PoStnlna platana v gotovini Posamezna Številka 3 din GLASILO O S V O BO D II NE F R O N TEO k RA J A T k B O. V U E Leto rv. TRBOVLJE, 21, aprila 1951 Štev. 17 Pred desetimi leti — 27. aprila 1941 fr je bila v Ljubljani ustanovljena naga Osvobodilna fronta, ki se je v teku narodnoosvobodilne borbe razvila v Vseljudsko politično organizacijo slovenskega narda. 27. april 1941 bo ostal zapisan v zgodovini našega naroda kot eden njegovih najsvetlejših dni, dan vstaje itn upora slovenskega naroda proti okupatorju in domačim izda ja!-pem. Ko ob desetletnici tega zgodovinskega dne našega naroda ocenjujemo uspehe, ki jih je dosegla OF Slovenije v okviru Ljudske fronte Jugoslavije pod vodstvom naše Komunistične partije, ugotavljamo s ponosom, dvignjeno glavo in vedrita pogledom v prihodnost, da je naša Osvobodilna fronta danes sestavni del velike Ljudske fronte Jugoslavije, ne stranka, marveč veliko revolucionarno gibanje slovenskih ljudskih množic pod vodstvom naše Partije, ki je s svojim delom med vojno in s svojimi uspehi v povojnih letih s svojo udeležbo pri izgraditvi socializma v naši državi izpričala trajnost In nujnost svojega obstoja. OF je za časa narodnoosvobodilne borbe mobilizirala slovenski narod na upor in boj za zmago nad sovražnikom ter za izgradnjo nove, ljudske oblasti, s katere rastjo je razvoj OF tesno povezan vse od prvih odborov OF, na-rodinoosvobodilnih odborov do današnjih ljudskih odborov. Vse od prvega zbora aktivistov OF leta 1843 v Pugledu do Kočevskega zbora — zasedanja Avnoja — do SNOS v Črnomlju, do prve ustavodajne skupščine in prve Ljudske skupščine Slovenije, pa vse do danes po desetih letih ugotavljamo da je bil razvoj naše Ljudske oblasti in razvoj našega gospodarstva tesno povezan z razvojem OF. V desetih letih naše borbe ta dela smo se osvobodili jarma suženjstva, osvobodili v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. 27. april 1941 pomenja za nas prelom s suženjstvom. V svitu tega historičnega dne v letu 1941 smo videli svobodo, — danes po desetih letih pa potrjujemo lahko, da silo pred desetimi leti nehali biti narod hlapcev. Ta dan ta vsa doba naše ljudske revolucije bo zapisan med najslavnejše strani naše zgodovine. Tudd zgodovina razvoja OF v naših revirjih je tesno povezana z razvojem OF cele Slovenije v teh desetih letih. Prvi odbori OF v našem okraju so bili že leta 1941 ustanovljeni na zagorskem, hrasta iškem ta trboveljskem in okoliškem področju, toda ne s sedanjim pojmom volivnosti, marveč je ljudstvo V naših revirjih priznavalo za svojt predstavnike vse takratne diverzantske skupine ta trojke, ki so opravljale razna sabotažna dejanja kot prve akcije v borbi proti sovražniku. Prve odbore in prve partizanske grupe so naši ljudje priznavali za svoje predstavnike s tem, da so jih materialno in moralno podpirali v veliki Idejni skupnosti, ki je niso skrivali pred okupatorjem, zaradi česar je bilo tudi v naših krajih toliko žrtev. Do leta 1941 so bili naši revirji okrožje, razdelejno na okraje Zagorje, Hrastnik in Trbovlje. Vsak izmed teh okrajev je imel svoj komite in svoj okrajni odbor OF. Vojaške zmage, in razvoj oblasti sta bila čtaitelja, ki sta narekovala širše ta enotnejše delo. Za- to so- se vsi trije revirski centri združili v enoten okraj Trbovlje. Ustanovni sestanek je bil v samotni hiši v bližini Turja dne 20. oktobra 1944, na katerega so prišli politični aktivisti združujočih se okrajev ter izrazili voljo ta mnenje ljudstva, ki so ga predstavljali. Zato je bilo mogoče, da je novi okrajni odbor OF sestavil pačrt, kako razširiti ta učvrstiti organizacijo OF ta najbolje uspelo akcijo — »Tekmovanje za zmago«. Tekmovanje, za zmago ta izgradnjo nove socialistične Jugoslavije je bil cilj, ki ga je zasledovala OF vse do danes vztrajno in neomajno, kljub vsem intrigam naših sovražnikov, ki so trdili, da OF ne predstavlja volje naših narodov. Najlepši dokaz svoj - velike ljubezni do OF, ki praznuje te dni desetletnico svoje ustanovitve, pa je pokazalo delovno ljudstvo širom po Sloveniji v velikem šestmesečnem tekmovanju na čast OF. Tudi v našem okraju smo dosegli y tem tekmovanju pomembne uspehe. Najboljša frontna organizacija pa je bila v tem tekmovanju OF Doi pri Hrastniku. V našem okraju so opravili člani Fronte v času tekmovanja 365.577 prostovoljnih ur pri najrazličnejših delih, — velik razmah pa zaznamujemo v teh mesecih tekmovanja na delu za učvrstitev naših množičnih organizacij ta društev. o III. kongres OF Slovenije, ki se vrši te ctai v Ljubljani, bo iznova prtrdil veliko moč OF Slovenije in nakazal nove naloge svojim krajevnim organizacijam, ki so čvrsto povezane za nadaljnjo graditev naše socialistične Jugoslavije ob sodelovanju vseh naših narodov, povezanih v bratsko, veliko in nedeljivo Jugoslavijo. Enotnost slovenskega ta jugoslovanskih narodov nam je porok, da bo naša OF zmožna vršiti ta izvršiti vse zadane si naloge, predvsem pa izvojevati eno svojih največjih zmag v prvih povojnih letih — izpolnitev načrta Titove petletke. Odlikovanje OF Lil Slovenije zaslužnim članom OF ob 10, obletnici OF Slove, nije. — Naj živi 27. april, 10. oblet, niča upora slovenskega ljudstva. ŽIVEL 1. MAJ Dan pregleda naših moči, hi nam zagotavlja jo, da bomo socializem zgradili z lastnimi silami Prvi maj, praznik dela ta ustvarjanja praznuje vse napredno delovno človeštvo. Temu praznovanju se iskreno pridružuje tudi delovno ljudstvo jugoslovanskih narodov, strnjeno okrog svojega junaškega vodstva KPJ ta ljubljenega maršala Tita. Letošnji 1. maj bomo praznovali tako kakor vsa leta po naši osvoboditvi — mirno in svobodno. Pozdravljamo 1. maj, simbol našega požrtvovalnega dela, a katerim ustvarjamo našemu ljudstvu srečnejšo ta svetlejšo prihodnost. Prvi maj nam je vera. globoka vera v napredek človeštva, vera v resnico ta pravico. Prvi maj praznujemo z vso predanostjo, hrepenenjem ta željami, da uresničimo veliki cilj, ki sta ga pokazala delovnim ljudem Marx in Engels. Prvi maj praznujemo z globokim zadoščenjem nad našim notranjim združenjem,' prepričani, da gremo pod vodstvom naše slavne Komunistične partije po pravilni poti. Naše dosedanje delo. naši napori ta prizadevanja za ustvarjanje lepšega jutrišnjega dne so dragocen prispevek h krepitvi vseh sil, ki se borijo zs ohranitev miru v svetu. Na nas gledajo z zaupanjem množice vsega sveta, ker vidijo, da se pri nas rešujejo vsa vpra sanja pošteno, brez laži in zahrbtnosti, in ker vedo, da je poštena rešitev teh vprašanj važna ne samo za naše narode, marveč tudi za vse človeštvo. Zastava marksizma ta leninizma vihra pri nas visoko ta ponosno, neoma-deževana, neoskrunjena. Zato se obračajo k nam z zaupanjem vsi tisti, ki jim Marksizem ta Leninizem nista prazna beseda, prazna fraza. Izgovorjena v slepilo in varanje po napredku in miru hrepenečega človeštva. Z našim poštenim delom dajemo vsemu svetu jasen ta glasen odgovor, kako je treba služiti najplemenitejšim ciljem človeštva. Prvi maj ne bomo praznovali hrupno, ker za tako praznovanje ne čutimo nobene potrebe. Praznovali ga bomo mirno ta spodobno, na ta praznik pa bomo pregledali ta ocenili uspehe na- šega dosedanjega dela. O našem delu ta o naših ustvarjalnih prizadevanjih! naj zve ves svet. Ta naša dela ta ustvarjalna prizadevanja so izraz naše odločnosti da s poti, po kateri kora. kamo pogumno ob vdstvu našega heroja,, maršala Tita, ne bomo nikoli odstopili. Naše delovne množice v Titovi Jugoslaviji bodo praznovale 1. maj z zaupanjem in vero v svetlejši jutrišnji dan, ponosne in odločne ob svojem poštenem in močnem vodstvu. Naj živi 1. maj, simbol dela ta naS predka. sreče ta miru vseh delovnih ljudi. ; Za kulturni dom v Trstu Po nepopolnih podatkih je bilo % trboveljskem okraju do 22. aprila za Kulturni dom v Trstu zbrano že 323-389 din- Ta znesek pa je že mnogo večji, ker nekateri kolektivi še niso poslali poročil ali pa nabiralna akcija še ni končana. Največ so zbrali doslej v Trbovljah ln sicer 460.397 din ta sicer rudarji 230.000 diii, upravni odbor; rudnika Trbovlje-Hrastnik 100.000 din, cementarna Trbovlje 45-000 din, mestna gospodarska podjetja 25.560 din, obrtniki 10.860, Odkupno podjetje 5660 din, tereni OF 5409 din, uslužben_ ci CK KPS Trbovlje 2150 din, OLO Trbovlje 7650 din, MLO Trbovlje 3710 din, OZKZ 1600 din, podjetje »Beton* 4550 din, šola Trbvolje I je zbrala z učenci ta učiteljstvom 10.378 din, od tega učenci nad 8000 din. šola Trbovlje II pa 5412 din. Ko bo akcija y Trbovljah zaključena, bo vsota prispevkov gotovo presegla 1 milijon di. narjev. V Zagorju so zbrali že nad 136.000 dinarjev, od tega rudarji 102.000 din. Pri zbiranju prispevkov so se odliko, vali zlasti člani kolektiva rudniških apnenic v Zagorju, saj so posamezniki dali po 300, 400 in 500 dinarjev. Tudi v Hrastniku ta akciia dobro napreduje razen v steklarni. Zbrano je že 171.000 din ta sicer so rudarji nabrali 90.160 din, v kemični tovarni 20.000 dinarjev, gospodarska podrtja KLO 11-980 din, kolektiv steklarne 13-000 dinarjev ln upravni odbor steklarne 15-000 din, ostalo pa so zbrali po terenih ^ manjših kolektivih. Pri zbira, n ju prispevkov se je odlikval upravitelj nižje gimnazije v Hrastniku, tov. Lojze Holbauer, ki je prvotno dal 100 dinarjev, pozneje pa še 1000 dinarjev, rekoč: »Ce je za tržaške Slovence. pa rad dam!«, > Tudi v Radečah so zbrali 8e 56-000 dinarjev, od teh je sindikat papirnic« nabral nad 25-000.din. ! Razstava Zveze borcev v Trbovljah Okrajni odbor Zveze borcev bo 26. aprila popoldne odprl v prostorih rud. niške restavracije v Trbovljah razstavo nardnoosvobodilne borbe v merilu našega okraja. Razstava bo prikazala hudode1rka dejanja Nemcev, ustašev in belogardistov v Sloveniji. Razstava bo bogato opremljeno s slikami ta drugim arhivom. — Vabimo vse prebivalstvo okraja, da s! to zanimivo razstavo ogleda. Naj živa 1. maj, dan solidarnosti delavskega razreda vsega sveta! SdJflJi «j Štev. 17. Slabo uspela skupščina po udeležbi, boljša po delu in bodočih nalogah Tudi drugič sklicani občni zbor KSS Trbovlje po udeležbi ni bil dosti boljši kot prvi, ki se zaradi premajhne udeležb«; ni mogel vršiti. Skupščine KSS Trbovlje, ki je bila y sredo, dne 18. aprila, v Delavskem antnu, so se delegati udeležili le dve-tretj insko. Na skupščino so prišli tudi zastopniki okrajnih in krajevnih političnih oblasti ter član GO ZSS, tov. Jože Jurač. Iz poročil in diskusije je bilo razvidno plodno delo sindikalnih podružnic, ki delujejo v okviru KSS Trbovlje- Predsednik tov. Kreže Jože je govoril o političnem položaju in o vlogi delavskih svetov, dotaknil se je pa tudi napak sindikalnih podružnic. Poudaril je, da bodo imeli delavski sveti in upravni odbor v naših podjetjih dosti zaslug za uspešno izpolnitev na. žih planskih nalog v minulem letu. Ko je predsednik govoril o raznih napakah in težkočah. je dejal, da nekateri člani upravnih odborov nimajo čuta odgovornosti. Kot primer je navedel fnestna gospodarska podjetja, kjer je j&ek član upravnega odbora Igral v Službenem času karte, k igri pa pritegnil še druge delavce. V okviru KSS Trbovlje je delovalo lansko leto 28 sindikalnih podružnic s 6750 člani. Neorganiziranih je 445 delavcev, česar so krive predvsem podružnice, ker niso posvetile dovolj paž-nje novodošlim delavcem, kar se je pokazalo' zlasti pri podjetju »Beton«. V sindikalnih organizacijah je bila izvršena reorganizacija. Odpadel je plačan profesionalni kader, nekatere podružnice pa so se združile, tako da šteje KSS Trbovlje sedaj le 20 podružnic. Med najboljšimi podružnicami je bila lansko leto sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah, ki je dosegla pri izpolnitvi letnega plana rudnika lepe uspehe, nadalje so člani te podružnice opravili še 37982 prostovoljnih delovnih ur pri raznih delih izven produkcje. — Po normah je delalo 52% rudarjev, udarnikov pa je bilo med rudarji proglašenih 2459. — Letni dopust je izkoristilo lansko leto 96.3% članov. Slabo pa je bilo delo sindikalne podružnice CRD v Trbovljah, kjer se njen upravni odbor ni zavedal svojih nalog v polni meri, na drugi strani p«, je vplivaj na delo te podružnice ne,pravilen odnos bivšega direktorja te tovarne do sindikalne organizacije. Dober uspeh sta dosegli- nadaLje podružnica obrtnih delavcev v Trbovljah in sindikat državnih ustanov OLO Trbovlje. .......... .......................-•••.........- ........ l eč političnega dela med sindikati kalni pododbori na zahodnem in vzhod_ nem obratu ter na separaciji rudnika Trbovlje, — niso se pa povsod dobro izkoristile ter je bil tudi program oddaj ponavadi zelo slab Tajnik KSS Trbovlje je glede tiska in agitacije dejal, da se dobro razpečava lokalni in centralni tisk, ni pa povedal, da nekatere podružnice nimajo razumevanja za to važno vpra- šanje, še manj pa, da bi štele tisk za agitacijsko sredstvo in da bi vsaka podružnica morala imeti najmanj enega dopisnika za naš lokalni in centralni tisk. Lepi uspehi so bili doseženi na kuL tumo-umetniškem področju. Najdejavnejša je bila dramska sekcija, ki jo imela lansko leto 45 predstav, od teh 9 v drugih krajih. Tudi mešani pevski zbor v Tbrovljah je pokazal lep napredek. Po izvolitvi novega odbora in sprejetju sklepov za nadaljnje delo je bil letošnji zbor KSS Trbovlje končan- iii priliio vi i ienii ni Najboljša v tekmovanju je brigada Amerika in V očka Kolektiv Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah dosega v tekmovanju, ki ga je priredil na čast 10. obletnice OF od 1. do 27. aprila t. 1-, lepe uspehe. Komisija, ki je dne 16. aprila ocenila potek tega tekmovanju, je ugotovila sledeče: Najboljša je brigada tov- Amerika v oddelku za fino mehaniko, ki je svojo tekmovalno obvezo izpolnili že z 90%; napravila je X) analitskih tehtnic (do justiranja), 40 anemome-trov, 115 stavkov uteži, začela pa je že z izdelavo 75 novih tehtnic. Druga za njo je brigada tov. Lenka, ki je napravila 2 nihalni siti in svojo obvezo dosegla že z 80%. Brigada tov. Bieznika si deli uspeh z brigado tov. Kovača Alojza, ki sta opravili svojo tekmovalno nalogo s 75%. Izgotovili sta 2 avtomatična zvračalca za rudnik Velenje in 2 elevatorja za rudnik Zabukovca. Novakova brigada je izdelala 5 kletke za šalit rudnika Soko v Srbiji, eno pa za Velenje, nadalje 5 enotonske žerjave. Svojo obvezo je dosegla s 65%. Vzporedno s kovinskim obratom tekmuje tudi tovarniška mizama. Tukaj je najboljša brigada tov. Borka, ki je dosegla zadano si nalogo že z 90%, za njo Lesjakova z 80% in _ širšeiova s 75%. Te brigade izdelujejo sobno in kuhinjsko pohištvo in imajo pri od- jemalcih sloves po svoji solidni izvedbi in nizki ceni. Kolektiv pa ne izjvolnjuje svojih nalog le v produkciji, marveč tudi v aklivizaciji članstva pri pobiranju sindikalne članarine, širjenju naprednega tiska ter izobrazbi članov. V 14 dneh so priredili dvoje strokovnih predavanj, mladina je imela brzblurnir v namiznem tenisu, v trku pa je organizacija razstave izdelkov CRD v izložbi Delavskega doma. Poleg tega delajo mizarji v prostem času vsa mizarska deda za Počitniški dom rudarjev na Partizanskem vrhu, ki ga bodo odprli 1. maja. Delovni kolektiv CRD 6e v tesni povezavi med upravnim odborom, partijsko in sindikalno organizacijo uspešno pripravlja na zgodovinski p razu k OP. Vsi izgledi kažejo, da so bo to tekmovanje zaključilo najuspešneje, saj se posamezne brigade kosajo, katera bo prej izpolnila svojo obvezo in katere izdelki bodo kvalitetnejši. S svojim delom daje in kolektiv primeren odgovor vsem obrekovalcem, ki hočejo rušiti neodvisnost naše države. Hkrati pa jkv trjuje ta kolektiv, da je enoten, Umik« na trboveljskem odru in premiera v Radečah V centrih okraja Trbovlje so se prižele slovesnosti v počastitev desete obletnice OF. V Trbovljah je bila v soboto zvečer slovesna premiera Božičeve drame »Umik«, ki jo je uprizorilo sindikalno gledališke v režiji tovarišna Jožeta Paternosta. Predstava je uspela prav dfibro, Slovesni uvodni govor je imel sekretar MO OF Trbovlje. Kakor je bila dramska predstava »Umik« v soboto zvečer dobro obiskana, taiko je imel koncert godbe na pi- V nedeljo, 22. aprila t. 1. so se v 'Zagorju pričele proslave 10 obletnice OF s koncertom združenih pevcev gasilske čete ob sodelovanju sindikalne godibe. Otvoritveni govor je imel prof. Žnidar Vinko, kii je v izbranih besedah opisal pomen OF v narodnoosvobodilni Na pariški konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil so zahodne velesile na predzadnji konferenci seje stavili nov kompromisni predlog o dnevnem redu, v katerega so vključili poleg preiskovanja vzrokov in posledic mednarodne napetosti v Evropi, sklenitev pogodbe z Avstrijo, vzpostavitev nemške enotnosti in mirovne pogodbe z Nemčijo, Rumu-nijo, Bolgarijo in Madžarsko, in kot posebno točko vprašanje Trsta, Kljub trenutnemu optimizmu, da bo s tem konferenca vendar le prišla preko mrtve točke in da bo s tem olajšano sklicanje četverne konference, je vendar Gromi ko takoj opozoril, da ta predlog ne vsebuje niti Atlantskega pakta niti ameriških prekomorskih oporišč, kar je potem še ostreje poudaril na prihodnji seji, na kateri je po navodilu iz Mo-svke sploh zavrnil kompromisni predlog in zahodne velesile vnovič obtožil nepopustljivosti. S takim postopkom sovjetskega delegata se je nasprotje med obema taboroma le še poostrilo ter zopet ni nobenih lzgledov za sklicanje četverne konference, če bo do nje sploh prišlo. Diplomati za zeleno mizo zares opravljajo Sizifovo delo ter se jim tudi nikamor ne mudi, medtem -ko narodi vsega sveta bolj kot kedaj želijo in potrebujejo mir... Na Korejskem bojišču so bitke v glavnem okrog 38. vzporednika, kjer jr))e ZN zadevajo ponekod na večji odpor severnokorejske armade in »prostovoljcev«. Veliko politično in vojaško senzacijo je povzročila odstavitev generala Mac Arthurja z vseli komandnih položajev Daljnega vzhoda. Ta ukrep se živo komentira, vendar so vsi enotni v lem, da so ZDA z odpoklicem Mac Arthurja skušale olajšati mirovno akcijo ZN in premostila nasprotja zahodnih velesil, ki so zastopale prepričanje, da so postopki Mac Arthurja resno ogrožali svetovni mir in škodoali ZN, kajti Mac Arthur je sa-molastno prekoračil svoja vojaška pooblastila s političneimi izjavami, za- Pred kratkim je Potrošniška zadruga v Trbovljah polagala obračun lansko leto opravljenega dela. Na občnem zboru je bil iz poročil razviden velik promet posttavalmic te zadruge, kar je zasluga dobrega upravnega osebja in kulturne postrežbe v poslovalnicah-Obsk občnega zbora je bil zadovoljiv; udeležili so se ga tudi delegati iz Zagorja, Hrastnika, Mari,bora in Ljubljane. — Potrošniška zadruga se je ustanovila leta 1945 kot nabavna in prodajna zadruga. Stalne spremem- bi) la v nedeljo zvečer slab obisk. Dobro je uspela tudi prireditev šolske mladine Trbovlje-Vode, ki je skupno s sindikalnim gledališčem danla v nedeljo dopoldne pravljično spevoigro »Janko in Metka«. V Radečah so pričeli s proslavo 10, obletnice OF s pravljično igro »Sneguljčico«, 1:1 so jo dobro pripravili ter so mladinski oder v Radečah, Pa tudi organizatorji na izvedbo lahko ponosni. borbi ter prikazal prizadevanje delovnega ljudstva za izgradnjo socializma v naši domovini, - Udeležba koncerta je bila zelo lepa. Prireditve na čast 10. obletnice OF bodo vsak dan do 1. maja. PO SVETU radi katerih je SZ in pod njenim vplivom LR Kitajska še bolj ostro dolžila ZDA agresivnosti. Vprašanje je, kako bo odstavitev generala-politika odmevala na notranje - politični pozornici ZDA. Vsekakor bo novi komandant general Ridgwy predvsem vojak, ne pa politik, ter bo njegova stvarna in trezna presoja položaja dala več upanja, da se korejski konflikt ne bo razširil preko svojega področja. Trygve Lie, ki se je nedavno mudil na obisku v Beogradu in je kot generalni sekretar OZN navezal stike z našimi odgovornimi političnimi krogi v cilju utrjevanja mirovne akcije in povezansti ZN, je preko Grčije odpotoval v Kairo, kjer se je razgovarjal tudi o vprašanju Maroka in palestinskih beguncev. Angleška podmornica »Affray«, ki se je z vso posadko potopila v Rokav-skem zalivu, se kljub vztrajnim reševalnim poskusom smatra za izgubljeno. S podmornico se je potopilo 75 mož. 60,1 milijona delavcev je bilo zaposleno v ZDA v mesecu marcu t. 1. Brezposelnih delavcev je bilo v tem mesecu 2,1 milijona, t. j. za 0,3 milijona manj kot v februarju. Porast zaposlitve je posledica zvišanja proizvodnje v vojni industriji. Japonska ima 83,525.000 prebivalcev. Število ljudi se je tamkaj povečalo lansko leto za 1 in pol milijona. 50.000 letal letno bodo na zahtevo predsednika ZDA, Trumana,. ,izdelali v ZDA. Stroški 'zanje bodo znašali 40 milijard dolarjev. 82 milijonov ton je znašal lanskoletni promet skozi Sueški prekop, kar je rekordna višina v povojnih letih. Rusi trdijo, da zrakoplova Zeppelin ni iznašel grof Zeppelin, marveč ruski kapetan Kostovič in to 10 let prej kot grof Zeppelin. Izgleda, da so si ruski znanstveniki prisvojili patent vseh svetovnih iznajdb. 1.600.000 vozil je znašala lansko leto eropska proizvodnja avtomobilov. Na prvem mestu je Anglija s 785.000 avtomobili. be v organizaciji trgovskega posloven ja so zadele tudi tedanjo Naprozo, kar seveda ni bilo v prid poslovanja. V zadrugi se je vzgojilo mnogo kadra in dose gll so se uspehi, a-koravno se je razvoj zadrug zapostavljal in se je dajala prednost drugim ustanovam. Za druga je štela ob koncu lanskega leta 2250 članov z vplačanimi deleži. Delale so tri poslovalnice in sicer v Delavskem domu, v Trbovljah II. im v Bovškem, ki so oskrbovale 3200 potrošnikov zagotovljene preskr- be. Blagovni promet je bil uspešen: planiran je bil na 14,800.000.— din. realiziran pa z 19.868.044,— din, torej za 34% presežen. Na posameznega uslužbenca znaša promet 1,986 000.— din. Zadruga se je borila s težavami gle_ de kadra in glede primernih poslovnih prostorov. Potrošniki so bili s postrežbo zadovoljni, saj se je ta v pogledu kulturnosti in solidnosti zelo izboljšala, Ako so se pojavili v poslovalnicah nedostatki, je krivda v tem, ker so se najboljše moči oddajale drugam, zadruga pa je delala rajši z manjšim kadrom, kot da bi sprejemala morda slabe moči. Delovni zaključek zadruge je po poročilih aktiven, za kar gre zahvala upravniku tov. Sumu kakor tudi poslovodjem poslovalnic in ostalemu osebju. Delegati so živahno razpravljali predvsem o kulturni postrežbi in potrošniški hsvetih. ki pa v Trbovljah sploh ne delujejo. V diskusijo so posegli tudi gostje iz Zagorja, Hrastnika in Maribora ter poročali o delu in izkušnjah v svojih krajih. Po izvolitvi novega odbora je občni zbor sprejel sklepe za nadaljnje delo. Sklenili so, da bo ena izmed osnovnih skrbi zadružnih poslovalnic kulturna in solidna postrežba, sklenili so pa tudi, da bodo poslovalnice za čim boljšo in kultumejšo postrežbo uvedle medsebojno tekmovanje. Rudarski upokojenci so izvolili nov odbor V Trbovljah je ob času 1149 rudniških upokojencev, ki so leta in leta delali ne samo v rudnikih Zasavja, marveč tudi v tujini, in to v letih, ko si v Jugoslaviji težko dobil- delo. N-!nogo je upokojencev še iz časov stare Jugoslavije, katerih položaj je mnogo težji kot onih, ki so bili upokojeni po novi uredbi. Na nedavnem občnem zboru društva upokojencev so razpravljali o delu društvenega odbora. Iz poročil je razvidno, da so nekatere ustanove razumele položaj ljudi, ki so se izčrpali po težkem delu v rudniku. Tako so naleteli na razumevanje pri upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je po dogovoru s pristojnimi mesti odstopila upokojencem 20% enonedeljske produkcije po tržili ceni, pozneje pa so dobili še nekaj premoga, tako da je prejel vsak upokojenec 700 kg premoga po znižani ceni. Premog so dobili vsi oni upokojenci, ki nimajo sinov ali hčera, ki bi delali pri rudniku in prejemali deputatni premog. Med upokojenci vlada domačnost in soglasje. Lani so šli na izlet dvakrat, in sicer v Postojnsko jamo im na morje. Upokojenci so prosili MLO Trbovlje, da bi jim dovolil ustanovitev lastne’ čevljarske krpalnice. Prošnja je bila neugodno rešena z izgovorom,, da ni na razpolaga usnja. Vsi upokojenci so člani osmrtnega fonda. Svojci dobe za vsakega umrlega člana 5600 din. Mnogo so razpravljali o prevedbi upokojencev in ureditvi pokojnin, K besedi sta se oglasila delegat iz Ljubljane in zastopnik OLO Trbovlje, Sprejet je bil predlog, da upravni odbor dela na vprašanju ureditve pokojnin nadalje, da bi upokojenci tud; v letu’1951/52 dobili nekaj kurjave po znižani čemi. prav tako so zaprosili, da se jim vsaj enkrat na leto dovoli prosta vožnja po železnici. Po izvolitvi novega odbora je bila izvoljena kot delegat za republiški kongres tov. Mervar Ema, za kongres v Beogradu pa tov. Aškerc Matevž. — Upokojenci so po občnem zboru še posedeli im se poveselili, ob kateri priliki jim je uprava rudnika priredila majhno zakusko brezplačno. Slabo delo KZ Mlinše Novoizvoljeni upravni odbor kmetijske zadruge v Mlinšah pri Zagorju ne izvršuje naloge, kd mu jih je naložil občni zbor zadružnikov. Va zboru je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se takoj ustanovi zadružna drevesnica, ki je za ta kraj zelo potrebna. V ta namen bi imeli primerno jemljišče v V Zagorju so se pričele proslave 10. obletnice OF DOBRO SO GOSPODARILI bližini zadružnega doma. Toda odbor doslej ni poskrbel, da bi se ta prostor sprostil, ampak ga še nadalje obdeluje tov. Zarnik Marija, ki ji je bilo to zemljišče odvzeto po agrarni reformi. Odbor ni posvetil vprašanju zadružne kovačnice doslej nobene pažnje, čeprav so zadružniki sklenili, da jo ustanove. Tudi pri završnih delih na za*, družnem domu ne kaže odbor nobenega zanimanja. Na svoji seji so sacet odborniki sklenili, da bodo 15. aprilal šli pomagat, toda obveza je ostala samo na papirju. Prišla sta pa dva drW ga kmeta, ki sta bolj zavedna kot veš odbor skupaj. Odbor ne kaže nobenega prizadevanja za ustanovitev kmečke delovne zadruge, čeprav bi bila toj njegova dolžnost. Za neaktivnost zadružnega odbora je po mnenju nekau terih vaščanov kriv predsednik kmetijske zadruge tov. Zajc Ivam, ki jej zelo vpliven kmet ter se odbor ravna po njegovem mišljenju in njegovih predlogih. Iz Kotredeža v V nedeljo, 15. aprila, so kmetje £1 Kotredeža delali na cesti. Pet vozni. « kov in rudniški kamion so vozili gra* moz, 25 frontovcev pa je posipalo cesto. 'posuli so 75 kubikov gramoza. V Kotredežu so odprli krajevno go- stilno in trgovino za zagotovljeno preš« skrbo. i Krajevna Zveza borcev je postal«! delavna. Imajo redne seje in sestanke. Lansko leto so dsegli lepe uspehe. Odj, krili so spominsko ploščo padlim borcem v NOB in postavili spomenik 23 žrtvam NOB. Spomenik je stal 70.003 dinarjev. Znesek so krili iz prireditev ob odkritju spomenika. Napravili so tudi mnogo prosto vol,.iih ur pri delih za postavitev spomenika. Tudi prostovoljno gasilsko društvej v Kotredežu je v tem letu delavno* Tudi ti imajo redne sestanke in vaje, Renovirali bodo notranjost svojegai doma, 1. maja pa bodo napravili zlet članov v planine. ... i' Razkrinkan *; vaški veiikaš ¥ V Zagorju so bili 19. aprila zbori volivcev vseh terenov OF. Potrdili so zaključno bilanco za leto 1950, ki izkazuje nad 1 in pol milijona čistega! dobička in sprejeli proračun za levq 1951. V diskusiji o gospodarskem iat političnem poročilu so obravnavali mekj -drugim tudi vprašanje popravila cest. Pri tem so javno razgalili kmeta Klesn-ba-sa Alojzija iz Dolenje vasi, ki je nar govarjai druge kmete, naj ne hodijo! na prostovoljno delo na cesti. Klerotad v tem letu mi napravil' niti ene vožnja za izboljšanje ceste, čeprav jo sam naj* bolj izkorišča, saj zasluži z raznimi v oži* n jami dnevno tudi do 1000 dinarjev* V lanskem letu je samo pri podjetji* »Beton« prejel okrog 400.000 dinarje* za razne vožnje. Volivci so se strinjali s predlogom, da se Klembas javn* ogiba v časopisju in radiu zaradi tat kega zadržanja. p V Senožetih bo treba kaj storiti Na kmetijskem odseku okrajnega) ljudskega odbora v Trbovljah ne veda) za vso ogroženo površino. Poudarili so* da bo vsa zemlja obdelana in da j* samo na območju Kala nevarnost ogroženih površin. /j V Senožetih nad Zagorjem je 40 leti ni Ocepek Janez, ki živi sam s svoj* materjo ter ima 2 ha obdelovalne zeanš Ije, od katere je lansko leto oddelal le 15 arov. Ostala zemlja je bila neobdelana , in ima večinoma travnike. Na vsem posestvu ne redi niti enega! prašiča, pač pa ima dosti goveje živine, kar je seveda laže, če ima travnike. Posestva noče dati v zakup, z»i to bo moral poskrbeti pač KLO, da se ta zemlja obdela, ako pa to n* uspč krajevnim čimiteljem, bo moral poseči vmes pač okrajni ljudski odbor. PREKLIC Izgubila sem osebno legitimacijo nai ime Jerman Marija. Trbovlje-Pra.preče 14 izdana 21. II. 1951 pod reg. štev, 9759, ser. štev. F 0723009. Proglašaj* jo za neveljavno, J ^ul&MiTaMvski nrviMflgi&gfcž*^ Rudar si je osvojil dragoceno točko proti Veležu 2:2 (1:2) V nedeljski tekmi IL zvezne lige je trbo /eljski Rudar igral z močnim na-»protnikom, Veležem iz Mostarja. V obeh tekmah lanskega leta v III. zvezni ligi je Rudar izgubil -proti Veležu. ki je bil takrat slabši nasprotnik kot letos, ko je moštvo Veleža v odlični formi Zato je vladalo za nedeljsko igro veliko zanimanje ter »e je zbralo Da stadionu Rudarja okorog 1500 gle. dalcev, ki so glasno navijali za Rudarja- Domače moštvo je nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi in sicer: Ahnlin, Butkovec, Sori. Blatnik, Kos. Vodišek, Hudarin, Mlakar, Laznik. Florjane In Opresnik. Sodil je Goranič lz Zagreba z manjšimi napakami. Ze prve minute Igre so pokazale, da bo borba huda. Gostje so takoj navalili,, vendar brez uspeha. Izgledalo }e, da hočejo vsiliti svoj sistem igre in to po zemlji. Rudar pa je odgovarjal z visoko igro. Napadi so se hitro menjali, toda moštvo Rudarja se je kmalu znašlo ter je v 23 minuti po Opresniku doseglo vodstvo- Kmalu na M!aiiasko prvenstvo Slovenije jV ura : Rudar 2:0 (0:0) Ze v soboto je mladinsko moštvo Rudarja odigralo v Murski Soboti pr-Venstveno tekmo proti mladincem Mure. Zmagalo je moštvo Mure z rezultatom 2:0. vendar je zmaga plod vseh treh sodnikov, glavnega in stranskih, ki So vsak napad mladincev Rudarja ustavili v 16-metrskem prostoru. — V prihodnje je priporočati, da ne sodijo sodniki, ki so člani domačega kluba, zlasti ne. če so to kar vsi trije. Tekmovanje za 10 obletnico OF V petek je bila odigrana samo ena tekma in sicer med aktivom Vzhodni In Mestni; zmagal je aktiv vzhodnega obrata z ld). V soboto pa so bile odigrane sledeče tekme; Zunanji obrat : Dobrna 2:0 Ind. šola ; Zunanji obrat ld) Vzhodni obrat ; CRD ld). 'Finalna tekma za pokal OF mesta Trbovlje Vzhodni obrat r ’ Industrijska šola 1:0 V predtekmi se je v nedeljo odigra, la finalna tekme v počastitev 10. obletnice OF ter je zmagovalec dobil pokal, ki ga je podaril MO OF Trbov. lje- Finalista sta bila Vzhodni obrat tn Industrijska šola Trbovlje. Zmagal je aktiv Vzhodnega obrata z rezultatom ldX Pc končani tekmi sta predsednik MO OF Trbovlje, tov. Dolinar Ivan, in sekretar, tov- Levec izročila zrna. govalcu pokal, drugoplaslranemu moštvi pa diplomo, I Nogometno prvenstvo Slovenije Proletarec i Studenci (Maribor) 4:2 (2:0) Zagorski Proletarec Je v nedeljo od-Jjgral nogometno tekmo za prvenstvo Slovenije s moštvom Studenci lz Ma. ribora ter zmagal z rezultatom 4:2 Akoravno so Zagojancl v prvem polčasu vodili * 2d>. je gostom uspelo, da so dosegli dva gola Gole so dali za Proletarca Repovž. Lobeničnik, Praz nik tn Savel). Bratstvo (Hrastnik • Rudar (Velenje) 6:3 (3:1) V nedeljo, 22. aprila sta v Velenju odigrala domači Rudar in Bratstvo 12 Hrastnika prvenstveno nogometno tek-mo II. slovenske lige. Zmagali so gostje. to so gostje Izenačili igro s krasnim strelom, ki ga vratar Ahlin ni mogel ubraniti. Po krivdi obrambe so gostje povišali uspeh svoje igre v prvem pol. >asu na 2:1. V drugem polčasu je Rudar zaigral kot prerojen- Napad se je vrstil za napadom. Krasno priliko je imel Opre-mik, ki je 7 metrov pred golom streljal visoko v zrak, tudi Hudarin je imel epo priložnost, a je bil samo za se umdo prekasen. Rudar je v drugem polčasu igral mnogo bolje ter je imel terensko premoč. Proti koncu se je sreča le nasmejala Rudarju, kjer je dosegel Laznik za domače moštvo izenačenje, Napad Rudarja je zaigral kakor prerojen, zlasti še o-> močnem bo-firenju gledalcev, a zmage ni hotek biti. Ob kancu igre so gostje močno pritisnili to izsilili dve. zaporedna kota. ki sta ostala neizkoriščena. Z malo več sreče bd pripadala zaslužena zmaga moštvu Rudarja. Prihodno nedeljo ae bo Rudar srečal z moštvom Budučcosti v Titogradu, fantje naj ponovijo Igro, ki so jo v nedeljo pokazali proti Veležu, ml pa iim vočšimo veliko si,.-j — ki je tudi potrebna! Srečno! Ze začetek tekme je pc kazal, da bo igra ostra- Bratstvo je izsililo dva kota, ki pa ju je Kavšek streljal v aut, prav tako gostje niso izkoristili več ugodnih prilik pred golom domačinov. Velenjčani so igrali bolj na prodore In v 20. minuti Izsilili kot in po njem zadetek. Po tem golu so gostje prevzeli vodstvo igre in ostali gospodarji na terenu do konca prvega polčasa, kjer so po Gorniku, Gošlerju in Kavšku dosegli tri gole. V začetku drugega polčasa so Velenjčani znižali rezultat na 5:2, ki pa so ga gostje po Gošlerju takoj po-pravili na 4:2. V 18. minuti je bila proti Bratstvu diktirana enajstmetrovka zaradi pogreške krilca Groznika, kjer so domačini izboljšali svojo igro na 4:3. Velenjčani so po tem zadetku dobili nov polet, vendar so po rezul-tatu 5:3, ki ga je postavil Kavšek, popolnoma popustili. Pred zaključkom tekme je Goslar popravil igro za Hrastničane na 6:3. Sodil je z napakami Drvarič Iz Celja Jn oškodoval obe moštvi. . V predtekmi je mladina Bratstva premagala mladince Rudarja s 4:0. Kladivar (Celje) t Bratstvo (Hrastnik) 2:0 (1:0) Dne 19. aprila sta se srečali v prijateljski tekmi v Celju moštvo Kladi-varja iz Celja in Bratstva iz Hrastnika. Tekma se je končala z rezultatom 2:0 za Kladivarja. Pri Bratstvu se je odlikoval Groznik, posebno uspešen pa le bil vratar Kelner, ki mu je celjska publika večkrat nlnskala ter je ubranil več zanesljivih zadetkov. Igra je bila tipično prvenstvena ter sta se obe moštvi tru',,iH za dosega čim boljšega uspeha. Sodil Je Drvarič iz Celja, Šahisti v Trbovljah so delavni Prvi teren OF mesta Trbovlje si je v tekmovanju na čast 10. obletnice OF zadal nalogo, da na svojem področju •snuje šahovsko sekcijo, ki naj poživi ■Jelo šahistov na tem terenu, ki jih ni malo. Ta sklep ni bil brez uspeha. Dne 19. aprila so »e zbrali šahisti tega terena na prvi sestanek in izvolili od-oor šahovske sekcije Izbrali so nal-oolj vnele šahtste In je upati, da se bo zamisel to uspeh sekcije razširil tudi na druge terene OF mesta Trbovlje, s čimer se bo šahovsko življenje v Trbovljah močno poživilo, kar smemo pač vsi pozdravlja*! RAZGLAS Izgubil sem osebno legitimacijo na ime Šuligoj Feliks, Trbovlje-Loke 232, ser. štev. Fo0719056, reg. štev. 5746 -P. uz. Poštenega najditelja prosim, da ml jo vrne. Nedavno so našli pri neki gostilni v Trbovljah nezavestnega moža s krvnimi podplutbami po obrazu. Ko so ga prepeljali z reševalnim avtom v bolnišnico, so ugotovili, da je ta revež le pregloboko pogledal v kozarec in da so ga nepridipravi namazali po obrazu — z barvo! — Smola je še v tem, kdo naj plača prevozne stroške... • Na občnem zboru Potrošniške zadruge v Trbovljah so poročali, da potrošniški sveti v naši dolini — spijo! — Kaj bi k temu dejali? — Ce imamo v naši preskrbi različne nerodnosti, potem smo jih krivi v veliki meri pač tudi s amil • Na Igri »Umik« je bilo v Trbovljah te dni dosti ljudi, slabo pa je bil obiskan koncert delavske godbe. — Najbolje bo, če bomo v prihodnje koncerte kombinirali z nastopi kakega »coprijana«, Tarzanovimi filmi in seveda — s plesom. Obisk bo potem mnogo boljši in tudi vstopnino lahko povišamo! • Slišali smo že večkrat, da po naših številnih zasavskih pisarnah izginjajo z miz svinčniki in radirke, »po potrebi« pa tudi žarnice z namiznih svetilk. Najnovejše pa smo culi te dni in je zelo praktično in »pohvale vredno«. Ce imaš morda na svojem pisalnem Kako se deli ? nekaterih poslovalnicah v Trbovljah mleko V članku pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v 16. števUkl »Zasavskega udarnika«, Je navedeno med drugim sledeče: »Tudi ljudski inšpektor S., ki je bil tega dne pri kontroli v poslovalnici, je dobil 1 liter mleka.« — K tej navedbi pripominjamo, da ljudski inšpektor Smolič, ki je vršil pred prihodom organa trgovinske inšpekcije v tej mlekarni kontrolo, ni vzel nobene količine mleka: po zaključeni delitvi mu je prodajalka Bo-stičeva natočila 1 liter mleka kot preostanek, tov. Smolič pa ga je zlil nazaj v posodo za mleko. K tej nehote vrinjeni pomoti v omenjenem članku pripominjamo, da štejemo tov. Smodiča Franca, ki vrši posle ljudskega inšpektorja, za poštenega moža. Poverjeništvo za trgovino, MLO Trbovlje. Razglas. Mestni ljudski odbor Trbovlje, vo. jaški odsek, obvešča vse letnike * 1931. ki bivajo na območju mesta Trbovlje' da bodo redne rekrutacije tega letnika dne 2, tn 3. maja 1951 In sicer v prostorih rudniške restavracije v Trbovljah. Letniki 1931, k! morda še niso vnešeni v mestni spisek, se morajo pravočasno priglasiti pri vojaškem od. seku MLO Trbovlje, da dobijo poklic na rekrutacijo. A ko bomo po izvršeni rekrutacijl ugotovili kak primer, da se kdo navedenega letnika ni prigla. sll, bo prizadeti kaznovan po vojno. kazenskem zakonu. Hkrati sporočamo vsem letnikom 1932, ki bivajo na področju mesta Trbovlje. da bo njih predhodna rekruta, cija dne 6. maja 1951 prav tako v prostori hrudniške restavracije v Trbovljah. Kakor za letnike 1931, velja tud1 za letnike 1932 zgornje opozorilo, da se pravočasno priglasijo na vojaškem odseku MLO Trbovlje, to seveda le v primeru, če kdo Se ni priglašen. Vsi navedeni obvezniki prejmejo pravočasno poklice na rekrutacijo, ki se jim je treba odzvati točno na določen dan. Na rekrutacijo morajo priti vsi obvezniki čisti ln popolnoma trezni Za primer, da s« ugotovi, da se kdo zglasi morda pijan, bo moral vse iz tega nastale posledice pripisati sebi. Vse za izvedbo petletke! Mestni 1.0 Trbovlje vojaški odsek stroju raztrgan pisalni trak to se jeziš nad njim, pojdi k tovarišici v sosedno pisarno, vzemi nov trak z njenega pisalnega stroja, nanj pa navij raztrgan trak s svojega stroja. Za smeh in kratek čas Vojni pohod 1 Gašperček je v kinu videl, kako so si zamorci mazali obraze z' barvami. Zakaj pa to delajo, oftka? ja vprašal. To je zamorska navada, kadar se pripravljajo na vojni pohod, je pojasnil oče. Drugega dne je prihitel GašperčeB k očetu to mu ves razburjen dejal: Očka! Mamica se pripravlja na vojni pohod. V uredništvu *! Urednik: Vaš spis ni slab, toda pisati bi morali preprosteje, da bi va» razumel lahko tudi neveden človek. Pisec: Kaj me tudi vi ne razumeta gospod urednik? i Dve različni besedi Zena (obuja spomine); Prav dane« je minilo deset let od dne, ko si me na kolenih prosil, naj bi izgovorila be. sedo, ki bi te osrečila vse življenje. Mož: No in ti si spregovorila prav! napačno besedo. Dvoje vprašanj Mož (ženi, ki nosi umetno Lasuljo)! »Kako moreš nositi Lase, ki jih je prej nosila druga oseba? Zena: »A ti, kako moreš nositi Sev* lje, ki jih je prej nosilo drugo tele? Odkritje spominske plošče padlim borcem - planincem na Mrzlici Planinsko društvo Trbovlje bo proslavilo 10. obletnico OF v nedeljo, 29. aprila ob 10.30 na svoji planinski postojanki Mrzlici, ob tej priliki pa odkrilo tamkaj spominsko ploščo planincem, ki so v narodnoosvobodilni borbi darovali svoje življenje za do. movino. Na tej slovesnosti bodo so. delovali pevci »Zarje« iz Trbovelj. Planinci zasavskih revirjev, pohitite ta dan na Mrzlico ter se oddolžite spominu v NOB padlih planincev! KINO TRBOVLJE bo predvajal slovenski film »TRS T«. Predstave od srede do nedelje 29. apr. Prih. teden je na programu amer. film »BRZOJAV NA ZAPAD« Predstave od torka, 1. maja do pone. deljka 7. maja. — Hkrati obveščamo kinoobiskovalce, da bodo vse pred. stave, počenši od 1. maja dalje, ob de. lavnikih ob 6. to 8. uri, ob nedeljah pa ob 4., 6. in 8. uri. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE predvaja od petka do panedelja 30. IV. ob 5. ta 7. uri zvečeT ameriški pustolovski film »OKLAHOMA KID« V torek, sredo to četrtek 3. V. pa Ima na programu ob 5. ta 7. uri zvečet ameriški pustolovski film »MOCVinjE« Sindikalno gledališče Trbovlje ponovi v nedeljo, dne 29. aprila t 1. ob 19.30 v dvorani Delavskega doina igro v 4 dejanjih — M. Božič; »UMIK« Predstava je v sklopu proslav ob 10. obletnici ustanovitve OF. . Vstopnice se dobe v knjigami Državne založbe. Ureja uredniški odbor. -> Odgovor, ni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika — Telefon 54. — Bančni račun pri KB . Trbovlje 6)4-1-90603-4. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnine plačana • gotovini. Četrtletna naročnina v letu 195) je 36.— din, polletna 72.— dim celoletna 145.— din. — iZasavskl udarnik« Izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.