoviéa. Prvi ni izvršil nobenih korakov, da bi se afera razčistila in preprečile nadaljne zlorabe, drugi pa je šel dobaviteljem celo na roko in ni kontroliral niti porabe premoga. Državni svet v svoji razsodbi tudi ugotavlja, da je železniški, direktor Jovanovič odstranil svojega pomočnika, Slovenca inž. Klo-diča, čeprav bi mogel kot strokovnjak direkciji samo koristiti. Gjorgje Lazič in Kosta Gjorgjevič kot šefa odseka za vlačno službo nista ukrenila ničesar, da bi se previsoke cene premoga znižale, s čemer sta zagrešila veliko malomarnost v službi. Osobje zagrebške direkcije je prejemalo radi tega velike premije, pri čemer je seveda trpela predvsem državna blagajna. Zagovarjala sta se sicer, da nista imela na razpolago dovolj strokovnega osobja, toda Državni-svet se je postavil na edino pravilno stališče, da bi morala opaziti te goro-stasne nekorektnosti tudi v slučaju, ako bi imela še manj osobja. Šef rudarskega odseka in referent za premog Ivan Vaj-da ni ukrenil ničesar, da bi preprečil kopičenje zalog in tako oškodovanje države. Vrh tega je sklepal take pogodbe, v katerih so izostale vse točke, ki bi bile koristne za državo. Uradniki Zdravko Nemčič, Anton Brklč in Miloš Severovič so bili spoznani krivim, ker so kot člani komisije prevzemali premog. ki ni odgovarjal potrebnim pogojem; Kazimir Radoševič zato, ker je kot referent za premog po svoji malomarnosti omogočaval prevzemanje slabega premoga, uradnik Dragutin Hoppe pa, ker je zabeležil 800 ton premoga kot porabljene, faktično pa je radi neupo-rabljivosti posipa! z njim pota okoli postaje. Od vseh obtožencev je bil oproščen samo Andrija Kirin, ker je pravočasno obvestil železniško direkcijo, da v kurilnici v Novski premog vsled nakupiče^anja propada. . Stroga, a pravična obsodba vodilnih funkcijonarjev zagrebške železniške direkcije od strani Državnega sveta je napravila v vsej javnosti izredno ugoden vtis; tembolj, ker se mora vsak pošten državljan samo veseliti, če poseže enkrat energična roka v razna gnezda korupcije in službene brezvest-nosti. Kdor oglašuje, ta napreduje! Domače vesti ^ки гтошш КР^ СРСТИНЈ5СОДИ1\1 * Poslanik dr. Rybar opasno oboleL Kakor nam poročaj iz Beograda, je šei oddelka za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu poslanik dr. Otokar Rybaf opasno oboleL Pri pogreb'! poslanika Pante Gav-riloviča se je dr. RybaF hudo prehladil ter dobil pljučnico. Prenesli so ga v sanatorij na Vračaru kjer mu zdravniki posvečajo največjo nego Njeg<.vo stanje se označuje kot kritično, a zdravniki vendar upajo, da mu rešijo zdravje in življenje. * Odbor za postavitev spomenika kralju Petru L v LJubljani javlja, da ie žirija za oceno osnutkov iz predhodnega natečaja Izrekla svojo sodbo tako-le: Došlo je 6 osnutkov ln 1 varijanta. Prva nagrada se ni podelila nikomur. Dru?o nagrado 4000 Din je dobil osnutek »H X«, projektanta sta gg. Lojze Dolinar im inž Dragutin Fatur. Tretjo nagrado 2500 Din je dcb 1 osnutek »A«, projektanta sta gg. inž. Viadimir Šubic in Loize Dolinar. Ostali štirje nenagrajeni osnutki »Domovina«. »Svob gojenci knjigovodskega, nemškega in dramatičnega tečaja Delavske zbornice v veliki dvorani Mestnega doma Gojenci ln č'ani prosvetnega odseka D. Z. se bodo dali ti večer slikati S! ka izide v letnem poročilu D. Z. Nerpški pouk odpade ta večer u—• Dramatična šola prosv. odseka Delavske zbornice. Dramatična šola prosvetnega odseka Delavske zbornice se ne bo več vršila v Mestnem di :nu temveč na sredtij tehnični šoli. v sobi št 5 v pritl čju, vhod iz Gorupove ulice št 10 čez dvorišče. V ponedeljek, dne 10. t. m. ob 7. zvečer naj bodo torej vsi gojenci zbrani v tej sobi. u— Za današnji koncert pevskih zborov ob 3 popoldne v Unionski dvorani se prodajajo vstopnice od 10. do 12. ure v veži Filharmonične družbe, od 14. ure dalje pa pred Unionsko dvorano. Cene navadne koncertne ter je sedežev vseh vrst še dovolj na razpolago 3008 u— Predavanje o Savinjskih Alpah in Karavankah je imel v torek zvečer g. Kuna-ver v »Mestnem domu«. Predavanje je bilo tem bolj zanimivo, ker so ga pojasnjevale krasne skiopiične slike po to'ograf iah. ki lih ie napravil sam predavatelj. Da pa je on mojster v pokrajinskem slikanju, je znano. Predavanje je b lo kljub skrajno neugodnemu vremenu izredno številno ob sika-no. kar je dokaz, kako ljubi naše obč nstvo take vrste predavanja. Naj bo to v bodrilo SPD da bo tud, ч bodoče skrbelo za take prireditve, saj predavateljev ne bo težko dobiti u— Zahvala. Vsem, ki so pomagali moji materi po močeh lajšati zadnje težke ure življenja (posebno sestri Germaniki in g. dr. M. Rusu), vsem, ki so jo spremili na poti k večnemu poč';ku k Sv. Križu, srčna hvala! Hvala za sočutje! Henrik Smrekar. umet чПкаг u— Pianistka Karmela Kosovelova, ki nastopi v ljubljanski koncertni dvorani prvič v ponedeljek dne 10. januarja, je rodom iz Sežane na Krasu Mlada umetnica ?e je najprej šolala na zavodu Glasbene Matice v Liub'jani. potem je nadaljevala z odlič-n;m uspehom študije na konservatoriju Tgr-tini v Trstu Za izpopolnitev v pianističnem ooklicu si je izbrala Monakovo, kjer je najprej pohajala Glasbeno Akademijo nato pa je prišla v Mojstrsko šolo pianista svetovnega slovesa prof. Pembauerja mlajšega. Umetnica je že ponovno nastopala v tujini. Njen koncert bo sa Ljub'jano dogodek in zasluž največjo pozornost. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu u— Za Društvo slepih je nabrala na S'l-vestrovo vesela družba v gostilni g. Kmeta Din 100 (sto) Denar se dobi v našem uredništvu. u_ Valčkov večer SK Jadrana se vsled tehničnih ovir preloži. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so b:li prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine. 1 sum tatvine, 1 prijava vloma sumljive osebe, I gr jufija 1 prestopek javnega pohujšanja. 1 prestopek pijanosti. 2 prestopka katjenja nočnega miru. 1 pobeg od doma 4 prestopki pavega kontumaca in 5 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacije so bile izvršene 4, in sicer: 1 radi tatvine. 1 radi prik-ifja najdbe. I radi beračenja In 1 rad kaljenja nočnega miru u— Tatvina lesa. Skladiščnik France lurše uslužben pri lesni tvrdki Weisiba-cher na Dunajski cest št. 66., je prijavil, da je zmanjkalo z dvorišča omenjene hiše v ponedeljek ponoči za 400 Din smrekovih tramov. — Iz gozda posestnika Adnlfa Gal-leta v Šiški je neznan tat odnesel 7 smrečic. vredn:h 150 Din. u— Prijeten gost V hotelu štrukelj se le pred tednom dni nastanil neki potnik, ki se je vpisal v potniško zglasilnico pod imenom Rado Polak. trgovec Iz Ormoža. Ker je napravi! dober vtis v hotelu niso tlriaH od njega najemnine vnaprej, marveč so mu dajali celo zajtrk in sicer vse dni. dokler — ni Izginil, poslovivši se kar francoski. Pozneje se je ugotovilo, da se ie golluf vpisal pod napačnim imenom. Gre za predrznega sleparja nekega bivšega bančnega uradnika, ki le napravil tudi že po drugih mestih v Sloveniji sliône sleparije. Sleparja zasleduje sedaj policija. u— Suknje kradejo V torek, okrog 15.30 ure, se Je vihotapil v stanovanje odvetnika dr. Milana Koruna v Nunski ulici št. 3 de- KRHLJEVSKH SVATBI! Romantični doživljaji v aiistokratsvih iu-k h ktogb. V glavih vlogah Norman Kerry Oskar Deregi, Gteta Nissen, Charles Pulti. Predstave dopoldne pol 1L, popoldne ob 3.,. pol 5., 6., pol 8. In 9. uri. K no ideal. Reduta o cvetju i Sokola I. na Taboru v g'avni dvorani dne 8. januarja 1927 ob 20. uri. Vstopnice v predprodaji 10 Din, zvečer pri blagajni 15 D n. lavsko oblečen človek ter ukradel iz predsobe rjavo zimsko st-knjo, vredno 1000 Din. Morda isti tat se je vtihotapil v ponedeljek v poslopje I. državne gimnazije ter Izmaknil s hodnika 700 Dh vredno suknjo diiaku Zdravku Fllsu, iz šole na Prulah pa v torek 800 Din vredno suknjo dijaku Marjanu Svajgerju Dalje je bila ukradena v gostilni pri Jancu v Vodmatu 300 Din vredna suknja kurjaču Ivanu Riharlu. u— Preporodašl! V soboto S. t m. bo ob 18. uri članski sestanek s predavanjem, da se informira širše članstvo o društvenem delovanju ter pritegne v čim večjem številu k aktivnemu sodelovanju v sekcijah in odborih. Predava akad. tov Iskra o mednarodnem dijaškem gibanju Sledil bo kratek referat o delovanju sekcij v klubu. Pri slučajnostih naj se oglasijo tovariši, ki žele pojasnila oziroma naj stavijo svoje event predloge kako bi se dalo društveno delovanje čim bolj razširiti med članstvom. Za-upn'ki na zavodih, agitirajte za sestanek! Informacije df-bite v klubu kakor tudi ev. vabila. * Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 10 februarja ob 11 uri ustmeno licitacijo za oddalo žagaдja v zakup do konca leta. Količna žaganja, ki se nabere tekom leta, znaša okrog 20.000 kg. Vsa tozadevna pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne 25 u— Ples Sokola L aa Taboru, Med stalne prireditve, ki i'h bo prireja' Sokol 1 na Taboru, spaia tudi veliki ples prvo soboto v januarju. Letos se vrši dne 8. januarja, in sicer v gljvjj dvorani, ki je namenjena izključno samo za ples Sviraio se bo v obeh stranskih spodnjih in zgornjih dvoranah. Ples Sokola I bo prvovrstna plesna zabava ter bo skrb'jenn za starejše in za mlajše, da se bodo dobro zabavali ta naple-sali. Ob'eka ni predpisana, želi pa se črna ali temna večerna obieka. Godbo oskrbi društveni orkester Vstopnina za člane, ako si nabavijo vstoprice v predprodaji v društveni p'sarn' vsak dan od 16 do 19 ure, znaša 10 Din za nečlane in na večer prireditve za vsakogar 15 Din Vabila so razposlana, kdor ni drbil vabila, naj oprosti in pride vzlic temu ACISTE Velefilm. ki ga prinese Kino »DVORc. u— Črno-bela reduta že po tradiciji najpopularnejša in največja strogo elitna prireditev vsake sezone st vrš. letos 5 februarja v novih prostor h na Taboru. 31 u— V cvetoč iužnl idj bo spremenjena 8. januarja Unionska dvorana. Cvetlice najrazličnejših iužnh vrst, nijbujnejšega cvetja In vonja bodo obje na'e obiskovalce Po krasnih nasadih ob lepih fontanah za katere bodo skrbeli marljiv' vrtnarji, se bodo sprehajali zastopn k' vseh ras ln plemen, odlič-njaki najrazličnejših narodov vseh petih delov našega planeta in to na »Reduti v cvetju«. 1619 u— Brezalkoholni bufet Zinka Hab jan, Podrožnik. Večna p->i 17, danes otvorien Cb ugodnem vremenu prostrano drsališče 29 u— Čudotvorna Svetega Roka sol za noge je sveža pravkar dospela Drogerija »Adrija«, Šelenburgova ulica. 22 u— Trgovski ples, ena najlepših prireditev vsake plesne sezije, se vrši letos v soboto. dne 15. ЈчпиагЈа ob 8-30 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Vstop samo proti vabilu. Odbor 23 u— Novi plesi »Black-Botton«, Tango In Cbarleston 1927 kakor tudi vsi ostali plesi ze letošnjo sezono se poučujejo edino pravilno In najhitreje pri popoldanskih plesnih vajah DancigMatineé, ki se vrše vsako nedeljo in danes na praznik ob pol 4. do 7. zvečer v »Kazhl« pod strokovnim vodstvom priznanega plesnega mojstra g Jenka. Svira Emona »Jazz-band«. Začetniki se vabijo ob pol 3. uri v svrho teoretičnega pouka. Za študente (-Ii»)e) znižana članarna. Informacije za privatni pouk v I. nadstr kavarne »Emona« vsaki dam od 10. do 22 nre. u— članstvo streljačke družine se obvešča, da se lahko udeleži slavnostnega prevoza badnjaka Zbirališče ob 12.30 popoldne pred Oficirskim domom (Vojvode Miiiča kasarna). !z Maribora ft_ Občin«#d provizorij, ki ga je zaprosil mariborski občinski sve4 zi ianuar in februar, je odobril velkii župan samo za januar in se bo torej moral občinski svet podvizati, da spravi prorafu.i še ta mesec v odobritev velitega župana. Enako se glasi odločitev glede Celja a— Gospodaeko in politiino društvo ta Magdalensko predmestje ima v soboto 8. januarja ob 8. zvetČer v gostilni Friedau. Tržaška cesta št. 1, gvoj redni občni rbor z običajnim dnevnim redom Politiino poročilo poda narodni poslanec gosp. dr. Pivko Po občnem zboru se vrši volilni shod. na katerem poroča nosile«? narod»- in napredne liste za mesto Marfbor gosp Joîko M o b o r-k o. Pridite vsi, ki hočete očuvati narodni značaj našega Maribora I — Odbor. a_ Imenovanja » moški kaznilnici. Za strojnika - uradnika III kategorije pri mariborski kaznilnic? je ministrstvo pravde imenovalo Ivana Berčiča, paznika jetnišni-ce deželnega sodišča v Ljubljani. a— Drsališča so ereiena že na obeh r'b-nikih. Gornji večji rlbn.k so v nedeljo zvečer polili z vodo. naslednji dan pa še led postrgali tako da bo sedaj drsališče močno in polagoma tud; gladko. Na praznik Treh kraljev bodo napeljal še na ta ribnik čez sredo velike acetilingke svetilke. Nov paviljon ob ribniku dogradijo v kratkem tako, da bo za praznik že uporabna garderoba, buffet in ogrevahiica s pečjo Na ledu so namestili par nevih klopi za odpočitek in odpremo drsalcev Mestni gradbeni urad se je torej z vso vnemo oprijel skrbi za razvoj zimskega športa v mestu, kar je tudi za higijenskt razmere velike važnosti Advokat je preselil svojo pisarno v Slovensko ul. 11. I. nadstr. Telefon itev. 99. Iz Celja e_ V celjski bolnici je umrl v pond6- Ijek, dne 3. t m. gosp. Martin R e p i c. šolski upravitelj v p. iz Za vrha oa Dobrni Rajni je bil rojen 1. 1852. v Št Pavlu pri Preboldu ter je služboval dolga leta oa Kozja-ku, na jako težavuem ln oddaljenem službenem mestu. Blag mu spomini e_ Ni res, res pa je ... Kandidat celjskih klerikalcev, radikalov in Nemcev pri oblastnih volitvah dr. Goričan je smatral za potrebno, da je poslal našemu uredništvu popravek, ki ga opira v glavnem na nebistvene formalnosti. Njemu namenjeno pismo je prišlo vsled pomote pri odpravi v roke uradnika upravnega sodišča Marčiča iu narobe; bilo pa je skoro iste vsebine. Ko je zaznal dr. uoričan vsebino Marčičevega pisma, je takoj zaslutil, da ga čaka ista usoda. Zategadel je zahteval od Orjune, naj ga črta iz svojega članskega imenika. Mož je imel prav. Res čudno bi bilo. ako bi nastopal na eni strani kol oficijelni kandidat nemškeg» političnega društva «Partei der Deutschen in Slovenien», ki zasleduje izrecno po svojem programu zaščito nemških nacijonalnih interesov v naših obmejnih krajih, v isti барј bi pa še nadalje prisegal na čisto narodno zastavo organizacije jugoslovenskih nacijo-nali6tov. Ni treba uganjali politike, ako ugotavljamo, da ne moe biti po našem vsaj skromnem mnenju vnet jugoslovenski aaci-jonalisl oni, kateremu namerava nemško politično društvo po svojih članih zaupati svoje volilne kroglice. Saj je imel kot akademik tudi dr. Goričan o nacijonalizmu čisto druge pojme. e— Občni zbor državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju bo v torek 11. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma in ne 10. t. m., kakor smo že poročali. e— je pa itak namenjen samo današnjemu režimu in k večjemu še slovenskim radikalom in klerikalcem, da bi se za enkrat v tem izgubljenem paradižu, zlasti pa po bivših nemškutarskih trgih in mestih z njihovo pomočjo prav dobro počutili. Po 400 Din dobite damski plašč, čista volna v šest različnih barvah, dokler traja zaloga. Gričar & Mejač samo 12954 Šelenburgova иЧса štev. 3. MACISTE w Afriki Velefilm, ki ga prinese Kino »DVOR«. Iz Kranja r— Novoletno darilo tobqjcarjem. V pre» teklih dneh po novem letu so pošle zalo» ge raznega tobaka po tukajšnjih tobakar» nah. ker je morala domača glavna tobačna zaloga nenadoma do nadaljnega ustaviti vsako dobavo. Sedaj je zopet beograjska državna monopolna oblast dovolila doba» vo. seveda z neprijetnim presenečenjem zlasti za starejše tobakarje, ki bodo morali kupovati cigaresviržinke sedaj po Din 1.25 in kg tobaka v klobasah po 125 Din mesto 100 Din. r— Gostovanje kranjskega odra v Sira* iiiču. Danes ob 4. popoldne vprizorijo Kranjčani na Sokolskem odru v Stražišču Cankarjevo dramo «Hlapci», ki je na do» ma^em odru v Narodnem domu dvakrat žela največje uspehe r— Po vsem Gorenjskem vlada za veliki planinski ples v kranjskem Narodnem do» mu dne 8. januarja ogromno zanimanje. Kranjska podružnica SPD namerava z iz» kupičkom povečati Prešernovo kočo na Stolu. Z »to 8. januarja vsi v Kranjl r— Z občnega zbora ženskega odseka kranjskega Sokola. V torek zvečer se je vršil v restavracijskih prostorih Narodne» ga doma dobro obiskan; občni zbor ženske» ga odseka domačega Sokolskega društva. Pri volitvah je bila za starostko izvolje» na s. Marija Kušarjeva, za podstarostko s. Mara Adamičeva, za odbornice ss Pav» la Ažmanova, Marija Hrovatinova. Leopol» dma Krenerjeva, Angela Košnikova. Fra» nja Puceva, Ivanka Soršakova, Olga Sav» nikova, za namestnici Milvana Bratinova in Hani Sajovičeva. V glavni odbor sta bili odposlani ss. Marica Gregorčeva in Janja Miklavčičeva. r— Gostilniška vest. Z novim letom je prevzel v najem kavamo in gostilno v Na» rodnem domu g. Ivat. Vreček. r— Novi sneg. V noči od torka na sre» do je na vseh planinah na Gorenjskem niz» ko v dolino zapadel izredno visok sneg Po deževju in južnem vremenu zadnjih dni je bil včerajšnji dan zopet izredno jasen te solnčen. Iz Trbovelj t— Dečji dom v Trbovljah. Povabilu žu» panstva, naj imenujejo svoje delegate v xuratorij za zgradbo dečjega doma v Tr» bovljah. so se doslej odzvale sledeče kor» poracije: Delavska zbornica (delegat Ivan krušič). Zveza rudarjev Jugoslavije (dele» gat Franc Pliberšek), Bratovska skladnica v Trbovljah (inž. Julij Pauer), II. rudarska skupina (Franc Špiler). TPD (inž Julij Pauer) in Zavod za soci jalno»higiiensko zaščito v Ljubljani (delegat šef zavoda) Delegate morajo določiti še nekatere or» ganizacije. nakar se bo kuratorij konstitu« irai in pričel s svojim delovanjem Po na» črtu stavbenika g Ferenca bo stala zgrad» ba dečiega d'mna okoli 300.000 Din. t— Zopet dovoljeno izseljevanje Komaj je stopil v veljavo odlok, s katerim se do tadaljncga zahranjuje izseljevanje naših redarjev v Francijo, je že dospel drugi od« lok. s katerim je izseljevanje zopet dovo» Ijeno. čeprav samo samcem Ker je v zad« njem času dospelo več pisem 6 slabimi po» ročili iz francoskih krajev, se tukajšnji ru» vlarji nič več ne navdušujejo za inozem» »tvo. t— Osebna vest. Zobozdravnik dr Ciril Cirman. ki se je nastanil pred več meseci v Trbovljah, se izseli v Ljubljano, kjer otvori svoj zobozdravniški atelje v palači Trgovske banke. t— Obrtno šolstvo v Hrastniku. Kot za» stopnik obrtnikov je bil izvoljen v šolski odbor obrtno»nsdaljevalne šole na sestan» ku vseh hrastniških obrtnikov g. Avgust Dolinšek, za njegovega namestnika pa go» spod Ferdinand Peklar, oba čevljarska moj» etra. Funkcijska doba traja tri leta. t— Včerajšnje poročilo o izredni plenart rro uporabijo. 20 jih je bilo obdarovanih s popoln:mi oblekami, drugi pa s sraica* mi ali nogavicami, robci itd Vsem dru« štvom, posebno Kolr jugoslov sester v Kranju, Mariboi in Ljubi lani kakor tu« di CMD v Ljubljani prisrčna hvala za po« slano Obenem izreka šolski upravitelj tu» d' zahvalo vsem mariborskim trgovcem, ki so darovali za hožičnico Da ie bilo obda« rcvanih toliko otrok, pa imata največ za» slug ga Ivanka Pivec iz Maribora in gdč Marica Kos, učiteljici v Vel:kih Dolencih ki sta darove zbirali — Šolski upravitelj. Ntii onstran sranic p— Prihajajo in odhajajo. Policijski ko» misar Greco v Gorici ie premeščen v Tu« rin. Marsikateri državni funkcijonai koma) čaka. da odide iz Julijske Kraiine Neka» tere. ki pridejo, zanimajo razmere v ob» mejni deželi, ali le nekaj časa. kmalu se jih naveličajo in želijo si nazaj med svoje ljudi. Med Slovenci ima uradnik lahko prav prijetno življenje, ali razni predsod» ki, s katerimi prihajajo med nje italijan» ski uradniki so taki, da jih tirajo le v ne» zaupanje, in potem so naročila, dana urad« pikom ob prihodu v nove province- taka. da napravijo veliko razdaljo med njimi io našim ljudstvom tudi pri onih, ki so sicer dobrega srca Slabo kvalificirali urad niki so povzročili ob meji že mnogo gorja p— Podpisovanje liktorskega posojila v kvarnerski provinci je doseglo s silnim pri tiskom seveda, ogromen uspeh. Na Reki in_ na deželi je podpisanega posojila za 5 milijonov 200 tisoč lir Kvarnerska provin» ca šteje prebivalstva 85.454; povprečno pride na osebo 60 lir. p— V Velikem LoSinju so pokopali ca v M Budiniča. ki ima zasluge za razvoj tr« govske mornarice, ki je bil iredentovec in po vojpi prvi italijanski sindaco v Vel Lo» š'nju. Zelo navdušen je bil za Italijo precej časa ali nove strašne razmere v Istri so ga razočarale in užalile, da ie predlanskim ipat litično delovanje pi odložil župansko čast in opustil vsako po» vanje p— Pogodba med Italijo in Nemčijo se v Primorju živahno komentira Nemški tisk je ob priliki sklepanja dogovora ostro kritiziral italijansko postopanje z Nemci v južni Tirolski it> energično zahtevni vse pravice, ki gredo nemški manjšini v Italiji. Te dni je znova dovoljeno izhajanje dve» ma nemškima listoma «Die Dolomiten» in «Volksbote» Kot posledica pogodbe se ču» ti nekaka prijenljivost za Poadžje in Pri« morci se vprašujejo: ali bi bilo mogoče, da bi se kaj d.lo nemški maniš:ni pri tem pa prezrlo našo r.. njšino? Pogodba z Nem čijo ne sloni na izrečenem prijateljstvu, kakor pogodba z Jugoslavijo Čudno da italijanski listi čestokrat povdarjajo, da baš iugoslovensko»italiiansko prijateljstvo odstranjuje vsako prekogranjško posega» p je v julijske razmere. V južni Tirolski pa Mete.jroioški aOavirn lOr.'OVftl) • nm <■)■ .re / 5/6 » 8 09 SSE 4 43.3 Ljubljana 8. 7 8'* 2-0 •4 SSE 4 lu dvorec) I 14. /fiOT 44 6< S 5 2 V 21. /64 8 0( 67 WSW 05 0 Mat'boi . H ! 59 3 2-0 b4 NW 7 JO 80 Zagreb . • • 8. 759i' 4-0 11 NE 3 1Г dež 8.0 Bt-ograd . • • 8 bi 7 b'0 85 S 3 10 po dežju 6.0 ^arajevo . • • 8 5?0 00 У6 WNW 3 10 sne s 60 ^koplje . # . N 7^5 2 90 83 mirno 10 Dubrovnik . џ /. 51 I 120 68 SE 5 9 dež 15.0 Split . . • • 1. 49 4 51, 97 NNE 25 10 dež 15.0 Praha . . • • 7 61-4 1-0 - W 3 b ZO Solnce «hala ob laiiaia ob ltj'32 mna vzhaja on 09 36 zahaia ob 1/52 Najvišja temperatur» danes v Ljubljani 46 najnižja —04 C Povprečni herometet le danes » Ltuhliant viSii za 2т mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved ta četrtek: Pretežno jasno In milo. Tržaška vremenska napoved ta četrtek: Lahki vetrovi iz Vzhoda. Nebo spremenljivo, vendar pa večinoma jasno. Temperatura od 7 do 9°. Morje nekoliko razburkane. pričenja odmevati nemški pritisk in obr« nilo bi se bolj na pravično stran brez spre« jetega prijateljstva! Nemški vzgled bi mo» ral krepko odjekniti v Jugoslaviji! Sport Iz domskega športnega življenja Tehnična komisija in mednarodni komite FSFJ (Mednarodnega ženskosportnega sa» veza) sta imela nedavno konferenco v Pa» rizu. Tehnična komisija, kateri je predse» dovala Mme. Milliat. je storila nekaj važ» nih rklepov. V zmislu sklepov konference v Goteborgu se bodo vbod oče priznavali rekordi samo na meterske proge. Teka na 200 in na 800 m s i črtata iz mednarodnega programa Teža diska se določi na 1 kg, krogle na 4 in kopja na 0.6 kg. Štirje nem« ški damski rekordi so bili priznani kot sve» tovni rekordi, in sicer: 100 m 12.4, gdč. Wittmann (Sportklub Charlottenburg), sta« feta 4 X 100 m 50.3. Berliner Sportklub, štafeta 10 X 100 m 2:12.8. Sportklub Char» lottenburg. met diska 38.34 m, gdč. Reutter (Frankfurt am Main), met kopja 35.495. gdč. Schmann (Essen). Mednarodni komite je sklenil sledeče: Pri amsterdamski olimpijadi naj bi bila dva dneva rezervirana za ženski sport. Program za olimpijado bodo sestavili tri» je člani, ki jih bo določil komite. Ako bi bil» damska olimpijada radi tehničnih tež» koč v letu 1928. nemogoča, pride v poštev šele olimpijada leta 1932. Prihodnje zase» danje Mednarodnega komiteja se vrši me» seca avgusta 1927. v Vratislavi, dočim bo prihodnji kongref Mednarodnega žensko» športnega saveza leta 1928 v Amsterdamu Znani avstrijski alpinist in smučarski strokovnjak Bilgeri. b' je vsled izuma tako» zvane Bilgeri vezave pri smučeh postal svetovnoznan in ki ga je lani Društvo za povzdigo smučarskega športa na Švedskem odlikovalo z zlato medajlo, je dobil od švedskega ministrstva prosvete poziv, naj pride na Švedsko, kjer bi vodil več smu» čarskih kurzov. Smuški izlet na Pohorje. Hrv turistov» ski klub Sljeme in mariborska podružnica Slov planinskega društva prirede skupno smuške dneve na Pohorju od 6 do 9. t m Pohorje lavlia sijajen sneg na staro pod« lago je zapadlo i.5 cm pršiča Savez poziva vse svoie člani. ki jim čas dopušča, da pohite na Pohorje, kjer je izvrstno oskrbo» vana koča. penzion pa je minimalen Vsa« kdo bo lahko užival sijajno pohorsko smu» ko Najprikladnejša postaja za Pohorje so Hoče pred Mariborom. Smuška sekcija SK Ilirija v petek, dne 7. t. m. ob 6. zvečer v klubovi sobi kavarne Evropa važen sestanek. — Načelnik. Plesne vaje ASK Primorje Danes, na praznik, plesna vaja radi oddane dvorane odpade. Prihodnja plesna vaja v nedeljo. 9 t. m — Odbor. Gospodarstvo Kaj pomeni znižanje VREMENSKO POROČILO JZSS. Kranjska gora javlja 10 cm suhega prši» Ca na staro podlago in krasno, ostro z:m» sko vreme. Enako se glasi poročilo iz Bo» hniske Bistrice Pohorje javlja 15 cm sne» g» na staro podlago in izvrstno smuko. Iz Sodražice je prišlo poročilo, da je jug na več mestih sneg skopnel. Nova vas na Blokah pa javlja izvrsten sneg. uvozne canne na vino Referat gosp Petovarja na shodu - vino-gradnih prod učen to v in strokovnjakov v Ormožu S. t. m. je odkril strahoviti prepad, v katerega drvi naše vinogradništvo po krivdi vlade. Račun, ki ga je napravil goep. Petovar in ga potrjuje tudi včerajšnji gospodarski članek iz peresa enega prvih našib vinarskih strokovnjakov, je tako jasen in prepričevalen, da nam ni treba mnogo dodati. Ze carina 5.50 Din za francoska in s tem tudi za laška vina, pomeni za naše najjačie in najboljše vrste sigurno izločenje iz trga. Pri carini 3.30 Din pa je sploh nemogoče misliti, kaj bo. Vse to velja za prve sorte, o drugorazrednih vinih pa je vsaka beseda odveč. Naše mnenje je, da carina 5.50 Din ogroža tudi Dalmacijo, Vojvodino in Srbijo, tako da bomo tam takoj dobili zaveznike, ko o tem izvejo. Nekateri mislijo, da se cela ta stvar tiče 9amo vinogradnikov, drugih slojev, trgovcev in gostilničarjev pa ne. Ni pa nobenega dvorna, da bodo laškemu vinu, ki bo uenadoma preplavilo vsa mesta in industrijske kraje, takoj sledili laški vinski trgovci in tudi gostilničarji. Po trgovski pogodbi je dovoljeno laškim državljanom, da pri nas trgujejo in poslujejo. Veletrgovina zlasti dela predvsem s kreditom. Pri drugih strokah opažamo, da Trst s kreditom drži v kleščah trgovce. In tako bo tudi z vinom, ki bo hodilo k nam iz Italije po ugodnih kreditnih pogojih, ki jih naš proizvajalec ne more nuditi. Mirno se lahko reče, da pride z laškim vinom v naše kraje laška vinska trgovina. Pa ne le to: naenkrat bodo od te trgovine postali odvisni razni gostilničarji, pojavili se bodo kakor gobe razni tstrohmani» in »sa naša Slovenija bo preplavljena z ljudmi, ki bodo zasužnili domačine, kakor svoj čas pivovarski kartel. Nevarnosti, ki se odpirajo vsled Dostopka gosp. Puclja in ministra trgovine Krajača, so neizmerne in jih v vseh posledicah danes še ni možno pregledati. Gotovo pa je, da pomenijo daljni korak k uničenju Slovenije. Dalmacije. Vojvodine in vinorodnih d<>lov Srbije Apelirati treba na solidarnost vseh vinogradnikov v vsej državi in na druge stanove. da nas podpro, ko gre za eksistenco treh do štirih milijonov našega naroda. Vee kmetijske in gospodarske korpora-cije brez izjeme, občine, okrajni zastopi. stranke, društva, morajo na noge. da se zruši največja nevarnost, ki nam je kdaj pretila in da se prekliče grozna napaka, ki sta jo dopustila gg. Krajač in Pucelj. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (5. t m.) Pšenica: baška, 1 vagon 287.50. Tur š č i c a : baška, marc • april maj, 8 vagonov 157.50; baška, 4 vagoni 136; sremska, pariteta Ruma, ocarinjena, 1 vagon 143.50 Moka: baška. cO» kombinirana, 1 vagon 450; baška, «6». 3 vagoni 282.50. Otrobi: banatski, 6 vagonov 110. Tendenca nespremenjena. Do 10. t. m ostane borza zaprta. Zagrebški tedenski sejem (5. t. m.). Do-gon zaradi nepovoljnega vremena malo slabši. V cenah ni večjih sprememb. Za izvoz so se kupovali konji in teleta. Cene za kg ШШВШi Sreča matere! Srečna mati, ki ji otroč ček lepo napreduje. Srečen in zdrav otroK, kateri ima ne^recenliivo pr ložnost, da ga mati s svojim mlekom odhrani. Na prsih odhranjen otrok je najbolje odhranjen. Poirenno je, da mati pred in po porodu pije „OVOLMATINE". Zdravniki, do;enke in matere potrjujejo, da pripomorejo k obilnemu dajanju mleka in to zato ker imajo „Ovoma tine" koncentrirano hrano vi ahko prebavliivi obliki Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežiti jajc. Ena skodel ca OVOMALTINb s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic iuhe, 1 skodelic ka' niča Červenka v Bački. = Konkurz je razglaSen o imovini Valentina Riharia, posestnika in trgovca v Pristavi pri Polhovem gradcu Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Vrhniki 17. t. m. ob 10. Oglasitveni rok do 15. februarja. Ugotovitveni narok pri istem sodišču 7. marca ob 10 dopoldne. s Nov upravnik Državne hipotekarne banke v Beogradu Ker je dosedanji upravnik dr. Bogdan Markovič postal finančni minister. je na njegovo mesto kot upravnik Državne hipotekarne banke postavljen dr. Alka-laj, dosedanji generalni tajnik. = Podružnica Celjske posojilnic« v Mariboru. S 1. t. m. je otvorila Celjska posojilnica. d. d. v Celju, svojo podružnico v Mariboru. in sicer v dosedanjih prostorih Slavenske banke. = V zadružni rer«ter sta se vpisali v Sloveniji naslednji zadrugi: Kmečka hranilnica in posojilnica v Fokovcih. r. z. z n. t; Hranilnica in posojilnica v Zepovcih. r. z. z. a. z. = Mednarodna zveza tvornic snperfoefata. Na inicijativo iz Londona se je vršila nedavno konferenca zastopnikov industrije super-fosfata iz Anglije, Belgije, Francije. Nizozemske, Nemčije, Švedske. Danske in Norveške. Razen teh držav so se za ustanovitev zveze tvornic superfoefata prijavile še Češkoslovaška. Finska. Italija, severna Afrika, Poljska, Španija, Švica, Zedinjer.e države in južna Afrika. Pozvane so bile tudi jugoslovenske tvornice, katerih pa se nobena ni urlolržila konference. Svrha zveze je popolnoma ideal-tw in zasleduje le propagando uporabljanja sjperfosfata potom poskusov in publikacij, zbiranje zadevnih statistik in podnbnn. Zvd-za so ne bo bavila z reguliranjem cen. rajo-pirnnjem in podobnimi trgovinskimi posli. Borze 5. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote- investicijsko 83 — S5j Vojna škoda 352 — 354, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 140 _ 0, Merkantilna 98 — 100 (100), Pra-štediona 890 — 0, Kre.litni zavod 170-180, Strojne 0 - 100, Trbovlje 360 - 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 - 65, šešir 104 _ 0. — Eksekutivna prodaja: Ljubljanska kreditna 140 — 140 (140). — Blago: V lesu zaključeni 3 vagoni. Tendenca za trame in drva čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. ZAGREB. V zasebnih vrednotah nespremenjeno. V Vojni škodi je bil precej živahen promet. Bilv je več zaključkov po 354 — 355. — N deviznem tržišču je Italija malo popustila; drugi tečaji 60 obdržali včerajšnjo višino. Skupni promet 10.1 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2269.5 — 22755, Dunaj izplačilo 798.5 do 801.5, Berlin izplačilo 1348.9 - 1351.9, Italija izplačilo 251 .73 - 254 73, London izplačil v 275.15 - 275.95, New York ček 56. 69 — 56.79. Pariz izplačilo 223 — 225, Praga izplačilo 167.7 — 168.5. Švica izplačilo 10945 — 10975; valute: nemške marke 13385—1341.5; efekti: bančni : Eskomp-ua 102 — 102.5, Poljo 145 — 15. Kreditna Zagreb 102.5 - 103.5. Hipo 59 - 60, Jugo 975 — 97.75, Obrtna 49 — 50. raštediona 890 — 895. Srpska 135 — 136, Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: Gutmann 210 — 220, Isis 45 — 55. Slavonija 33—34, Trbovlje 3675 _ 370. Vevče 120 — 0, Še-čeran Osijek 430— 435. Drava zaključek 385; državni: investicijsko 82 — 83. агтагпе 47 do 48. Vojna škoda kasa 354 — 355. za januar 355 — 356, za februar 0 — 325. BEOGRAD. Do 10. t m. ostane borza zaprta. CURIH. Beograd 9.12. Berlin 123. New York 517.75. London 25.13 in pet osmink, Praži 20.425. Milan 23.075. Praga 15.33, Budimpešta 50.60. Bukarešta 2.74225, Sofija 3.73. Dunaj 73.05. Varšava 57 50. TRST. Devize: Beograd 39.25 — 40.25, Dunaj 310 - 325. Praga 6P _ 67, Pariz 83 Jo 89, London 108.20 - 109 20, New York 22.30 — 22.50. Curih 430 - 440. Budimpešta 380 - 400. Bukarešta 11.25 - 12.25; v a-lute: dinarji 38.75 — 40, dolarji 22.10 do 22.40. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4950 do 12.5350, Berlin 168.27 — 16877. Budimpešta 123.9550 _ 124.2550. Bukarešta 3.7425 do 3.7625. London 34.4025 - 34 5025. Milan 31.65 - 31.75, New York 708 25 _ 71075, Pariz 27.94 _ 28.04. Praea 20.97 in 7 osmink io 21.05 in 7 osmink. Sofija 5.1050 - 5 1450 Varšava 78.S4 _ 78.84, Curih 136.82 do 137.32; valute: dinarji 12.46 — 1252. dolarji 705.50 - 709 50 Deviia Beograd na ostalih bortah: v Pragi 59 325. v Berlinu 7 407 v Londonu (popoldne) 275. v New Yorku (4. t. m. po borzi) 1.76 la tri četrtinke. a «JUTRO» it. 4 G Četrtek 6. I. 192? Britanska enciklopedija Vsi kulturni in civilizirani narodi imajo svoje enciklopedije in tudi Slovenci jo bomo imeli v par letih, čeprav ne bo tako velika in obsežna, kakor je enciklopedija kakega drugega naroda, ki šteje na tucate milijonov duš. Eno prvih mest med enciklopedijami pa zavzema »Britanska enciklopedija«, ki je izšla pred kratkim v trinajsti izdaji. Velikansko delo je uredil publicist J. L. Garvin, ravnatelj slovitega »Ob-serverja« in sicer po istih načelih, kakor njegovi predniki, ter je samo izpolnil vrzeli, ki so nastale tekom časa. Delo se je obogatilo z mnogimi novimi imeni, ki so zaslovela v zadnjem desetletju. Tako najdemo n. pr. v enciklopediji življenjepise velikih duhov Marconi, a, Focha, Einsteina. Bernarda Shawa, Nansena, Madame Curie, Lorda Haldanija. Stresemanna. Bertranda Rusella, Caillauxa. Suzane Lenglen, Gideja, Mellona, Trockega. Ljenina, Mussolinija itd. S tem gradivom je enciklopedija pridobila na aktualnosti in nudi izobraženemu Angležu vse. kar ima količkaj pomena v naši dobi. Britanska enciklopedija je že dokaj staro delo. Prvič je izšla v E.^nburgu v letih 176S—1771, 20 let pred francosko revolucijo. Takrat je obsegala samo tri zvezke, ki so šteli 2679 strani ter 160 ilustracij. V primeri s prvotno izdajo predstavlja sedanja 13, ediciia ogromen napredek. V niei ie 45.000 člankov in nad 2500 najzanimivejših osebnosti vseh narodov in časov. Pri sestavi nainovejše enciklopedije ie sodelovalo 510 zgodovinarjev in časnikarjev, 241 ministrov in diplomatov. 152 biologov, 164 matematikov, fizikov in kemikov, 231 vojaških izvedencev za armade na kopnem in na morju. 183 zdravnikov, 116 odvetnikov. 175 nacijonalnih ekonomov in sociologov. 91 geografov in raziskovalcev, 151 trgovskih sfrokovniakov. 142 inže-neriev in arhitektov. 92 geologov in astronomov, 167 književnikov in kritikov. Temu ogromnemu številu so-trudnikov odgovaria kajpada tudi obseg sedanje enciklopedije. Delo tvori 32 zvezkov, v katerih je 50 milijonov besed. 33 000 strani in 17.000 slik in drugih prilog. Pariški pevci Pariz je svetovno znano stočišče vsega mežanega sveta. Posebno črna rasa se počuti v tem srcu svetovnega življejna prav dobro. Parižani so z eksotičnimi gosti izredno zadovoljni in jih hodiio gledat in poslušat z velikim veseljem. Najnovejša senzacija, ki jo pripravljajo pariški črnci, so arabski in zamorski pevci, katere je pripeljal iz Afrike v Evropo neki podjetni sranco-ski impresorio. Največjo pozornost vzbuja mlad Alžirec po imenu Ben Said Bouzion, ki študira glasbo že delj časa z izrednim uspehom ter razpolaga s polnozvočnim basom. Ta pevec je dal pred kratkim v Parizu koncert in je dosegel tolik uspeh, da ie bil takoj angažiran v komični operi. Sploh pravijo Parižani. da so afriški črnci zelo nadarjeni za petie in glasbo. Ali pa so mogoče Parižani tako dovzetni za eksotične plese? Kdo ve? To vprašanje utegne rešiti afriški tenorist Ben Mahieddine, koiega gostovanje .ie napovedano v francoski kor.rtni dvorani in ki ga Parižani pričakujejo z odprtimi rokami. Smrt ameriškega kralja jabolk V peti newyorSki aveniji je te dni umrl najvejčji trgovec s sadjem na svetu, Josip Steinhardt, ki je nosil pridevek »kralj jabolk«. Sklenil je svoje življenje v 62 letu in burna kronika njegovih doživljajev ie tako zanimiva, da se zanjo interesira vsa Amerika. Steinhardt je bil, kakor kaže že ime, Nemec, iz Tauberbischofsheima na Badenskem. Njegov oče je bil siromašen čevljar, kj je nekega dne ostavil šilo in kopito v Nemčiji ter se podal z 121etnim sinom v Ameriko. Pa se mu ni godilo dobro, temu ne onemu. Med tem ko je bil oče na delu. se je sin potepal po ulicah, naposled pa ie našel zaslužek kot prodajalec jabolk. Uvidevši. da mu gre ta posel lahko od rek. se ie oprijel novega poklica z vso vnemo. Trgovanje se ie dobro razvijalo, konkuriral je uspešno, včasih tudi malce pregoreče — s pretepom. Toda vse to je samo podžgalo njegovo .-,trast. Povabil je svojega največjega konkurenta, naj pristopi k njemu, in tako je nastala tvrdka Steinhardt & Kelly, pozneje največja sadjarska trgovina v Ameriki z letnim prometom 10 milijonov dolarjev. Steinhardt si je nakopičil ogromno premoženje. Postal ie večkratni milijonar in je bil do zadnjega vzdiha hvalečen naključju, ki mu ie prineslo v Kellviu tako vzpodbudnega kompanjona. Z njim je ostal v trgovinskih zvezah do zadnjega in zgodilo se ie celo. da je fantič, ki je nekoč preteoal svojega konkurenta, govoril s solznimi očmi na grobu svojega starega in nepozabnega trgovskega sotrudnika._ Oanesob: 3- 5 7. in 9. Vajvečji francoski film letošnje se» zone. monumentalno filmsko delo Carmen rilm posnet po operi in znani nove. Ii pisatelja Prosper Mérimêe^a. je napravljen na licu mesta v Španiji Krasni naravni posnetki v Andalu. ziji. Kastiliji. Tarifi, Malagi in v drugih krajih Španije — Deset in desettisoč sodelujočih, domačinov iz Španije. V* glavni vlogi slavna lepotica cigan. skega rodu: Raquél Jftdler iz njenih čarobnih oči žari ljubezen, ki svoje žrtve kot opojna pijača zvabi v kratko vživanje, dokler jih ne izroči smrti. Znamenite bikoborbe v Sev'li. — Težki boji tihotapcev v divjih go« rah. — Gostilna tihotapcev — Šo« tori in ponočni pohodi tihotapcev Štirikrat na smrt obsojen. — Ponoč» ni beg pred »'"slicami. — Ciganska kri... — Ples. zabave, razkošje, salnee ... Monuroenialno! Nadeto! Umetniško! Dramatično! Oba dela, 12 dejanj, v enem vspo. redu! Dveurni predstavi ob: 3., 5., 7. in 9. Vkljub ogromnim nabavnim stro» škom cene nezvišane. — Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester Elitni Kino Matica Sv. Trije Kralji se klanjajo Jezusu Po sliki Gentila da Fabriano v florentinskem muzeju. Transportiranje brez izgub Ameriški kontreadmiral John Halli-gan izpoveduje, da so edino brezžični razgovori nemških podmornikov omogočali, da je Amerika tekom vojne brez sleherne izgube transportirala svoje čete preko oceana v Evropo. Zavezniki so tekom vojne zgradili več kompasnih sprejemnih postaj ob irski, angleški in francoski obali. Nemški pod-morniki so se pridno posluževali radija, ker se pač niso zavedali, kako vestno jim strežejo na uho omenjene postaje. Pri vsakem depeširanju so te kompasne postaje točno dognale, kje se nahaja nemški podmornik. Neprestano so se v glavnem stanu zaveznikov v Brestu zaznamovala gibanja posameznih nemških podmornikov — in tako se je sčasoma dalo ugotoviti kretanje celokupnega nemškega podmorniškega kadra in dejstvo, da operirajo v gotovem pra-vokotniku okrog 400 milj od obrežja. Izven tega pravokotnika je morje bilo mirno. Ameriška metoda je torej obstojala v tem, da so se rušilci Zedinjenih držav 500 milj pred obalo pridružili spremstvu naših transportov in tako — pravi Halligan — smo lahko mirno pluli brez strahu pred nemškimi podmer-niki, katerih kretanje je bilo nadzorovano tudi iz Bresta. Sreča cirkuškega princa V Linzu so se zabavali letos na novega leta dan z opereto »Cirkuška princesa«. V tem poskočnem komadu je nastopal tudi mladostni komik Dôr-ner, katerega so odnesle po prvem dejanju plesalke na ramah za kulise. Bilo pa mu je bržčas prevroče in za kulisami je skočil z ramen spretnih damic na tla. Pognal pa se je v tako sunkovitem zaletu, da se je pod njim udrla deska in se je znašel par metrov globoko pod zemlio. Občinstvo je Dôrerju burno aplav-diralo, ker se je scena s plesalkami izredno posrečila. Vendar pa ni bilo komika na oder kljub viharnim aplavzom, i ki niso hoteli ponehati. Treba je bilo iskati moža z Diogenovo laterno. Našli so ga lahko poškodovanega. Medtem . pa se ie drusro deianie operete vršilo j brez njega. Vskočiti je moral režiser j operete, ki je toliko časa nastopal, do- j kler ni nesrečni princ prilezel iz pod- j zemlja na oder. In tu ie bil tako raz- j igrane volje, da je takoi razbil dva krožnika, zvest starem načelu, »da pri-našaio črepinje srečo.« Prci* r?ri»krp*kim krilom V neki državi bližnjega iztoka, kjer je revolucija vsakdanji pojav, je neki diktator izdal proglas, s katerim je prepovedal nošo kril, ki segajo več kakor 30 centimetrov od tal. Naslednji dan po objavi famoznega edikta so se policijski uradniki pojavili v neki veliki trgovini modnih novosti ter začeli navzočim prodajalkam in kupovalkam meriti višino od spodnjega roba kril do tal. Obetala se ie bogata žetev, zakai nobena izmed navzočih dam ni imela krila po diktator-jevem predpisu. Toda neka iznaidliiv-ka je'pogodila: sezula si ie čevlie ter iih skrila v bližnji predal. Geniialna ideia! Ostale dame si lepe prilike niso dale izmuzniti iz rok. pa so iele ročno posnemat; svoio sotrpinko. Stvar se je obnesla: izkazalo pa se je. da niti ena prn^a'a'ka "'t; kupovalka nima krila viš'e kakor 30 cm od tal. Policijski uradniki so se s to ugotovitvijo morali zadovoljiti, zakai nikjer ni za- pisano, da bi ženske ne smele hoditi na promenado brez obuvala! In veste tudi, kak nagib je vodil čed-nostnega diktatorja, da je izdal tak proglas? Nemara boste dejali, da morala. Kaj še! Njegova žena ima grde noge in predebele členke ... Junak Mornar Guillaume Corler iz Marseiila je hotel rešiti neko žensko, ki se je vTgla v vodo. Ker je bilo morje razburkano, se mu njegova plemenita namera ni posrečila in morje je pogoltnilo tudi njega. Vohunski proces v Pragi Pred deželnim sodisčem v Pragi se je začela v pondeliek obravnava proti komunistom, ki so obdolženi, da so izdajali vojaške tajne CSR ruski državi. Posredovanja v tej zadevi je bil svoj-čas osumljen tudi zastopnik sovjetske republike Dynov. Prvi dan procesa se je ugotovilo, da se je sovjetski uniji ponudil za vohuna neki invalid, uslužbenec v upravi lista «Rude Pravo». Ta mož, ki je bil odvisen tudi od milosti praške policije, je izdal detektivom svoj načrt iz lastnega nagiba, in sicer za ceno koncesije, katero je potreboval za trafiko. Ta komunist, po imenu Bartak, je obenem glavna priča v obravnavi. Bil je nastavljen v lito-grafskem zavodu praške garnizije in je kradel čisto navadna garnizijska povelja, katera je skušal prodati dalje kot «vohunski» materijal. Ljudje, ki so mu nasedali, so mu obetali službo ljudskega komisarja v ČSR. toda šele potem, ko pride in se posreči prevrat. Med listinami, katere je Bartak izročil sovjetski vladi, je bil načrt strelišča v Milovicah, par povelj za alarm, nekaj operativnih razporedov ter načrt za prehod Nemcev čez Donavo. Vsi ti dokumenti so bili deloma tiskani, deloma litografirani. Na zatožni klopi sedi sedem obtožencev, ki se morajo zagovarjati tudi radi posesti radioaparata, ki ni bil naznanjen oblasti. Izgleda, da bo obravnava trajala več dni. Ženitne ponudbe posebne sorte V nekem švicarskem listu čitamo sledeči dve ženitni ponudbi, ki jima pač ne moremo odrekati originalnosti. Ena je izšla v nekem portugalskem, druga pa v birminghamskem listu. Evo jih! «Premožen miroljuben vdovec želi dopisovanja v svrho poznejše ženitve z damo kakih štiridesetih let, ki ima zmerne dohodke in leseno nogo.» In druga: «Gospod se želi seznaniti z vdovo, ki ji je bil mož obešen ali usmrčen na električnem stolu. To zahtevo mu narekuje potreba po miru: žena z navedenimi lastnostmi bi mu bržčas ne polnila ves dan ušes s slavospevi na njegovega srečnega prednika. X Angleško civilno zrakoplovstvo, zbra» no v društvu «Impérial Airway Limited», ima predvsem namen, zvezati na rednih progah materinsko državo. Z raznimi deli britanskega carstva. Od svojega osnutka 1 IV 1924. do konca maja 1926. so njego. vi aeroplani preleteli blizu 2 milijona milj na evropskih progah ter prenesli 26.379 Najboljša krema za čevlje potnikov in 1596 too raznega blaga. V tej dobi je poginilo na javnih progah 13 oseb, 4 so bile ranjene, na zasebnih se je ubilo 8 oseb, 13 pa ranilo. A v zadnjih 22 mese» cih se ni nikomur nič pripetilo. V Veliki Britaniji je danes 5 državnih aerodromov za občinstvo, 439 pa zasebnih za zabavo. Vlada troši dosti novcev za povzdigo avija tike. X Krvavo maščevanje zavrnjenega za/ ročenča. V Rimu se je odigral na javni uli. ci kaj nenavaden prizor. Neki Dar ion je srečal na cesti svojo bivšo nevesto. Mlad« ca sta bila že delj časa med seboj skre« gana. Zato je Dario zaročenko pozval, naj nemudoma spremeni svoje obnašanje na. pram njemu. Ona pa je njegov poziv za« vrnila. To je mladega moža tako razka« čilo, da se je vrgel nanjo ter ji odgriznil nos. . X Ekselence na Madžarskem. Budimpe« štanska vlada je odredila kategorizacijo poslancev madžarske zbornice. Kakor jav« ljajo sedaj iz Budimpešte, so pri tem delu našteli nič manj kot 54 takih poslancev. k: imajo pravico nositi naslov aekselenca». Samo vladna strank" ima 21 «ekselenc» med svojimi pristaši, vsi ostali pa so «Vi« sokorodni», «Blagorodni» in kakor se šc imenujejo taki zastopniki ljudske volje med potomci Arpada. Zanimivo je tudi to, cfa so vse «ekselence» privrženci legitimi. stične ideje. NOVE v RABLJEN* vse vrste ima vedno пз zalogi dobro znana 'vidka MlAKAR» Lrub!iana Pisarna: irakovsk nasr<'4/1 Skladišče lomškova u ii.«.an • au ev 1d. t. 3. L.. cesta če dvo *r.*avljanja "in likanja — '■■"ftn. i -ndstaviti so je med ..—». uro. Nsslov v ogl. «■tteiku «Jutra». 237 Učenca splošno kovaško obrt ■prejrne Anton N a r d o n i, i 'w- v Podobenem, pošta Poljane nad Skofjo Loko. 157-a Gospodično to'.sligentuo, event trgovin oâobrazeno. povsem za-**ïi:ivo. energično, starej-•o & otro škib vozičkov. 198 Zaklana perutnina vedno eveža, najceneje v delikatesni trgovini Verbič, Stritarjeva ulica. 293 Ullsteins Weltgescbichte ш Buschan, Sitten der V6L ker, ugodno naprodaj v Kolodvorski ulici 5. 269 Motor n» surovo olje — Original Crosley. sistem «Otto» — Manghester. 12Л BP. prodam po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 89173 Radio-akumulator brezhiben, 4 V—60 Ah. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 169 Prvovrstna šivilja is Zagreba se priporoča e damam na dom za obleke, kostume in plašče. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» ood «Šivilja 100». 836 Mizar, poslovodja za stavbno, port&lno io pohištveno mizarstvo, spreten risar in konstrukte/, z dolgoletno prakso, želi s 1 marcem premeniti službo. Cenjene ponndbe prosi na lasni oddelek «Jutra» pod amostojen 1927». 270 Iščejo Kuharica išče službo [nI eni ali dveh osebah. Dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko «Priletna in zanesljiva». 2S0 Mlada gospa žoli službo za čez dan k otrokom. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šifro «Gospa». 278 Mesar, pomočnik išče službe. Naslov v ogL oddelku «Jutra» 253 Kot blagajničarka ali kaj sličnega bi šla rada v službo — Naslov: Pavla Oesarec, Zbelova pri Polj-čanah. 215 Službe v trgovini želim kot delavka Hitra sem v šivanju na stroj — Dopise na oglasni oddelek "Jutra* pod «Delavna (n poltena». 218 Lesni manipulant in nakupovale? stoječega lesa po gozdovih, z večletno prakso in dobrimi spričevali, oženjen, želi spremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «£< Lesni manipulant Î08 Gimn. abiturijent zmožen slovenščine in Italijanščine, išče primerne službe. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «G. I.» И8 Absolventka trg. akademije išče službe t trgovskem podjetju ali kakem denarnem zavodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 162 Prodajalka mlajša, izurjena v mešani stroki, z dobrimi spričevali in priporočili, išče službo, najraje v Ljubljani — Po-mdbe na oglami oddelek «Jak» ped «igfln* (B*. Gospodična s lastnim šivalnim strojem, želi premeniti službo radi drnžinskih razmer Ce mogoče k šivilji, kjer bi v prostem času lihko pomagala pri šivanja, kar že nekoliko zna Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 870 Sedlarski pomočnik M je vajen tudi lakiranja in tapetništva, Išče službo za takoj. Naslov ▼ oglas, oddelku «Jntra». 360 Prodajalka s srednješolsko izobrazbo vešča slovenščine in nemščine, išče slnžbo v Celja ali okolioi, najraje v papirni, sicer tudi v drugi stroki Nastop takoj Ponudbe na podružnico «Jutra» t Celjn pod «Vestna». 397 Dunajski krojač prikrojevalec za dom in trgovino, sedaj v Celin, išče službo za takoj Dopise »prejme pod A R., Celje, Cankarjeva eesta 10, pri g. Kustru. 890 Slaščičar Cehoslovak. 24 let Uaj, ki ;e bil zadnji 2 leti zaposlen v Jugoslaviji kot strokovnjak kokosa, išče stalno službo tndl kot dru-laborant, najraje v večni podjetju v Jugoslaviji 'onndbe na ogl. oad. «Jutra» pod «Naprej». 57 Izvežban vrtnar zanesljiv, ki govori nemško ln slovensko, z dobri-m) spričevali, oženjen, brez otrok, išče slnžbo. Najraje bi sel v kak grad ali letovišče, tudi » Avstrijo. — Joeip Jerman, Zgornje Letine št. 1 pri Kočevju. 261 Sobarica želi spremeniti slnžbo k manjši drnžini т Mariboru za vsa hišna dela • 15. Ja-nuarjem. Ponndbe na ogl. odd. «Jutra». Ifajribor ped «Poštena». 411 Mlajši trgovec ki je po nesreči prilel ob imetje, išče nameščanje kot trgovski potnik, oziroma poslovodja. Cenj. dopise na ogl odd. «Jntra» pod «Trgovec 1897». 376 Krojaški pomočnik dobro izvežban, išče službe » male kose. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 364 Vsakovrstne rablje, ne predmete ptealne šivalne ш druge stroje, pohištvo klavirje vseb vrst mnzikalije. opre me itd prevzame v komisij, prodajo poil najugodnejšimi pogoji «POSEST». Ljubljana. Ш klošičeva eesta štev 4 37038 Galvanizacijska naprava večja, za ponikl&nje in po-medičenje (Vérmessigifhg) manjših in večjih predmetov zelo poceni naprodaj na ogl. oddelek 90 Sortiranega vina starega in novega, lastne- fa pridelka, proda večjo oličino Ivan Heller, Breg pri Ptujn. " 187 Hlev s stanovanjem takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 842 Pirot narodna noša in zimski ženski plašč naprodaj pri ge. — Tabor štev. 5. Habieht 331 Salon, šivalni stroj poceni naprodaj. — Naslov Sri podružnici «Jutra» v lariboru. 237 Železničarski kožuh kratek, prodam po zelo nizki ceni. — Na ogled v Prisojni ulici 5/IL 845 Raglan - plašč zimski, moški, skoraj nov in rjav zimski ženski plašč poceni prodam Na ogled v trgovini «Pri Korošici» na Poljanski cesti 316 Pohištvo Moderno češnjevo spaljiico z garnituro, temno, elegantno, neiabljeno obednioo ter kuhinjo prodam po ugodni ceni blizu Ljubljane. Po-gf-nila _daje Adolf VI Trg. opravo prodam. Naslov v oglasnem Oddelku «Jutra». 373 Smoking obleko zelo ugodo proda krojaštvo Zemljak, Maribor, Slovenska ulica 21. 409 Drsalke prodam ali zamenjam za večje. Rimska resta št. 7/П — vrata 15. 414 Vsakovrstno zlato kupuj« oo Q.iîv iaiih eenab Car ne — ju veiir LU Wolfov» oL 1 6« «OdoU prazne steklenice kupuje drogerija Anton Kane sinova. Židovska ul št 1. 282 Bukovo oglje kupim za promptno ali poznejšo dobavo. Ponudbe z navedbo dobavnega termina in cene franko nakladalna postaja, je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Bukovo oglje». 233 Kože lisičje, zajčje in od druge divjačine kupuje po najvišji dnevni ceni r. 8 e m k o, krznar, Ljubljana, Turjaški trg štev. 1. Staro železo lo stan kovin« kupuje Franc Stupica, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji ▼ Ljubljani, Gospo-svetska cesta št. 1. 36985 Pisalni stroj kupi Josip Krošelj, Stude-neo-Ig pri Ljubljani. 343 2 železni peči dobrem stanju, kupi Is druge roke Ludvik Modie, Bloška polica-R&kek. — 357 Stare note za citre kupi Josip Jerko, Domžale št. 54. 304 Kopalno banjo belo, emajlirano, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Banja». 827 Potne kovčege še v dobreto stanju, kupim. Ponudbe na oglas, oddèlëk «Jutra» pod «Poceni». 340 Otroški voziček dobro ohranjep, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Voziček 71». S71 Moške obleke stare čevlje itd. kupuje Jurečič, LjubljaJia, Gallusovo nabrežje 27. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. 303 Vilo enonadîtropno, tri stanovanja prostim stanovanjem, 15 minut od glavne pošte, prodam Potreben kapital 100.000 Din. Ponudbe pod «Ligodnost-99» Da oglasni oddelek «Jutra» 199 Lepo hišo pripravno za čevljar, obrt, Cenjene ponudbe na F. EL, pošta Pileče pri Brelieah. Hišo z gostilno v prometnem delu mesta — kegljišče, ' velik senčnat vrt, prostor pripraven tudi za drugo obrt, blizu kolodvora, ugodno prodam. Naslov v oglasnem o" ' *"' 5'îdeliu Jutra. 252 Lep vinograd z vinsko kletjo prodam za 25.000 Din v bližini Sevnice. Kdor ima veselje do vinograda, se mu nudi zelo ugodna prilika. Naslov: Franc Bobnič, Dolonje brezovo št. 19, pošta Blanca. lstotam se proda lepa njiva tik ob železniški progi — zelo pripravno za kakega železničarja. 190 Zakonski par miren, brez otrok, išče sobo env. * souporabo kuhinje v eestru mestu Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» pod «Sani» 191 20—30.000 Din brez obresti posodim tistemu, ki odda stanovanje 1 do 2 sobe s kuhinjo, event dve prazni sobi. Za stanovanje tudi nekaj plačam. Vknjižba ua prvo me-sto. — Ponudbe pod «Mirna stranka» na ogL odd. «Jutra». 167 Stanovanje 3—4 sob, g kuhinjo in kopalnico Iščem za takoj. — Ponudb« na oglas, oddelek «Jntra» pod Šifro «B. F.» 3971« Gospodično mlajšo iii dijakinjo sprejmem na lepe solnčno stanovanje in dobro hrano t vso oskrbo po nizki ceni. Ponudbe na ogi. odd. «Jutra» pod «Mala družina». Sâ4 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklii iščem v Ljubljani ali bližnji okolici za mèseé februar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Solnono stanovanje». 3.11 Lepote In polnost lasi. lasi oe izpadajo, ni lusk na glavi ni srbenja kože na glavi pri trajni porabi Dr. Dralle-ieve Majhen pisar, lokal obstoječ iz 2 manjših sob v Ljublj4ni, Aleksandrova cesta 2/X (na ulico, prosta razsvetljava, centralna knr-lava, event. souporaba te-.efona) takoj oddam. Vprašati pri dr ju. Ivo Benkovi. ču, Miklošičeva cesta 6. 236 Trgovino z mešanim blagonj, na prometnem kraju v Ljubljani oddam iz proste roke. Lepo ohranjena trgovska oprava in primerna najemnina — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 100 Lokal za trgovino In gostilno, oddam v t^jooi n» prometnem kraju v Kranju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Promet 90». 80 Gostilno na telo prometnem kraju blizu kolodvora oddam v najem. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». Lep lokal na Aleksandrov) césti odda Pokojninski zavod v Ljubljani 377 Lokal sa mlekarno ln deHkateeo išSMa-na prometni točki v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek «Jntra» pod tnaffco «Trgovina 76-, 405 lelje, Glavni trg. izjak, 201 Spalni opremi eno, event. 3. s vitli, novi, krasni, radi pomanjkanja prostora prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». S61 Peči za žaganje poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». Šivalni stroj in pletilni stroj, v telo dobrem stanju, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «9/82 bi Singer». S78 Steklena vrata deske, mizo ta povečati, naslonjač, mizice, stelalo ln omare prodam. Naslov pove oglami oddelek «Jntra». 879 Aparat za variti (Schwelssaparat), nov, telo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». Hidravlična stiskalnica modema za olje za polovično ceDo naprodaj pri P. Pivço, Prager^ko. Izdelani okroglo 1000 kg semena v 13. urah. 413 Novo pohištvo kompletno, novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pohištvo 86». 386 Sveže šunke prsa in slaitjnO domačih prašičev za klobase kupi Pran Paar, Jesenice. V ponudbi je navesti količmo In ceno. £35 Železniške prage hrastove, noemalnotlrne, kupim par sto komadov. — Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šuro «Normal-notirni» 40ž Kopalno banjo izno, s peč Ponudbe pod železno, s pečjo, kupim. — ~ " od «K opa.Aa ba- nja» na oglasni oddelek «Jutra». 403 Matematiko in francoščino poceni poučuje akademik. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 240 Pismeni tečaj Kdor se hoče v kratkem času z majhnimi stroški naučiti vseh trgovskih predmetov, naj piše na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pismeni tečaj». 310 Inštrukcije dajem iz matematike, nem-širne in vseh dragih gimn. predmetov. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šino «Uspeh 263». 834 Francoščino temeljito poučuje nčitelfiea Vila «Boža» — Bizovičar, Milj«. Doma ntk dan oa IL—4. ure. 185 Pozor, dame! Pouk krojenja in lastnega izdelovanja oblek za E vitje In dame. ki nimajo ču Kes dan, bo v popoldanskih in večernih nrah. Pričetek 16. Januarja 1927., Stari trg It. 19, Krojno učilišče, Ljubljana. "05 V klavirski pouk sprejmem še nekatere učence. Naslov v oglasnem od- delku «Jutra». 408 Trgovec posestnik 3 biš. išče starejšo družabnieo in go-epodinjo s kapitalom od 75—100.000 Din — r.a kar jamči z eno hiSo. Pismene ponudbe na Oglas oddelek «Jutra» pod značko «Mirno življenje». 350 Družabnika inteligentnega namestnika za realitetno , in prometno pisarno v Ljubljani, г Din 10.000 pristopnine, sprejme takoj Zagorski v Mariboru, Tattenbm-.hova ulica št. 19. 313 Posojilo bi hotel momentano pomagati v çespodar. stiskah se nahaiaioči osebi z zneskom 15—20.000 Din — proti sigurnemu mesečnemu Odplačilu po dogovoru. — Prijazne ponndbe na oglas. Oddelek «Jutra» pod Iifro «Hitra pomoč». 383 3000 Din posojila išče pekovski mojster in posestnik. V treh mesečnih obrokih vrne 5000 Dtn. — Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «takoj 79». Lepo sobo prazno ali opremljeno, v sredini mesta, ev s hrano iščeta zakonca brez otrek. Takojšne ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod «Inženjšr». 265 Stanovanje obstoječe is 3 sob, predsobe. poselske sobe. kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin, oddam s 1 februarjem 1927 v najem Vprašati Jq pri ravnateljstvu «Vtajemne posojilnice» v. palači na Miklošičevi cesti. 248 Sobo za 2 dijaka ž vsp oskrbo, iščem s 1. februarjem pri boljši rodbini. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «Dva». 244 Sobo event. s hrano, iščeta dva tehnika. Ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Svetle». 241 Stanovanje s 1 šobo b kuhinjo iščem. Plačam za eno leto naprej ln odkupim enveat tndl opravo Fr. tlerlič, Siïka, fcibortova ulica Î70. 234 Opremljeno sobo s pirketom in elektriko oddam mirnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2S1 Stanovanje sobo in kuhinjo, ali sobo s štedilnikom iščem. Naslov Ш oglasni oddelek «Jutra» pod «Mirna stranka 11>. 84 Stanovanje v aovi hiši v Sp. Šiški, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, r'tlklin ïn vrta, oddâm s februarjem. N"a«lov pove Oglasni oddelek «Jutra». Kdor mi posodi 15.000 Din, mu preskrbim stanovanje do 1. maja t 3 sobami, kuhinjo in vsemi pritikiinami, za daJjêo dobo. Naslov v oglasnem oddelka «Jutta». Sostanovalko sprejmem k boljši gospodični v Kolodvorski ulici št. 34/1, 299 Opremljeno sobo lepo in veliko, v sredini mesta, t 2 posteljama takoj o d d a m. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 312 Opremljeno sobo lepo, oddam dvema gospodoma v Vrhovčevi uliei 11, pritličje, desno. 362 Opremljeno sobo oddam takoj solidnemu go »podu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 365 Sobo s poè€bcim vbodom Otidam stâTejSëmti, eolidneiùu gospodu takoj aH f lô. jan. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra». 298 Sobo s hrano odd-аш solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». StfO 2 opremljeni sobi veako e poeebnim vhodom, rabim га takoj. Ponudbe fta oglpni oddelek «Jutra» pod «V ereiiiui meata». 835 Sobo oddam â—o osebam s brano aii brez. Naslov v ogl. oddelku «Jut.ra.» $24 Stanovanje sob in kuhinje dobi mirna stranka brez otrok s 1. februarjem. Toseben vhod. Naslov v oglasnem Oddelku : Jutra». > 341 Sobo ali kabinet p-azno ali opremljeno, t vhodom is stopnic, iščem za takoj ali pozneje. Po nndbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dr. R.» 227 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo ln posebnim vhodom ter s postrežbo oddam 10 minut od lošte. Trnovska ulica 15/1. iesečna najemnina 350 Din. 247 Prazno sobo s posebnim vhodom iščem. Plačam do 400 Din mesečno. — Cenjene ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod it. 400». 359 Na stanovanje sprejmem gospoda v fpodnji Sišii, Zibertova ulica 194. Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, т bližini glavne pošte, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 382 Prazno sobo event podstrešno ali kiet-no, iščem v bližini justične palače Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Samo prenočišče» 89610 Sobo ;o separlrano, išče go-sa takoj ali s 15. jan. 'onndbe na ogla«, oddelek «Jntra» pod «Snažna 1927». 374 Sobo • hrano ali brez, oddam gospoda. Naslov v oglas, oddelku «Jntra». 401 W!ad zakonski par išče stanovanje, obstoječe vsaj it en. sobe in kuhinje pritiklinami. Ponndbe s točdiuii pogoji na oglasni oddelek «Jutra» pod tnačko «Takoj I». T Skladišče za preprodavce: .ISIS* D. D. Oddelek ..Georg Dralle" Zagreb, Paimotičeva ul. 66 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oddam za 250 Dia. Kaslov v osladnem oddelku Jutra. 406 Gospodično (šiviljo) sprejmem na sta-nova-nio. Naslov pove ogl. oddelek *Jutra». 4(17 Stanovanje 2 velikih in zračnih sob, kuhinje, predsobe in kabineta, zamenjam в stanovanjem z 1 sobo in kuhinjo. Najemnina nizka. Spreitzer, Dunajska cesta 6G. 67 Sobico išče čez dan odsotna gospodična, če mogoče v bližini kavarne «Evropa». — Plača 250 —300 Din. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Sobica». 400 Dušica Ben Eur pi>mo sprejel. — 12. ako sprečrna 14. ob dogovorjeni uri in mestu pri stranskem vhodu. 145 Sobo lepo opremljeno, г elektr, razsvetljavo in prostim vhodom, v I. nadstropju, s razgledom na ulico, oddam s 15. januarjem boljši gospodični Naslov v oglas, oddelka «Jntra». 367 Mlada gospodična t deželo, it bogate hiše, s 50.000 Din, želi resnega znanja v svrho ženitve. — Prednost imajo želez, uradna! od 25—SO lot. DopiEe s sliko na oglasni oddelek «Jntra» pod značko «Srečen zakon». 278 Gospod rijobro situlran, srednje starosti, čedno zunanjosti, trgovsko naobražen z lesno trgovino, srednjo premožen, želi znanja z gospodično ali vdovo brez ali z enim otrokom od 20 do 30 let stkro, ki bi posedovala kako trgovino, gostilno, večje posestvo ali kaj sličnega. Cenjene dopise je poslati na ogL odd. «Jutra» pod značko «Dober mož 28». Tajnost zajamče-887 Kmečki fant 26 let star z nekaj denarja želi poročiti kmečko, mlado ali starejšo gospo z nekaj premoženja. Tudi ni izključena vdOva z 1 ali 2 otrokoma. — Ponudbe na ogl. odd. «Jutra» pod «Kmečki fant» v Mariboru. 412 rine, staro do 19 let. — Tajnost častna zadeva. Do-pSse na oglasni oddelek «Jutra» pod tnačko «Prva pomlad». 305 2 dami dobro situirana, v starosti od 20—30 let naprej, iščeva v svrho medsebojnega duševnega razvedrila. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» lod šifro «Simpatična 30 n ljubka 20». 250 Bom li našel tem potom ljubezen in živl;ensko srečo? Želim se spoznati s samostojno in bolje sitnirano gospodično v starosti od 26 do 85 let. Dopise pod tnačko «Uradnik 82» na ogl. odd. «Jutra». 875 Gospod v Ljubljani nepoznan, želi znanja s samostojno gospodično ali vdovo, ki ima lastno stanovanje. Dopise pod «Tiha sreča» na oglasni oddelek «Jutra». 391 Marfis dvigni takoj pismo. Nujno! 395 Mlada dama želi znanja z iateligemom, radi družinskih razmer. — Dopise pod «Morje» na ogl. oddelek «Jutra». 368 tT'; Klavir za vežbanje proti nizkemu honorarja na razpolago v Kolodvorski ul. št. 5. f ~ Planino t telo močnim glasom, dobro ohranjen, ugodno prodam. Na ogled v Nunski ulici 19, pritličje. 857 Gramofon avtomatičen, dobro ohranjen, naprodaj za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 887 Klavir za vežbanje na razpolago proti nizkemu honorarju na Gospoevetski cesti 12/Q. 372 Pslca pristne ovčje pasme, izvrsten čuvaj, 4 meeece stara, poceni naprodaj. Lastnica: gdč. pL Bien, Bra- slovče pri Celju. 319 Nemški ovčar (volčjak) so je zatekel h gosp. Jošku Lampretu ▼ Kamni gorici 6 pri Ljubljani 303 Zastopstvo avtomobilov avtomobilov dveh prvovrst no vpeljanih znamk oddam ta Maribor lo Celje Dopise pod šifro «Podzastopstvo» na «Apollo». Ljubljana — Stari tr« 19 89370 Zamenjan paket V večernem osebnem vlaku iz Ljubljane do Zidanega mosta jo bil zamenjan paket. Osebo, ki ga je ta-menjala prosim, da ga vrne na oglasni oddelek «Jutra», eicer bo imela ne- Ejtrebne sodnljske stroške, er je poznana. 300 Kdo posodi drž. uradniku v stiski 1000 dinarjev proti 10 mesečnemu odplačevanju in 10% obrestmi. Ponudbe pod Hvaležnost-10» na oglasni oddelek «Jntra». 369 Cenj. prijateljem in znancem naznanjam, da sem otvoriia vinotoč v Sp. Šiški Lepodvorska cesta štev. 29 pri gosp. Noč. Vljudno se priporočam in jamčim гл pistnost vina in dobro postrežbo. — H. Korošec. 329 Sveže čajno maslo dobavljam dvakrat na t--den z lastne mlekarn*-. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 212 Vožnjo z enim konjem, vsaki .jao popoldan po nizki ceni na razpolago- Naslov v oe'l»>. oddelku «Jutra». 3fi5 Odeje sprejemam v delo io pi*-pravilo ter vato v cufanje. Kožna ulica )3. 5^238 Generalnega zastopnika agilnega, z nekaj kapitala, iščem za razpečavo novih gumijastih konfekcij ln hi-gijenakih predmetov. Ponndbe pod tnačko «Velik dobiček» na Aloma Company, Ljubljana. 404 Inteligentna gospa nadzorstvo nad skladiščem, nujna potovanja ete--Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» po. in vaš obraz mi pravi, da bi bilo prigovarjanje zaman. Vzemite vsa; ta prstan... Nemara vam bo kedaj koristnejši ud bogastva...« Tako govoreč je gospod Peretti naglo poda! vitezu obroček, ki ga je Pardaillan nataknil na prst, ne da bi se bogvekaj zmenil zanj... Kmalu nato so mezgi, obtovorjeni z dragocenimi vrečami, skozi druga vrata ostavili malin ter krenili na pot. Gospod Peretti je jahal zadaj, spremljan po mlinarju in njegovi pomočnikih, ki so se b: : izpremenili v vojnike. Služkinje so jo peš ubrale po cesti, ki je vodila v Montmartre. Ko je karavana v brzem pohodu dospela v Ville-l'Evêque, je vodja mezgarjev s klobukom v roki stopi! h gospodu Perettiju in ga je vprašal: »Ali krenemo proti Italiji?« »Ne, gospod grof.:' je odgovoril Peretti. »Krenili boste proti La Rochelle.. .< Pardaillan, Kare! Angoulêmski in Picouic, ki so ostali v mlinarij, so med tem slepo streljali v noč, hoteč ohraniti neprijatelja v mnenju, da je malin močno zaseden. Malin sam je stal na desni strani mlinarije in ie bil z njo spoje-po lesenih stopnicah, ki so se začenjale ob pritličju stanovanjske zgradbe in so vodile v zgornji del mlina, kjer je bilo kolo in odkoder si lahko spravil vetrna krila v tek. Iz tega vrhnjega dela si prišel skozi loputnico po lestvi v spodnji de!, kamor je padala moka Vsa celota mlina je slonela na koničastem podgradku iz krepkih tramov in se je dala obračati po vetru, ne giede nato. s katere strani je pihal. Ta podgradek je bil obit z deskami in ie tako nudil zavetje, kamor si se lahko spusti!, ako te je bih volja. Lftfbt)ami 1166 a pr/poroča eenjemm damam ravnokar dospele najnovejše svile, brokate, jaquarde, Čipke i. t. d. za večerne toalete. 911 arij a šôt%l modm salon Kongresni trg 8 Velika izb ra pahljač, cvetk m drugega modnega nakit ja. - Klobuk/ redno v zadnjih novostih po znatno znižanih cenah. Velika nojeva pahljača „^Dernier cri" ETOILE" floréoa (senf) je najbolfša, dobite go v vseh del.katesn h ir» špecerijskih trgovinah. Prometni znuod za premog t LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in Senu na debelo samo na debel domači in inozemski, za domačo Г I ClIlVJ^! kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst Koks, livarniški, plavžarski in piins^. Brlkete. Prometni zavod za premag d. ô., £jnbliana. M kloštteva ces a it 15 ! Večerne obleke, ogrtače in popoldanske obleke od najpreprostejše izvršitve do najele^antneiše originalne pariške toaiete. Neobvezno predvajanje in svoboden oglej. MODELLHAUS SCHWARZ GRAZ, Herrengasse 3 Na žeijo razpošiljamo na zuna brezplačno naie ilustrovano modno poročilo. Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. Dr-ju l. Rahlejevu, Beograd, Kosovska ul. 43. Veleučeni gospod dok or Prosim" Vas da m' pošljete še d e steklenici Vašegi c-ka .Rado B=lsamika* za ozdravlienje Revmatizma. ?otrj jem, d.i sem • porabita dv*e sïe'-clemd Vašega t ka k mi ie pomagal, da sem po dv: mesečnem rev-matiz.nu v s lepih mogla vs at z poste je. V orabila sem pred tem ne broj drugih lekov, ali zastonj. Edino le Vaš le< \ i je po kratki vpo г-bi pomagal. Zato najle:ša ahvaia Vam in Vašemu preparatu, ki ga pr po rocam vsem revmatkom. Kdor loleha na revmatizmu, naj se posluž; »Radio Balsamike* — in ona ga iz eči. Zagorje ob Sivi, L1 februarja 1925. S spoštovanjem Francka stepišnlk, gost ln'čar'ka. Teb ret let, kar je v pro taji, je našel naš ek proti re m izmu . adio Bal^a iiik M mn->gobr ma ргтпапја tir vi i^Kih e\t ri et i se o n em iz>až jo ndipov t nej Tak • tudi števil i ■ zan- aine jave iz ečen h D^ciieiiO". ki j h v зк da dooivmo. K«r steč -e z ga sum in u aževa 'jem, ki jih je naš ^k dose el o «e o pvii v p— sled^jem času az i eki pod imeni s ičn m našemu. >t « brata nt pažijj ierj. gub k, da ne zamenjava teh ie4ov z r.aš.m „Kaii Rals-ni-a" Lek „RADIO BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetju laboratorij RADIO BALSAMIKA Dr. I. In M. Rahleje«, Beograd, Kosovska ul. 43, parter 6 i-i -ЛПЛПГПГ ti'—1 Z ključavničarja za popravila v obratu se -akoj sprejmeta. Ponudbe z navedbo urne plače na R^wnaiei stv tovarne rementa. Z dan! most. jI" ti" tt" Г H* H* И* H" Г 'Hl'JilJt! Potrtega srca naznanimo vsem so^odnkotn. prua tel? m in znancem pretresujočo vest. da ie naia nad vse Ijubiena, predobra mamica, tašča in stara mam ca gospa Marija Ana pl. Šercl vdova po univerzitetnem profesorja ia ruskem državnem svetniku v sredo, dne 5. januarja 1927 ob 5. pop po dolgotrajni in mučni bolezni ?at snila za vedno svo e blage o?. Pogreb se ba vršil v petek, d e 7. jannaria ob toi Л pop. z hiše žal sti C ril-Metodova ul ca 16, na po kjpal šče le Sv. Kr tu. V Ljubl.ani, dne 5. januarja 1927. Jelena Koželj, hči — Bo gum 1 Kaizelj zet, Vlad mir Kajzelj, eand-med, Mirko *aizei, vnuka. Turrnlca PEilKAlA v Zagrebu kupuje lipove, javorove, hruškove, topolove in п58< jelšove hlode. r~- IGO VERBIC IVANKA VERBIC roj. KERN Vrhn ka Skoija Loka спг 6 jan arja 1^27 ■ i o sre e! Kupujtm stalno kože diuiačin vseh vrst m sicer: lisičje, kunje, zajčje, vidrove, veveričine 1.1, d. po na višjih dnevnih cenah. ELIGIJ EBER, kr-nar in zdelava e C=oi , L UBLJANA, K -noresiii i- (hiša Slovenske Matice) Praktikantinja s primerno trgovsko naobrazbo in znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika sprejme tovarna v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe pod .Nas op tako na og'asni odd Jutra 11C Dr. Stane Vrhovec praktični zdravnik v Vojniku vljudno naznanja, da do preklica ne ordinlra. il Dr. Fran Hubad il ?! naznanja, da je ! g) M BRAZAY francosko žganje z mentoom Dobite ga v vseh lekarnah, arogerijab in več ih prodajalnah. Zahtevajte po»»od Brazay francosko žganje Generalno zastosstvo in depot za SHS pa ima „Destiiat*' d. d. v Zemunu Preseiitveno naznanilo. Cenjenim damam uljudno naznanjam, da sem preselila svojo delavnico in tr- îovino v Gosposko ulico št. 28 v hišo Scheidbachovo v bližini hotela tiv in vagonov Ponudbe e vposlati z oznako dosedanje zaposltnos: n zahtevo plače na Jugosiovensko Rudolf Mosse A. D, Beograd pod š iro »Osgorana budtičnost'. Lovci, 2£i£i Slovite огЦ. angleške poine palrone Eley Ca-.tinght z Diamond brez-airnnim sme dmkom in tvrdimi angleškim Eley šibrami. S. Kočonda, Zagreb, llica bnoi 40 u prolazu, Zahvala. Vseii sorodnikom, p ijaie em in znancem, ki so nam sta'i ob st ani bolezn in snini rasega IjudI enega soproga in ^ob-ega očeia, и s oda Rudolfa Smersu ne amj ttm potoT svoio npjskr neš. zahvalo. Z h a jjjemo se n-clai,- vs m tg. zda^mkooi in it ses iam, ki so ;ragemu tv,kOMi-u ai'ali bol č ne čč d bo\-š mi « zadn.e s^,ms'vo. nadalje vs»m daro «lcetn cv.ija sem p- ko;nik лпт stanovskim tovarišem tei sploh v em k' so od blizu m dal č tih ul. da soeir.i u svo ega t-vaiisa k ecntmu pttku Iskrero r\aleincst smo doU u pcvske.nj zboru n želenčar-. g dbi Sloga-, njih t-robne za o--mke. Se poseono za. va o pa dolgujeno v š. inšp ktor u g. Va. gazon u za ganl^t bes-.dc ki un j LjuMjani