The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOil DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of fovr Sloven« Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 17 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 25, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Japonski militarizem izginja - Dni program zmaguje MILITARISTIČNA STRANKA IZGUBILA NA MOČI, KO JE RESIGNIRAL DOSEDANJI JAPONSKI VOJNI MINISTER. — JAPONSKA ZAGOTAVLJA AMERIKI IN RUSIJI SVOJE PRIJATELJSTVO. Tokio, Japonska. — Militari-fctična klika, ki je imela na Japonskem dolge mesece skoraj popolno diktatorstvo, je znatno izgubila na moči, ko je pretekli ponedeljek podal svojo resignacijo dosedanji vojni minister Sadao Araki in upati je, da je s tem tudi napetost, ki je vladala med Japonsko in drugimi državami, odpravljena. Kaj je privedlo mogočnega Arakija, da je odstopil od svoje-£a mesta, se ne ve natančno. Mnenja so edina v tem, da ni bil s silo vržen iz vlade, pač pa se govori, da je med člani vojnega niinisterstva samega prišlo do Nesoglasja in da je bil vsled tega vojni minister takorekoč prisiljen, da je šel. Točasno je Araki ■v bolniški postelji vsled pljučnice, toda njegovo stanje je že skopaj normalno in ni torej bolezen SENAT ODLOČUJE Senatski odbor za denarstvo sprejel predsednikov program za novo veljavo dolarja. Washington1, D. C. — Senatski odbor za bankarstvo in denarstvo je v sredo nadaljeval z razpravo o predsednikovem denarnem programu. Kljub ostremu nasprotovanju, ki se ga je pri razpravi opazovalo, pa je odbor isti dan program sprejel z večino 15 proti dvema glasovoma, vendar z nekaterimi dostav-ki in popravki. Eden amendmen-tov je ta, ki določa, naj bi tako-zvani stabilizacijski sklad dveh miljard dolarjev ostal v veljavi samo za dve leti. Drugi glavni vzrok njegove resignacije. Arakiju je nasledil general S. Hajaši, ki uživa izredno popular-i^mendment pa postavlja kontro- tiost v armadnih krogih. Splošno ■se ga smatra bolj zmernim vo-jaltom kakor je bil Araki. Znan je sicer kot bojevnik, vendar pa je znan tudi kot nasprotnik temu, da bi se armada vmešavala v politične afere. Tako je torej minula nevarnost, da bi se japonsko prebivalstvo še nadalje Prepajalo z militarističnim razpoloženjem. Zelo pomirjevalno je vplival na splošni svetovni položaj tudi govor zunanjega ministra Koki Hirota, katerega je imel pred Parlamentom pretekli ponedeljek. V njem je v prvi vrsti pov-darjal, da Japonska iskreno želi Prijateljstva z Ameriko in niti naj manj e ne misli na kak spor z njo. Tekom mandžurskih dogodkov se je sicer ameriško javno lo nad tem skladom v roke odboru peterih mož, namesto, da bi imel popolno oblast nad njim za-kladniški tajnik. Tako predelani predlog se bo v najkrajšem času predložil celokupni senatski zbornici. Med amendmenti, ki so bili zavrženi, je bil glaven eden, katerega je predlagal senator Mc-Adoo. Ta je zahteval, naj bi se vladi ne dala pravica, da bi sme la vzeti v svojo posest zlato, ki ga imajo sedaj federalne rezervne banke, marveč se jim naj bi vzel samo dobiček, ki bi ga napravili z znižanjem vrednosti dolarja; to se naj bi zgodilo z naložitvijo posebnega davka. Odbor je med drugimi zaslišal v ponedeljek tudi znano osebnost Owen D. Younga, preds. General mnenje z vso ostrostjo obrnilo Electric Co., ki je tudi pomožni proti Japonski, toda minister je Brazil svoje prepričanje, da bo Amerika izprevidela, kako je stališče Japonske na Daljnjem Vzhodu, in da ne želi nič druge-8a kakor zagotoviti mir. Izjavil •iG minister tudi, da je pozicija, ki jo je zavzela zadnje čase sovjetska Rusija napram Japonski, Presenetljiva in obžalovanja Vredna, da je pričela z vsemi mogočimi sredstvi propagando pro-^ njej; prej ali slej pa da bo tu-Rusija spoznala miroljubne kamene Japonske. STAVKE PRIPOMOGLE DO PREVRATA NA KUBI i frrr Iz Jugoslavife, SILNO DEŽEVJE JE POVZROČILO V BOSNI VELIKO ŠKODO; V REKO PLIVO JE PADLA VELIKA SKALA, KI JE REKO SKORO ZAJEZILA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI, NOVICE IN NESREČE IZ SLOVENIJE. Prizor s ceste v Havani, Kuba, malo pred padcem vlade Grau San Martina,'ko je učitelj-stvo šlo na 3tavko vsled prenizkih plač. Napis, ki se vidi v ospredju, pomeni: "Z lačnim želodcem se ne more poučevati." Podobne stavke so izbruhnile tudi med drugimi poklici. OBRAVNAVA UKINJENA predsednik federalnega rezerv nega urada. Kot tak je seveda izrazil odločno nasprotstvo, da bi imela vlada pravico, zapleniti zlato federalnih bank. Svoje nesoglasje je izrazil tudi s stabilizacijskim skladom. Bržkone so njegove izjave vplivale, da se je odbor končno odločil, da se veljavnost tega sklada omeji na Obravnava proti Wynekoop za nedoločen čas odložena. Chicago, 111. — Tukaj se je dogodil slučaj, kakoršni so pred sodiščem zelo redki. Sod-nija je namreč odločila, da se porotna obravnava proti Dr. Alice Wynekoop, obtoženi u-mora nad snahinjo Rheto, ukine, in sicer zaradi njene težke bolezni, ter se bo ponovna obravnava pričela popolnoma na novo pozneje. V smislu tega so bili odpuščeni domov porotniki in obtoženka utegne biti odpuščena iz ječe pod varščino. -o- AVTOMOBILSKE ŽRTVE Cleveland, Ohio. — Izračunalo se je, da je za Clevelandčane, avtomobil bolj nevaren kakor so kanoni in puške. Tekom svetovne vojne je umrlo na fronti tu- KRIŽEM SVETA — Rio de Janeiro, Brazilija. — Celo tukajšnje mesto se je streslo ob strahoviti ek»ploziji, ko je v nekem privatnem skladišču dve milji daleč zletelo v zrak 100 ton dinamita pretekli ponedeljek. Dva čuvaja pri skladišču sta bila ubita. — Ženeva, Švica. -7- Kakor govore vesti, namerava Avstrija apelirati na ligo narodov, da jo ščiti pred nemškimi naziji, ako ne bodo sami pričeli spoštovati njeno neodvisnost. V tem slučaju bi svet lige narodov zboroval na Dunaju namesto v Ženevi. — Pariz, Francija. — Množice Parižanov so v ponedeljek pod vodstvom dijakov skušale navaliti na parlament, da s tem pokažejo, da se še ni pozabil škandal s podjetjem Stavisky, v katerega je bilo vpletenih več višjih vladnih uradnikov. — La Faz, Bolivija. — Vojno ministerstvo je izdalo objavo, v kateri govori, da so paraguaj- PLEN ROPARJEV Pri belem dnevu izvršili napad in odnesli $10,000. Chicago, 111. 1— Sktipina sedmerih oboroženih banditov je v torek vdrla v urade družbe B. A. Railton, 363 W. Erie St., grocerijske prodajalne na debelo, in odnesla od tam plena za $10,000. Par ducatov uslužbencev, ki so bili ob času napada v lokalih, se je moralo pred nastavljenimi revolverji vleči na tla, na kar 30 banditi odprli blagajno in pobrali iz nje denar. Med tem, ko so bežali, so naleteli na nekega drugega u-službenca in izpustili nanj več strelov ter ga ranili. KONVENCIJA PREMOGAR-• JEV kajšnjih meščanov skupno 841. Od leta 1925 do zdaj pa jih je ske čete podvzele močen napad v avto pobil skoraj trikrat več, namreč 2,153. Samo tekom leta 1929 jih je pokončal avto več, kakor jih je bilo direktno ubitih na fronti od sovražnega orožja. Gran Chaco, a niso dosegle nika-kega rezultata ob silovitem odporu bolivijskih čet. dve leti. Omenil je kot priporoč-Avto jih je v omenjenem letu po- 2DRAVNIŠKA OSKRBA OD RELIEFA Chicago, 111. — Reliefna komisija za državo Illinois polagoma upeljuje program, po kate-rem bodo tisti, ki dobivajo jav-110 podporo, dobivali zdravniško Pomoč od svojega družinskega Zdravnika. Zdravnikom bo prosto dano, ako se žele priključiti sodelovanju pri tfem programu, in v poštev pridejo vsi zdravniki, lci so včlanjeni pri illinoiškem državnem zdravniškem društvu, ^slučaju pa, da bi kak zdravnik, si ga je oseba izbrala, ne bil Pri volji, da bi zdravil brezplačno ali na kredit, potem bo za pacienta reliefna agencija dobila drugega zdravnika, ki se je priglasil za program. Ijivo, naj bi se podvzela pogajanja z drugimi državami, ki vzdržujejo take sklade, zlasti z Anglijo, in naj bi se jih popolnoma odpravilo, češ, da tvorijo nevarnost za ekonomsko blagostanje in v neki meri tudi nevarnost za mir. -o- DVA KIDNAPERJA ZADELA PRAVICA Chicago, 111. — Pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem se je v ponedeljek končala obravna končal 275, vojno orožje pa samo 267. SVOJEGA OTROKA HOTELA ADOPTIRATI Chicago, 111. — Frank Kloib-ner in njegova žena Mary sta bi-1400 oseb tja. Prišli pa bodo še iz ponedeljek poklicana pred j drugih krajev Anglije in orga GLADOVNI POHOD PROTI LONDONU Glasgow, Anglija. — Angleški komunisti so organizirali gladovni pohod brezposelnih proti prestolici Londonu, kjer točasno zboruje parlament. Pričeli so na Škotskem, od koder je že odšlo la v sodišče po nenavadnem poizku- nizatorji pričakujejo, da bodo su, ki ga je izvršila žena dan zbrali v Londonu množico kakih preje. Z možem sta se doma sprla in žena je skrivaj vzela svojega malega otroka in ušla. Sku- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' va proti dvema zločincema, ki sta šala je dobiti kje delo in ločeno bila obdolžena nasilne ugrabitve. Porotniki so po dve uri trajajočem razmotrivanju spoznali oba krivim in po njih izreku sta bila obsojena na dogmrtno ječo. Obsojenca sta Frank Souder, znani butleger iz Benton, 111., in Gail E. Swolley, saluner iz Peorie. Ugrabitev sta izvršila nad nekim J. J. Hackettom iz Blue Island, in sicer dvakrat, prvič v letu 1931, drugič pa lani meseca maja. Zadnjo pot jima je plačal odkupnine $1,500. 20,000 brezposelnih. --o—— DVOJNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA Chicago, 111. — V nedeljo je 46 letni Edw. Suchy, 1907 So. East ave., izvršil samoumor, in dan pozneje mu je njegova 45 živeti od moža, toda ni se ji posrečilo. Ko je videla, da ne more tako z otrokom tavati po mestu, je prišla na novo idejo. Poklicala je bližnjega policista in mu natvezla, da je otroka nekje na- letna žena Mary sledila po isti šla ležati in naj ga torej kam | poti. Zaužila je količino strupa, spravi. Odpeljana je bila v St. j Blizu njenega trupla so našli li-Luke bolnico, kjer pa je pod za-j štek s sledečimi besedami. "Pokopi j ite naju skupaj, Edija in mene. Bodite dobri 1 dečkom. Ne morem pomagati. Odpustit«." sliševanjem priznala,, da je otrok njen*. Hotela se ga je iznebiti samo za par tednov in, ko bi dobila Indianapolis, Ind. — Zastopniki premogarjev iz vseh držav Unije in Kanade so prispeli semkaj na konvencijo United Mine Workers, ki se je otvorila v torek. Pričakuje se, da bo prisostvovalo okrog 1500 delegatov. Konvencija utegne trajati okrog deset dni in med glavnimi govorniki na njej bo administrator Johnson, dalje Wm. Green, predsednik Delavske federacije, kakor tudi delavska tajnica, Perkins. Na konvenciji se namerava obnoviti zahteva po skrajšanju delovnega časa. SPOPADI MED NAZIJI IN KATOLIČANI Stuttgart, Nemčija. — V tukajšnjem mestu so se vršile velike proslave preteklo nedeljo v čast Svetemu letu. Končala se je proslava s svečanostnim obhodom po mestu. Tedaj pa je nastopila policija in skušala preprečiti obhod, češ, da člani organizacije Katoliške mladine kršijo državne predpise s tem, ker nosijo svoje uniforme; v Nemčiji pa niso dovoljene nobene druge uniforme kakor hitlerjevske. Mladina se je postavila nasilni policiji po robu in prišlo je do pretepov. Čudovite izpremembe rek« Pliv« Banjaluka, 5. jan. — V strugo reke Plive se je zvrnila s hriba ogromna skala, kar je povzročilo čudovite izpremembe v rečnem toku. Reka Pliva je začela že v ponedeljek nenavadno naraščati po večdnevnem deževju. Naraščala je tudi reka Vrbas, ki pa se je kmalu umirila. Zaradi naraščanja Plive pa je nastala med prebivalstvom, ki ima na njegovih bregovih svoja zemljišča, silna panika. Voda, ki je drla preko bregov, je uničevala njive ter jih zasipala z drobnim peskom. Tega peska je nanosila daleč na okrog na tisoče in tisoče kubičnih metrov. Ko je bilo že malo upanja, da se bo divjanje uleglo, pa se je od hriba utrgala ogromna skala ter se zvalila v rečno strugo blizu velikega slapa. Zaradi skale v strugi je reka naenkrat spremenila svoj tok in veliki jez, ki so ga lani zgradili s tolikimi žrtvami, je nakrat štrlel iz zapuščene struge. Reko so skušali zajeziti ,ves trud pa je bil brezuspešen, ker se piloti nisc dali zasaditi v krhka tla. Vodovje, ki je udarilo iz stare struge, je razdejalo in odplavilo tudi del zemljišča in klavnice mesta Jajca. S padom skale ob slapu pa je nastal tudi naraven fenomen. Slap, ki je eden od največjih v naši državi, se je pomaknil za 4 m od svojega dosedanjega mesta in sicer proti velikemu železnemu mostu. Kakor vse kaže, se bodo odtrgale še nekatere skale in se v tem primeru prav lahko i zgodi, da se bo slap še malo pomaknil in Udaril na sam most. Tudi slapova višina se je zvišala za dober meter. -o- Če g« cigani zgrabijo Novo mesto, 1. januarja. -Prav za prav je dobrota za cigana, če more v tem mrazu in pomanjkanju zamenjati ciganski šotor z udobno in snažno posteljo v bolnišnici. Pa tudi za hrano gre ciganom pozimi bolj trda. Sam Bog ve, kako je prišlo do pretepa med cigani Brajdiči. Dejstvo je, da jih je 58 letni France pošteno skupil. Sam pravi, da je padlo čez sto udarcev s krepelci, ki sta mu jih v vroči ciganski jezi nalagala brata Brajdič Jože in Franc. Vso desno roko od rame navzdol ima zdrobljeno. Sam pravi, da si je zdaj na zimo že sam zaželel kan-dijske bolnišnice, no, želja se mu je sedaj izpolnila. Kaka dva meseca je preskrbljen z vsem. Smrtna kosa V Novem mestu je umrl Fr. Kozoglav, hišni posestnik, stai 80 let. — V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl Franc Veber, mizarski mojster. — V Naklem pri Kranju je umrla Marija Poličar, roj. Kuhar, stara 52 let. — Na Jesenicah je umrl Ferdinand Kren, geometer, star 91 let. -o- Nesreče pri rudniku v Trbovljah V jami zapadnega okrožja se je med tem, ko sta si rudarja skušala zavarovati strop nad seboj, vsul premog in je že napol vložen stropnik udaril delavca Lapuha in mu polomil dve rebri. — Malo pozneje s« je na istem mestu zopet vsul premog na delavca Kralj Karla; k sreči mu je samo stisnil in natrl kosti desne noge. —Na zapadnem okrožju si je tudf v jami pri obsekavanju lesa za strop odsekal srednji prst na levici Horvat Anton. Na sepa-raciji pa je cirkularka odrezala desno roko v zapestju z vsemi prsti vred delavcu Pozniču pri izdelovanju posebnih patentiranih zabojev, v katerih zadnji čas razpošiljajo premog. --o- Snežena umetnina Šiškarji so imeli na novega leta dan pravo senzacijo. Iz vseh strani so hiteli ljudje skupaj in se zbirali na vrtu male hišice na Celovški cesti in opazovali nad 20 čevljev visok snežen spomenik starega in novega leta. Spomenik je kakor piramida, na katere vrhu stoji lepo oblikovan možakar, ki predstavlja novo leto. V spodnjem delu piramide je pa lepo oblikovana grobnica, v kateri leži staro leto. Ves spomenik je prav umetniško delo, ki izgleda, kakor bi bil izdelan iz pravega kararskega marmorja. Izdelala sta ga Polde in Janez M. delo, bi prišla nazaj iii ga adopti-J Sin nesrečne dvojice, 9 letmi rala. | Edwin, je spal, ko j« mati izvr- šila svoj čin. Vzrek fcras«iiij« jt bila brezposelnost, in revščina. Pesem noža Iz Maribora poročajo, da j« pri Devici Mariji v Brezju prišlo do fantovskega pretepa, pri katerem je 271etni Jožef Ben-čič dobil tri nevarne zabodlja-je z nožem v hrbet. ——o——-Nesrečno naključja Dne 4. jan. je po nesrečne* naključju zašla z roko v roč«i mlin 131etna posestnikoma hčerka Ivana Kranjčeva iz Vr-tič pri Sv. Kungoti. Mlin ji j t zmečkal prste, -o- Po plačilo je šel V Dubrovniku v Dalmaciji je umrl 671etni redovnik, frančiškan Fralvo Car. Celih 35 let je bil bolniški duhovnik v t&-mošnji bolnici. S svojo l»lag»-dušnostjo »i j« pridobil velik« rati. Samo v Zagp^fcu se je »a j prijateljev ia izpr«»bw»il ta *ači* •pwesfcilo davka S©« sikate**»a r.akrlmj«»«swi bsl-lanimikvv v®«l. mika. Manj avtomobilov Po novem zakonu so vsa motorna vozila podvržena večjim davkom. Da se lastniki motornih vozil ognejo tem davkom, so pred zadnjim decembrom lanskega leta odpovedali vozilo pri oblasteh in ffa dali plombi- r sh-an 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 25. januarja HK)1 JjfcMERIKANSKI SLOVENEC iKcdl in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene l^gg list v Ameriki, Newspaper in America. Established l«tl. ESP I r.Vial VttanoTljen teta 1M1. Icha]a vsak dan razun n*del], ponc-fcljkov in dnevov po praznikih. f Izdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«: |B49 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL 5544 1» (t celo leto Ca pol leta . ta četrt leta Naročnina: _$s.oo . 2.5(1 _ 1.50 Itsued daily, »xcept Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Za Chicago. Kanado In Evropo: Ea celo leto--—$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta____1.75 Subscription: For one year---- For half a year----- For three month*--- _$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _...---$6.00 For half a year-------3.00 For three months____1.75 "Amerikanski Slovenec" kot katoliški list ima vsako leto svoje kampanje iz vzroka, da svoje vrste in postojanke med katoliškimi Slovenci v Ameriki vsako leto pregledu in ojači, da jih sovražnik ne zavzame in ne podjarmi. Bi ne bilo teh kampanj, bi nasprotno časopisje kaj kmalu prerastlo katoliško in v takem slučaju gorje katoliškemu prepričanju med Slovenci v Ameriki. V letošnji kampanji se posebno odlikujejo milwauski Slo- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je £ai do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa te na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. strežba za vse. John Weble, predsednik. ——o- V OGLESBY BODO VESELI Ogiesby, 111. Da ne bo svet mislil, da smo v Oglesby vsi pomrli, napišem i par vrstic v zabavo in znak, d i venci. Čudili so se že mnogi, kje je vzrok, da se Milwaukee smo še tukaj vse stare koreni-vedno tako odlikuje za širjenje katoliškega tiska. Te dni pa ne. No, kje pa naj začnem? j f lahko videl vsak ta veliki vzrok. Kje? Ravno v tem listu j Letošnje leto 1934 smo prav smo brali v dopisu iz Milwaukee, da glavno vodilo v vsaki;lepo pozdravili v veselju, kampanji "A. S." tamošnje agitatoriee je globoka zavest, da | zdravju in bratski ljubezni, stori pri vsakem naročniku, ki ga pridobi, dvojno dobro delo. Potihnili so vsi vihar ji. jeze, namreč, listu pridobi novega naročnika, rojaku(inji), ki ga (jo) pridobi, pa da v roke dober katoliški časopis. Ali ni to lepa zavest? Ali se je čuditi, če slovenska žena s tako visoko zavestjo v srcu v vsaki kampanji toliko stori za katoliški list "A. S."? Prav ta visoka zavest, da vrši dobro delo, je tisti skrivni vzrok, ki odlikuje v vsaki kampanji slovensko naselbino v Milwaukee. Več take zavednosti še v druge slovenske naselbine! Dal Bog! Aritmetična sredina. Ko Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. • v v • Ciscenje Iz Washingtona se čuje zadnje dni, da je sklenil Mr. Farley, generalni poštar Zdiuženih držav, podati resignacijo kot načelnik narodnega odbora demokratske stranke. Ta vest je gicer mučna za premnoge demokratske voditelje, ki so pričakovali od načelnika stranke gotove patrenaže, to je službo in dela za svoje pristaše. V kolikor znano, ni Farley sam predlagal tega koraka, ki ga bo storil. Vzrok je drugje. 'Predsednik Roosevelt vidi jasno, da pri uvajanju novega gospodarskega in družabnega reds v deželi ne bo mogoče nikakor nastopati odločno in pravično, dokler bodo kabinetni uradniki odvisni od danih obljub pristašem svoje stranke. Tako n. pr. KAMPANJA ZA A. S. ŠE KONČANA Milwaukee, Wis. Zadnji teden sem obiskal našo vrlo zastopnico C. G. na njenem stanovanju. Oprezno in počasi sem stopal po stopnji-call do njenega stanovanja, ker sem se bal, da bi se kje ne zadel ob kako bombo, katerih ima ona veoiio dovolj pripravljenih, da jih lahko vsaki čas , . . ... sproži proti Chicagi. so se zadnje case vsiljevali vi XT v , . . , v , , , , . ' ... , , , I Naso zastopnico je prav tez- načelstva raznih vladnih podvzetij, v katerih režijah so tek*- dom& ie menda še ca javna dela po deželi, pristasi stranke ne glede, ce so za to n Vendar 8fim imeli potrebne kvalifikacije ali ne. Težko je bilo adminwt«:| s du ciji take prosilce odklanjati, ker z odklanjanjem bi numraH, dobjl rav_ zvestobo strankinih pristasev m delavcev. Ali vendar, ce uo,^ ^ , nove in starc na. hotel Koosevelt uspevati s svojimi načrt) se bodo morah nje-j jn s tgm ri yftla govi kabinetni uradniki ozirati le na poklicne strokovnjake m- q ^ da sprQŽi a ne na strankine prijatelje. Chicagi. Kedaj se bo to nobenega grmenja ne treska več, vse tiho in mirno. Vsaka stvar ima cn konec, klobasa ima pa dva. Tudi v cerkev še gremo; smo ponosni na našo nad vse pohvale vredne pridigarje in slov. petje. Ženski glasovi so dobro izvežbani, ampak najbolj gromovito pa donijo moški glasovi tenor, bariton in bas gg. Končnika, Knei'tre in Lojzeta. Gospod Lojze zapoje imeniten solo. Posebno lepo je traj ob devetih je bila darova-1 na v ta namen sv. maša z lepim nagovorom na slavljenca ter. vsemi pomembnimi obredi zal enake slovnosti. — Glavno vlo-j go pa sta brezdvomno pri tem igrala Mr. John Brežic in Mr. Gregor Seliškar. Ta dva sta namreč imela strogo nalogo od našega že znanega generala so me v uradu vprašali, koliko Jos. Rakovca s pete ceste, da sem stara, prav zares nisem ve-morata vso stvar tako izpeljati, dela, ali jih imam 2 4 ali 25. da slavljenca o vseh teh velikih — No, in kaj si odgovorila? pripravah ne smeta najmanj — Osemnajst, slutiti. To pa pred Mr. in Mrs.' * * * Gosar kot strokovnjakom ta-1 Noge in meda. — V trgovino kih in enakih zvijač ni bilo pride gospod kupit čevlje. Par lahka stvar. Kajti tudi on je za parom pomerja, pa mu niso znal in ob enakih prilikah že nobeni prav.— Potrebujem ne-marsikaterega potegnil. Toda, koliko širše tu v členkih, — Mr. Seliškar in Mr. Brežic sta|pravi prodajalcu, bila kos svoji nalogi. Zbrala — Oprostite gospod, širši se sta primerno število bližnjih so-'; letos ne nosijo. Nosili so se la-sedov, da so slavljencem na ni. pa so prišli iz mode. predvečer priredili Surprise j —Obžalujem, toda jaz imam party, na katerem so se dogo-;še lanske noge, — pravi gospod vorili za prireditev kranjske' in odide. o božiču. Le naprej tako. 'ohceti na pustno nedeljo. Mr. Vse to je trud Rev. Father Am- in Mrs. Gosar naj bi igrala vlo zgo- To torej je vzrok Farleyeve resignacije. Prišlo ni po Far-jdilo, se pa še ni odločila. Ka leyjevi volji, pač pa po namigu predsednika samega, tako ka- k:or mi je pravila, bo ta bomba žejo vsa'znamenja v tem oziru. Farley je imel najbrže le dvo,- precej velika. Vprašal sem jo, je na izbero: pustiti urad generalnega poštarja ali načelstvo če morda rabi kakšno pomoč, demokratske stranke. Izbral je, da ostane še nadalje general- pa mi je odvrnila, da za enkrat ni poštar, načelstvo stranke pa bo pustil drugim. |š£ ne, ker upa, da sama doseže ---o--zmago. Izrazila se je pa, da jo Več zavednosti! Vsaka stvar na svetu ima svoj poseben vzrok. Stvarnik sam je položil take vzroke v vse stvarstvo, ko je ustvaril svet. vilu Slovencev enake naši na-Človeku, ki dobro dela, je tak vzrok za njegovo delavnost za selbini. — Moja iskrena želja dobro stvar globoka zavest, da vrši dobro delo. Ta zavest m .r je pač, da bi naša zastopnica je najbogatejše plačilo. j zmagala v sedanji kampanji, Vzemimo n. pr. moža ali ženo, ki se žrtvuje za dobrodelje, j kakor je lansko leto, potem bo-katerega glavni namen je pomagati revežem v trpljenju. Kdo mo imeli v Milwaukee naj po -naj oceni tisto prijetnost zavesti v srcu takega, ki se žrtvuje za pularnejšega moža, Rev. Victor dobrodelje, ko vidi, da je njegova pomoč pomagala revežu v trpljenju. Ali bi bil tak čutil tako visoko zavest hvaležnost, če bi ga plačali v denarju? Morda nekateri, ki le v materija-lizmu uživajo. Toda noben pravi kristjan pa ne. Pravemu kristjanu je najbogatejše plačilo za dobro delo zavest v srcu, da je res nekaj dobrega naredil za svojega bližnjega, ali za kako dobro stvar. Vsak uspeh pri delovanju za dobro stvar ima svoj vzrok Za dandanašnje katoličane ni na svetu nič bolj potrebnega, kakor je ravno ojačenje katoliškega tiska. Cim bolj se je tisk razvil na svetu, toliko bolj ga uporabljajo vse struje vseh prepričanj. Tiska, ki je največja sila in najuspešnejše orožje v dei'enzivi in ofenzivi, se v veliki meri poslužuje brezverstvo tam bodo še frčale bombe ta in še drugi mesec, da se bo kar treslo. Upam tudi, da ne bo radi tega nikake sovražnosti med zastopniki, saj je navsezadnje cilj te kampanje le io, da se katoliški list razširi med našimi rojaki in so nagrade le častno priznanje za delo m trud zmagovalcev. — Vsem zastopnikom in zastopnicam pa želim v teh zadnjih dneh kar največjih uspehov. G. W. Raly. --o- PEVSKI MEŠANI ZBOR "LIRA" Chicago, 111. Prihodnjo soboto, 27. jan., priredi pevski mešan zbor Lira svojo domačo zabavo v prostorih dram. kluba Nada, 172(5 So. Racine Ave., ob 8. uri zvečer. Vstopnina je 25c. Vsi Jugoslovani mesta Chicago in o-kolice so najuljudnejše vabljeni na obilen poset. Vemo, da so splošne delav-'kljub že tako lepim uspehom jske razmere še vedno slabe, to-'vendar nekoliko skrbi, ker ne da zavedamo se tudi, da bi dove, kaj se vse kuha po drugih lavskih kulturnih ustanov ne večjih naselbinah, ki s0 po šte- bilo, ako bi jih delavci sami m; podpirali in sodelovali v njih. V teli kritičnih časih smo takorekoč odvisni drug od drugega pa bodisi v društvih, klubih ali posamezno. Vsled tega je sodelovanje med nami na vsak način potrebno. Ker se je zbor Lira zopet na novo organiziral in ima že precejšnje število novih pevcev, kateri pridno delujejo za naš pomladanski koncert, se bo ta gotovo obnese]. Na koncertu boste imeli priložnost slišati najnovejše slovenske pesmi., katere smo ravno sedaj pred novim letom dobili iz stare domovine. Kedaj se bo vršil spomladanski koncert, bo pravočasno naznanjeno v vseh slovenski!. brožiča. Well, kaj pa še? Igo ženina in neveste, Mr. Seli-Veselic nimamo nobenih. —'kar in Brežic pa starešine. S Naše žensko društvo "Vrtnica",tem je bila zavesa pred slav-bo priredilo velik maškeradni, ljencem zatrta do časa, ko je ples v Music Hall v Oglesby dne 26. januarja, v petek zvečer, ker druge dni je dvorana oddana. Prosimo torej vse lušt-ne ljudi iz La Salle, DePue, Peru, Oglesby, Utica in Tonica, naj nas pridejo pogledat. — Vstopnina zelo majhna in dobra postrežba. Celi'svet že ve, da oglesbyske ženske postrežejo po kraljevsko. Smeha bo dosti. Maškare se pripravljajo že noč in dan. Vstopnice že kupujejo vsi, stari in mladi. Povabljeni so tudi g. Bedakovič, g. Prismukovič in Filomena. Povabimo tudi Toneta s hriba — naj vendar pride dol s hriba in malo popleše z nami. Tone, kakšno srce bi imel, če ne bi prišel k nam — bomo pokazali, kako znamo biti luštni v Oglesby. Prihodnjič več. Na svidenje. Mrs. Theresa Dušak. --o—— Rogulj, kar bo častno za mil-wauško naselbino. Vsa čast gre seveda tudi drugim zastopnikom in zastopnicam po ostalih slovenskih naselbinah, ker vidim, da prav pridno delujejo med svojimi rojaki za katoliški list Amsr. Slovenec. Noben zastopnik v mali naselbini naj se pa ne čuti užaljenega. če mu i i mogočv! priti de image, k:er j." malo rojakov, p- malih naselbinah. Vendar. in protivc i stvo. Smeši in skuša omalovaževati vse, kar je ka-j kakor je opažati, storijo za toliškega, da bi na ta račun brezverstvo pridobilo na račun cer- razširjenje lista kolikor more- Časopisih. Zatorej še en kraj kve in vere. Zato je velika dolžnost vseh katoličanov, da so na jo. Ilvala jim! — V ostalih še-.apeliramo na vas vse, da nas polju tiska čuječi in da so čimbolj mogoče s tem orožjem tiska stih mestih, kjer je veliko Slo- iposetite na naši prihodnji do-oboroženi. vencev, je pa vse drugače. Od mači zabavi. Prvovrstna po- SREBRNA POROKA WiHard, Wis. Dne 17. jan. sta obhajala dobro znana Mr. in Mrs. Frank Gosar 251etnico njihovega zakonskega življenja. To po pomenu sicer ni izredna slavno, :i za skupnost, razen za posamezne zakonske, kateri jo dožive. Toda enake, kot je bila topot v popast omenjenima slavljen-cema se jih pa malo vidi. Ta dan je bil kot nekak praznik z." vso faro. Vse se je pripravljalo za isti dan. Zlasti pa še za večer, ko ima nastopiti čas, da se pokaže višek te slavnosti. — Možje so pregledovali in polnili iz raznih borderjev svoje galonce ter pripravljali za žejna grla. Zene so se nervozno vrtele po kuhinjah, da je vonj po raznih dobrotah napolnjeval zrak daleč naokoli. Dekleta so imele opravka s cvetlicami, venci ter drugimi, v samo srebro ovitimi predmeti. Fantje so pregledovali, koliko je še ostalo čevlja na peti od zadnje veselice. Pripravil se je pa tu li naš g. župnik za ta dan. Zju- imelo vse glavno šele priti, mi sleč, da s to običajno partijo je sedaj vse opravljeno. Naslednji večer nenadoma, že bolj pozno, stopita v hišo Mr. in Mrs. Gosai-, oba za pustno nedeljo dogovorjena starešini ter dasta povelje, da morata oba ter vsa njihova družina z njima v dvorano. — Ko dospejo v dvorano, jih je množica prijateljev in znancev sprejela z živijo klici, nato so sledili razni govori in častitke. Nato so ljudje posedli okrog bogato obloženih miz, si postregli in se o-krepčali. Žene in brhke wil-lardske dekleta so tekale sem in tam ter gledale, da ni bil noben gost žejen ali lačen. Naš Happy je bil tako busy, da je izgledal kot ogr.jegasec. Mr. Perušek je po dobro zasnovanem govoru bil tako zaposlen, da bi mu iz zgornje dvorane v jspodnjo in nasprotno zadosto-ivalo samo tri stopnice mesto Ideset. General Rakovec je z belir.; predpasnikom strogo nadziral ves potek današnje slavnosti in s ponosom zrl na svoja poma-gača Brezica in Seliškar j a, katera sta dano nalogo za ta dan tako imenitno rešila. Mladina, kakor tudi starejši z Mr. Gre-goričem na čelu', so se pa brezskrbno vrteli ob zvokih Perov-šekove orkestre. Skratka, bilo je vse veselo in se zabavalo pozno v noč. Kaj je družina Gosar za našo naselbino, faro, društvo, cerkev ter vsa naša katoliška podjetja, je bilo že večkrat poro-čano. Zato ne bom tukaj ponavljal. Rečem le tole: Družina Gosar je ena najbolj delavnih in agilnih družin, katera ima vedno odprte roke za pomoč pri dobri stvari. Zato pa tudi narod to družino spoštuje in visoko ceni. Da je to lesnica se je pokazalo ravno sedaj, ob njihovem srebrnem jubileju. Za obvršavanje njihove slav- V kavarni. — Pikolo, kdo je tu odgovoren? — Ne vem, gospod. Vem samo, da sem vedno jaz tisti, ki dobiva zaušnice. * !i! * Pri brivcu.— Gospod brivec, kako bi najlažje ohranil lase? — Kar v medaljonček jih spravite, pa se vam ne bo treba bati za nje. nosti ni bila dovolj velika kaka domača hiša tudi ne ena sama dvorana, temveč sta bili ob? dvorani napolnjeni znancev in prijateljev, kateri so prišli ča-stitat našima jubilantoma. Želimo našim slavljencem ter njih družini, katero vzgajata v vzglednem katoliškem duhu. mnogo srečnih ter zdravih in zadovoljnih let, s prošnjo, da bi tudi v bodoče ostala zvesta delavca za naša katoliška podjetja in naše ideje. Navzoči. Revmatične bolečine izginile z receptom lemon skega soka Poskusite to. Ako vam ne bo prineslo olaJ" save, ako ne bo povzročilo, da se boste počutili bolje, mlajSi. in veselejsi, vam bo vaš jrist povrnil denar. Kupite zavoj REV PR^" SCRIPTION. Zmešajte k a s kvartom vode, dodenite sok* Štirih lemon in jemljite po en° namizno žlico dvakrat na dan. V 48 ura*1 navadno izginejo bolečine, »klepi se zrahljaj0' čuti se Čudovita olajšava. Dobro za revmatične kakor za nevritične bolečine. Stane san^o ! nekaj centov na dan. Na prodaj, priporoča110 in garantirano, od vseh vodilnih drugistov-Vsak drugist vam lahko z njim postreže. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGI.F. - F. DC AR KICE BURROUGHS Denarne pošiljat ve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se. ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene; Vedno vič e in višj; v v€p drovsra %* ic dvigal krvoločni leopard, ki Gf> js vjsl v vrženo xu zanko. Njegovo telo se je zvijalo in skušal r.'_' ie oprostiti. Visoko na drevesu pa opazi Blakc senco, ki jo spozna za človeško postavo. Tn senca je zagrabila leoparda za tilnik, dn oi 'iver ii mogla prav nič pomagati. Z desnico je pa nspo-rnani junak z&vihtel nož in ga porinil Isopardu v srcc. Leopardovo telo se je krčevito zvijalo v močni roki in se stresalo. Ko je naposled popolnoma ugasnilo življenje je človeška postava zavihtela mrtvo zverino in leopard je obležal skori tik Blaka. Skoro v istem trenutku je Blake zagledal, kako se je pognal z drevesa človek, skoro popolnoma nag in je obstal nedaleč od njega. "Tarzan!" reče Blake presenečen. "Vendar sem te našel, Blake," odvrne Tarsan. Sk'.orul a ic Tarzan k ft<y>, porajal vjsp.o, kativ.'jni je bil povezan ter ga vpraia!, iedo s;a-je tukaj pustil. "Skupina Arabcev," odvrne Bhkc. "Najbrže oni lopov Jbti Jad," pravi Tarzan. "Res — in ugrabil je tudi dekle, ki jo bila z menoj," pove Blake. Tarzan ga je postflšai s stisnjenimi ustnicami, nato rekel. "Najbolje da odložiš to nerodno vojno obleko, kar imamo že veliko delo pred seboj." Niti najmanjše sledi princcsiniih stopinj ii mogel Tarzan odkriti, čeprav je bil tako :'zku-šen v iskanju vsake še tako neznatne sledi, tako skrbno so Arabci zakrivali princezinje stcpinic. Uganka je bila to za Tarzana, ker ni vedel v katero stran bi se obrnil. Nazadnje se je odločil, da pojde Blake proti severu, on sam pa proti jugu. Voščila sta drug drugemu srečo in se razšla. Dinarji: 7,u $ 3.00............ Za $ 5.00.......... V.\\ $10.00............ Za $12.25...'......... Za $20.00...... Za $24.00....... Za $50.00....... Za izplačila v dolarjih: 11" IJi" „ , .,.. „. c nz j()5 d;,, V.a $ 5. pošljite......$ 5.75 410 Din '/.a $10. pošljite......$10.85 500 Din Za $15. pošljite......$16.00 | l,in Za $25. pošljite......$26.00 S i:;;;......*41-25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL- Četrtek, 25. januarja 1934 CHICAGA NA PRVEM MESTU! MR. JOŽE FAJFAR, CHICA5KI POPULARNI KANDIDAT, NA PRVEM MESTU. — ZAGOTAVLJA, DA SE BO BORIL NEUSTRAŠENO ZA PRVENSTVO. — PRAVI, DA BO ZAČEL SPUŠČATI NE LE BOMBE, AMFAK TOR PEDE! 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 PODPREDSEDNIKOV KIP Kampanja in vojska za razširjenje Amer. Slovenca se razvija naprej. Vsi agitatorji naj pomirijo, da čas hitro beži. Samo še dober mesec časa je na razpefage in zaključena bo letošnja kampanja. Zato naj vsi, kt čutijo petrebo katoliškega tipka, pospešijo svoj korak v agitaciji za katoliški dnevnik med nami ameriškimi Slovcnci. Nobeden rJaj ne odlaša, bom jutri, bcm drugi teden, itd. Danes agitrraj! Današnji dan je ravno tako dober kakor jutrišnji, zato vsak dan na delo in na agitacijo, in uspeh bo dosežen. Zlasti apeliramo na vse zastopnike (ce), da gredo te zadnje dni na delo. Organizirajte po vseh naselbinah živahno agitacijo od hiše do hiše. Zdaj je čas dela in agitacije, zdaj delajte! Pomnite, da na nas vseh leži odgovornost za uspeh ali neuspeh te kampanje in za uspeh ali neuspeh katoliškega tiska med nami. Kakoršno bo naše skupne dele in naša skupna agitacija te zadnje dneve kampanje, tak bo uspeh te kampanje za katoliški tisk. Kdo izmed nas hoče, da bi kazali nanj, češ, ta-Ie je pa celo kampanjo spal, ko smo drugi živahno delali in agi-tiraii? Tega očitka noče gotovo nihče, zato pa na delo! Vsi peka žimo, vsak na svoj način, da je nam za katoliški tisk med nami mnogo, mnogo, in da želimo, da katoliški tisk med nam' ne le obstoji, marveč, da tudi stalno napreduje in uspeva. Voj-skujmo se te dneve junaško vsi! Vsi pridobivajmo listu nove naročnike, vsi po vseh naselbinah! Rcjaki, naprej za katoliški dnevnik Amer. Slovenec! Znani kipar na desni. Ernest Durig, ko dokončuje dcprcir.i kip podpredsednika Garnerja, ki stoji Te dni je vozi? naročnike in glasove naš ekspresni vlak iz sledečih naselbin: Za Rt. Rev. M. Bilbana, Gilbert, Minn., je pripeljal od Mr. Franka Ulčar, Gilbert, Minn., 1 novo in 4 stare naročnine, kar da 292 glasov; cd Mr. Frank Lauricha, Chisholm, Minn., 200 glasov? od Mre. J. Kastelic, Eveleth, Minn., 1 novo in 6 starih narečnin, kar da 350 glasov; od Mrs. Katar. Kcčevar, Greaney} •Minh,, 1 novo naročnino, kjir da 250 glasov? vsega skupaj to poi 1092 NADALJNIH GLASOV. Mr. Joseph Diašler, North Chicago, 111., je prejel od Mr, A. Koširja, Waukegan, 111., 50 NADALJNIH GLASOV. Rev. Paškal Esser, La Salle, 111., jc prejel od Mr. Fr. Bru-der, La Salle, 111., 50 glasov; od Mr. Antona Štrukel, La Salle, 111., 125 glasov, kar da skupaj 175 NADALJNIH GLASOV. Mr. Ježe Fajf&r, Chicago, III., ki danes nosi "fano zmage" na vrhu liste, je dobil te dni sam 3 nove in 8 starih naročnin, kar da 1780 glasov; ad Mrs. J. Fiket, Chicago, 111., 30 glasov; od Mr. Leo Mladiča, Chicago, III., 2 novi r.feročnini, kar da 900 glasov; od Mr. K. Germek, So. Chicago, 111., 90 glasov, kar da skupaj 2800 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Uršula Ivšek, Rock Springs, Wyo., je poslala sama 3 stare naročnine, kar da 150 nadaljnih glasov. Mrs. Mary Kctze, Walkerville, Mont., je prejela te dni od Mr. Marko Gornika, Butte, Mcnt., 2 novi in! 1 staro naročnino, kar da 550 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo., je prejela te dni od Mrs. F. Ferkul, Elcor, Minn., 1 novo naročnino, kar da 100 glasov; sama pa je poslala 50 glasov; vse da 150 NADALJNIH GLASOV. Mre. Ivanka Mchar, Sheboygan, Wis., je poslala sama 1 novo in 4 stare naročnine, ker ji da 675 glasov; od Mrs. J. Ri-bich pa je prejela 50 glasov. Vsega skupaj 725 NADALJNIH GLASOV. Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis., je dobil te dni od Mr. Ludvika Perušek, Willard, Wis., 1 novo in ^ stari naročnini, kar da skupaj 375 NADALJNIH GLASOV. Rev. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa., je prejel te dni: Od Mrs. Mary Cuff ar, Detroit, Mich., 50 glasov; od Mr. Steve Po tačnik, Detroit, Mich., 75 glasov; od Mrs. M. Plantan, West Linn, Ore., 50 glasov; od Mr. A. Habich, Sheffield, Pa., 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 300 glasov; od Mr. Mathias Klu-čevšek, Johnstown, Pa., 1 novo in 2 staii naročnini, kar da 305 rfascv; od Mrs. Frances Plautz, Detroit, Mich., So glasov; od Mre. Mary Grum, Forest City, Pa., 1 novo in 1 stare naročnino, kar da 275 glasov; od Mr. Andreja Tomec, Johnstown, Pa. 75 glasov, kar da skupaj 11 SO NADALJNIH GLASOV. Rev. Milan Slaje, Cleveland, Ohio, je prejel od Mrs. Margaret Poznič, Cleveland, O., 1 rlovo naročnino, ker da 500 glasov; cd Mr. Jacoba Resnika, Cleveland, Ohio, 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 300 glasov; od Mr. Antona Grdina, Cleveland, O., 2 novi in 1 sta', o r.'aročnino, kar da 550 glasov. Skupaj da to 1350 NADALJNIH GLASOV. Mr. Martin' Težak, Jcliet, HI., je dobil od Mr. Marko Bluth, Joliet, III., 1 nevo ?n 6 starih naročnin, kar da 300 NADALJNIH GLASOV. KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE: Mr. Ježe Fajfar, Chicago, III....................... Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis........... Mr. Martin Težak, Joliet, 111...................... Rev. Milen Slaje, Cleveland, Ohio Rt. Rev. Matija Bilban, Gilbert, M:nn. Mrs. Mary Kotze, WalkeryiUe, Mont. Mrs. U. Ivšek, Rock Springs, Wyo. Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind. Mrs. Joseph Drasler, North Chicago, Hi Mrs. Mary Malnarich, Cumberland, Wa Mrs. Ivanka Mohar, Sheboygan, Wis. Rev. Faškal Esssr, La Salle, III. '.......... OTVORITEV JAPONSKEGA PARLAMENTA 35,224 gl asov 35,115 »» 25,749 19 24,848 >» ti -22,416 »i 12,642 >> .. 6,200 »» 4,490 »» 2,965 »» 2,812 >> .. 2,750 2,675 »» .2,363 »» >> KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? KDO? IZ KATERE NASELBINE FRiFRČI NAJVEČJA BOMBA PRIHODNJIČ? IZ KATERE? NOVA LJUBLJANSKA ŽUPNIJA Člani japenske vlade, ke:kor tudi zastopniki tujepemskih aržav, so bili navzoči, ko se je otverilo sedanje zasedanje ja Ponskega parlamenta. V sredi v ozadju se vidi ameriški po £lanik, Jos. C. Grew. Ljubljanski "Slovenec" prinaša dne 3. jan. 1934 sledeče poročilo, ki bo gotovo zanimalo tudi marsikaterega ameriškega Slovenca. Glasi se: Ljubljana, 2. jan. — Že dolgo vrsto let so se naši vrli Beži-grajci z vso vnemo potegovali, da bi dobili svojo neodvisno župnijo. V ta namen so leto za letom vztrajno zbirali potrebna sredstva. Njihova požrtvovalnost glede toga je bila naravnost vzgledna. Saj so razmeroma v zelo kratkem času zbrali > :.'*<;, da so se razen priprav ;;a ustanovitev far© z veliko ko-rajžo lotili tudi zidanja nov.? farna ecrkve. Ta nova cerkev, ki je za njo napravil načrte nas moj:;ier Potnik, je v sirovem tanju že delj časa dozidana, zdu;i so bodo pa novi bežigrajski žurl.iani brez dvoma še z večjo vnemo trudili, da oskrbe svojo novo župno cerkev čimprej tudi v notranjosti z vsem petr:. bnim. ■Ta pomembni dogodek je g. arlik'ij;>l. daje cerkveni zuk ; Jk. sklenil, da se župnija sv Krištofa v Ljubljani usta no -i. Ker bi nova župnija obsegala cele župnij sv. jVt.a. Marijinega oznanjenja m Spodnje S'.!ke v v Ljubljani je škofijski ordinariat iskal soglasja župnikov zgoraj imenovanih župnij. Ko se je to doseglo in se je tudi cerkev s\. Krištofa s prostovoljnimi prispevki ondot-nega prebivalstva znatno povečala in razširila, in obstoji poleg cerkve mežnarija, ki se lahko preuredi v župnišče s stanovanji za duhovščino in za uradne prostore — je bilo zadosti pripravljeno, da se namen izvede. Ko je namero ustanovitve župnije odobrilo tadi minister-stvo pravde z rešen jem z dne 5. dec. 1933, št. 83,98:3, v smislu paragr. 20 zakona z dne 10. maja 1874 drž. za k. št. 50, u-stanavlja podpisani ordinarij s tem novo župnijo >v. Civla in Metoda pri sv. Ke.štofu v Ljivb-• joni ter odločuje sledeče: 1 Župnija se ustanovi iz dc-!.''•• treh sedai.-jih mestnih žup-in sicer s-.. Petra, Marijinega oznanjen»a in sv. Frančiška v Spodnji ŠišVi. Meje nove župnije so tele: Na jugu: proga bivše južne h: gorenjske železnice do sedanje meje župnije sv. Frančiška v Spodnji Šiški ob Vošnjakovi ulici; — na zu-padu: od Vošnjaltove ulile sedanja meja župnijo v Spodnji Šiški, Kobaridska ulica, Eiri-spielerjeva ulica, Staničeva ul. do Dravske ulice, Vodovodna cesta do proge kamniške železnice in proga te železnice do meje ljubljanske mestne občine; — na severu: meja ljub-lanske mestne občine; — na vzhodu: od kolena meje ljubljanske mestne občine, ležečega jugovzhodno pod smodniš-nico, ravna črta na pot, ki vodi vzhodno "bolnišnice za silo" v ViiharjvV!) nlico in od tu do glavne proge bivše južne železnice. 2. Župnijo šli of prosto pode ljuje, oskrbuje io župnik z dvema kaplanoma. Župniku se dajejo vse pravice in nalagajo dolžnosti, ki mu gredo po določilih cerkveenga zakonika. Sedanja podružna cerkve pr: sv. Krištofu' se proglaša za župno cerkev. 3. Pripadnikov nove župnije ne zadenejo nikakršne prisilne dajatve za potrebščine, z; stavbo župne cerkve in njene opremo (orgle, zvonovi, klopi itd.) ter za ureditev potrebnih stanovanjskih in gospodarskil poslopij, ozir. prostorov za duhovščino in nižje cerkvene u-službence. To velja tako za primer, da bi bilo po ustali' vitvi župnije treba sedanjo cerkev pri sv. Krištovu ter omenjena stanovanjska in gospodarska poslopja, ki so novi župniji že na razpolago, preurediti ali povečati, kakor tudi za primer, da bi bila cerkev in omenjena poslopja četudi kdaj pozneje eventuelno na novo zidati. Prav tako velja gornji pogoj tudi za stroške morebitnega potrebnega nakupa sveta in najsi bi služil svet za kakršnekoli potrebe, združene z ustanovitvijo župnije. Cerkev ter nadarbina si morata vse omenjene stvarne potrebščine, brez ozira na to, kdaj te potrebščine nastanejo, preskrbeti iz lastnih sredstev; pripadnike nove župnije pa smejo zadeti REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, irner.ovan za prvega župnika župnije sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. prisilne dajatve samo pod pogoji in okolnostmi, ki nastajajo v že obstoječih župnijah, ka tere so preskrbljene z vsemi temeljnimi potrebščinami za daljšo dobo in tudi za neomejeno povečanje prebivalstva. 4. Zupni duhovščini (župni ku in dvema kaplanoma) gre v smislu zgoraj citiranega razpisa niinisterstva pravde z dne 5. dec. 1933, pravica do vseh prejemkov jz državne blagajne po veljavnih zakonitih predpisih. Po moči, ki mi redno pripada. in z oblastjo, ki mi jo daje cerkveni zakonik, ločini odslej med župnijami sv. Petra, Marijinega oznanjenja in sv. Frančiška v Ljublani in med hišami, ki so k določitvijo pod 1. strnene v novo župnijo pri sv. Krištofu' v Ljubljani, obstoječe sodno razmerje, izločujem vse j doslej pod župnijo sv. Petra, (Marijinega oznanjenja in sv. i Frančiška v Ljubljani in pod 1. izločene hiše iz dosedanji:) (Zgoraj imenovanih treh župnij in jih združujem v novo sani( -stojno župnijo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. j Nova župnija se uveljavi na praznik obrezovanja Gospodovega dne 1. jan. 1934. • Dano v škofijskem dvorcu v Ljubljani na god sv. Janeza E-vangelista, dne 27. decembra 1933. Pečat Gregorij Rožman, škof. Josip Jagodic, v. d. kancelarja. Ustanovitev nove fare je utemeljena s tem, da se bežigrajsko predmestje zmerom bolj zazidava in se tam naseljuje vedno več vernikov, ki so od mestnih cerkva zelo oddaljeni. Nova fara, ki se imenuje po slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu, šteje takoj ob ustanovitvi že kakih 5000 duš. Na novi fari ste sistemizira-ni dve kaplanski mesti, ki pa o-staneta začasno še nezasedeni. Za prvega župnika je imenovan 1). Zakrajšek, ki je že doslej več let pri Sv. Krištofu opravljal du-hovsko službo ter se sploh najbolj prizadeval za ustanovitev samostojne fare. Pri včerajšnji cerkveni slovesnosti so bili še navzočni gg. šent-peterski župnik Petrič (Bežigrad je doslej cerkveno spadal pod šentpetersko župnijo v Ljubljani), trnovski župnik Finžgar, mestno občino pa je zastopal podžupan profesor J are, ki se mu je gosp. župnik p. Zakrajšek med mašo lepo zahvalil za uspešno posredovanje pri oblasteh. Na doseženem uspehu pri u-iStanovitvi nove župnije v Ljubljani iskreno čestita veleč. g. u-stanovnemu župniku p. Kazimiru Zakrajšeku tudi uredništvo "A.S." Ta novi uspeh njegovega duhovniškega delovanja kaže, da je mož še vedno poln idealov in velikega naudušenja za svoj narod. Še mnogo uspeha našemu Mvšemu misijonarju v Ameriki! Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wi». Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah Telefon: 377-J — 4080-W. Ustanovljeno 1912. Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM 2107-11 West Cermak Road, Chicago, III. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! Vašo peč lahko preuredite na olje, kar je veliko bolj praktično, čisto in brez truda in obenem ceneje. Mi inštaliramo gorilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjamo popolnoma novo peč z gorilnikom na olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. r jgtrgfi"? "l—ni "inn*........... 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Cetrtelc, 25. januarja 1934 "ČRNI MOZ" POVEST IZ PRETEKLIH DNI Spisal K. M. Možak mu je spet nataknil zanko okoli nog. Ni se mogel upreti. Zdaj je videl, da je res izgubljen in da mu ne more nihče več pomagati. Ze večkrat je gledal smrti v obraz. Takrat v boju, ko je napadel sovražnika, od čela proti čelu. Toda takrat je bil oborožen in vsaj upal je, da se utegne boj srečno končati. Tu je bilo docela drugače. Napadla ga je tolpa zavratnih morilcev, ki so ga premagali in ga hočejo zakla-ti kakor prašiča. Uprl se je, lovil je slednjo bilko, da bi se rešil, in nobeno sredstvo se mu ni zdelo prenizkotno, samo da bi mu vrnilo življenje, ki ni bilo tem razbojnikom niti piškave-ga oreha vredno. Še enkrat je poizkusil zrahljati vezi. Vse moči je napel, toda trud je bil zaman. Vrvi niso hotele popokati. Zvlekli so ga k zidu. Začutil je usodno zanko za vratom in pogled mu je obstal na Črnem možu, ki je še zmeraj stal pri vhodu v rov, prav tako kakor prej, le da je umaknil roko z nabito pištolo. "Pomagaj mi! Reši me!" je vzkliknil. "Kakšen poglavar si, če me ne moreš pomilostiti?" "Lahko bi te pomilostil, če bi te le hotel! Saj sem poglavar in kralj, saj sem bog v teh gorah in dolinah. Upiram se nebesom in peklu in kdorkoli hoče križati moje načrte, mora umreti. Za tistega, ki me hoče ujeti, pa ni milosti 1" "Nočem te ujeti. Nikoli več se ne bom zate zmenil. Delal se bom, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo!" "To ni nič! Ce hočeš biti svoboden, moraš napraviti še dosti več! Stopiti moraš v mojo četo, postati moraš moj podložnik!" "Tihotapec? Ne, nikoli!" "Ne tihotapec, ampak varuh. V mojo služIjo moraš vstopiti in me obveščati, kaj bodo delali moji sovražniki. Njihove naklepe mi boš moral izdajati. "Da bi vohunil. Ne, ne tisočkrat ne!" "Dobro, obesite ga!" "Milost! Pusti mi nekaj časa za premislek !" Črni mož je molčal. Šele čez nekaj časa je prikimal in dejal. "Dobro, čas za premislek dobiš. Toda jutri ob tej uri boš naš tovariš ali pa boš visel sredi gozda kakor že dva pred teboj!" Potem so četovodjo odnesli nazaj v ječo. Razvezah so mu sicer roke, zato pa so ga z verigo prikovali k steni. Vse, kar je imel v žepih, so mu še prej pobrali. Preskrbeli so, da je dobil vrč vode in hlebec kruha, potem pa so vrata za njim zaklenili in zapahnili. Peto poglavje. PASTI IN ZANKE. Še preden se je docela stemnilo, je krenil Raj-ko spet proti skednju, kjer je bil še nedavno.S seboj je imel precejšen zavoj močnih, dolgih vrvi. Bile so tanke, da niso jemale preveč prostora, toda preizkusil jih je bil in vedel, da bodo držale tudi veliko težo. Dolgo je premišljal in prišel naposled do prepričanja, da bo moral natanko preiskati vse, kar je v zvezi s skednjem, če bo hotel odkriti vse skrivnosti Črnega moža. Da bi prišel v kolibo za vodnjak na Poljančevem dvorišču, je vedel, da je nemogoče. Ce bi pa poizkusil srečo pri vdrtem lijaku, ne bi mogel najbrž nič novega odkriti. Saj je že dobro vedel, kaj se tam skriva. Sicer je slutil, da mu preti nevarnost z več strani in da bi ga utegnil kdo presenetiti, ne, da bi se mu mogel ubraniti. Toda sreča mu je dotlej vselej pomagala in trdno je upal, da ga tudi zdaj ne bo pustila na cedilu. Z majhno ročno žago je odžagal nekaj močnih vej med grmovjem in jih vtaknil pod slce-denjska vrata. Vrata je hitro odprl in izginil za senom. Veje je lepo počez zvezal. Iz sena je potegnil sidro, ki ga je bil Poljanec tam skril Vrv je podaljšal za še enkratno dolžino in imel zdaj podobno pripravo, kakršna je bila v vodnjaku na Poljančevem dvorišču. Potem je vzel iz žepa majhno rudarsko svetilko in si jo pritrdil na prsi. "Zdaj pa srečno!" je zamrmral, kakor bi samega sebe vzpodbujal, in stopil v zanko, ki si jo je pripravil za noge. Spodaj je prežala smrt in zevajoča globina se mu je zdela kakor žrelo ogromnega topa, ki ga utegne vsak trenutek izbljuvati. Majhna nerodnost ga lahko uniči in nihče ne bo vedel, kam je izginil. Toda hitro se je otresel teh zloveščih misli. Mirno se je jel spuščati čedalje globlje in preden je bilo vrvi konec, je začutil pod sabo trdna tla. Oprl se je. Nedaleč odondod je zijalo drugo žrelo. Še pokrito ni bilo. Na njegovi desnici se je rov podaljševal vodoravno v zemljo. Tiri, kjer so nekoč rudarji pomikali vozičke, so bili še docela dobro ohranjeni. Da, celo vidčti je bilo, da jih še zdaj nekdo uporablja. To domnevo mu je potrdilo dejstvo, da je odkril tam, kjer je sodil, da mora biti Poljančeva hiša, voziček, ki je bil obložen s sodi in zaboji. Nedaleč odondod pa je ležalo na tleh vedro, ki je bilo pritrjeno z vrvjo in ta vrv je izginjala visoko v temo. Posvetil je navzgor. Strop je imel okroglo luknjo, ki je segala tako visoko, da luč ni mogla doseči vrha. Rajko pa je bil prepričan, da mora biti to tisti vodnjak, ki ga je Poljanec sam izkopal. Naglo je šel dalje. Vedel je, da mora prehoditi še precej poti, preden bo pri zidu, ki mu je že enkrat zastavil pot. Naposled je le prispel do kraja, kjer se je rov razširil v nekakšno dvorano, ki je morala biti skladišče tihotapskega blaga. Videl je, da je to skladišče naravnost ogromno. Od tal do stropa je bilo polno samega blaga. Po stenah je viselo orožje, najbrž za primer, da bi se bilo treba braniti. V kotu pa je zagledal omarico, ki jo je prav lahko odprl. Posvetil je vanjo. Razen denarja in raznih dragocenosti je odkril v notranjosti še nekaj knjig. Videl je, da ima Črni mož pravcato knjigovodstvo, sicer nerodno pisano, a natančno. Da, dober trgovec mora biti ta Črni mož! Tihotapci in prikrivale! tihotapskega blaga so bili zaznamenovani z imeni ali z drugimi znaki. Toda te knjige bi jim bile nevarne, če bi jih dobila oblastva v roke! Poljanec ni bil tako zelo prebrisan, kakor je sam o sebi mislil. Rov je vodil dalje, toda le še nekaj metrov. Potem je obstal Rajko pri zidu, ki mu je bil namenil svojo današnjo pot. Pripravljen je bil na težavno, morda celo nerešljivo nalogo, toda kmalu je opazil, da se je zmotil, in to ga je navdajalo z velikim veseljem. Ko je namreč s svetilko preiskal zid, je opazil na njem neko pripravo, o kateri na drugi strani še sledu ni bilo. (Dalje prih.) -o- "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." —Rev. P. Cyril Zupan. ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi »o se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i Povestne knjige Rev. J. C. Smoley: KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA". AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ............$0.70 BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. ™ strani ............. Brošura z 142 50c 75c 65c 75c 60c CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ...................................... DUŠICA, spisala B. Orczv. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in Ka čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3-00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva po- ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$100 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ....................... 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresi, ...... ......... ......................... $1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ GLAD, S3, zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev i" zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske povesti. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$S-00 IZBRANI SPISI, DR- KREKA, 2. snopič. Njegovi članki m govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala anieriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 Strani.......... IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strani........$1.25 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c 40c 60c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .................................................. 75c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezaniji knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ................:...................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30"/ strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, , zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetee in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bo.šura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol.. .$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani... $1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja .na divjem zapadli ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. •— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane .................................... 50c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 SOCIJALNO VPRAŠANJE IN SOCIJALNI RED - (Dalje prih.) Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku. gaESa Amerikanski Slovenec :849*WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL DEJSTVA IN NAČELA. (Dalje.) Podjetnik... Je ob koncu stoletja... Težko se ima boriti gospodar za svoje podjetje, vsaj se ne gre samo za njega, ampak za vse njegove delavce, s katerimi deli svoj kruh, in za katere se čuti odgovornega. Nikoli ni šel na delo, da ne bi bil prej pri sv. maši. Tudi mnogo njegovih delavcev je z njim v cerkvi. Nekaka sveta vez veže vse. V dobrih in slabih se čutijo v solidarični edinosti. Danes? Bog je odpravljen iz družbe, odpravljen iz gospodar, stva. Križ je postal redek. Zato pa videti po stenah tarife itd, ki socijalnega vprašanja ne bodo nikoli rešili. In kako redka je postala molitev: Vsaj je dosti zvez in organizacij, "te bodo že za vse poskrbele." Zato se pa socijalno vprašanje toliko bolj oglaša, ker je utihnila molitev. Kak pomen pa ima še križ, kak pomen molitev? "S svetopisemskimi izreki se ne zidajo nikake tovarne, nikake železnice",,, Gospodarstvo, samo gospodarstvo... Brez dvoma, gospodarstvo je važno. V njem se morajo pridelati materijelne podlage za kulturo. Zato je bilo rečeno: "Pod-^rzite si zemljo." Obseg socialnega produkta, tega torej, kar v ljudskem gospodarstvu ljudje skupno pridelajo, ni nikaka poljubna veličina, od tega je namreč odvisno, kako velik delež ima vsak posameznik pri tem. Še le ko bo skupen pridelek gospodarstva večji, bodo tudi dohodki posameznika lahko večji. Lahko, pravim, ni pa da bi moralo tako biti. Še tako velikanski socijalni pridelki še vedno ne pomenjajo socijalnega blagostanja. Bogastvo kakega naroda še ni njegovo blagostanje. Je namreč neizpodbitno dejstvo na svetu, da v rednosti višje vrste ljudi združujemo, da najbolj združujejo vera in resnica, da pa navadne vitalne, materijelne stvari človeka ločijo drug od drugega. Kako se včasih zgražamo, ko vidimo, kako so tožbe za kako dedščine sprle cele družine, da žive sedaj v največjem sovraštvu taki, ki niso prej poznali drugega ko ljubezen. In tako vidimo v evropskem gospodarskem življenju,da je tak boj raztrgal vse vezi ljubezni med posameznimi narodi. Zakaj ? Bog jim je postal tujec. . . Brez Boga nikake rešitve socijalnega vprašanja. Ko je pred nekaj leti svetovno znan učenjak na nekem zborovanju gospodarskih zvedencev ob koncu svojega prednašanja rekel, da brez Boga ni misliti na kako rešitev socijalnega vprašanja, da se bo v teh nikoli ne nehajočih se razrednih bojih človeška družba ugonobila samo sebe, tedaj so pričeli odpirati oči in ušesa, in z njimi ostali svet. . . Seveda se je ta in oni še pomilovalno smehljal in norčeval, toda ti, ki so nekoč vpili, češ Bog je mrtev, so utihnili. . . Da, Bog je realnost, s katero mora tudi svetovno gospodarstvo računati ,in ravno gospodarstvo mora računati z Bogom. Ni ni-kakega drugega bitja, ki bi moglo ukrotiti razdirajočo silo ma-terijalizma v družbi kakor edino le Bog, ni drugega ideala, ki bi mogel nadomestiti to realnost, noben narod, noben jezik, nobena kultura, nobena humaniteta, noben liberalizem, noben socializem, ki je neka vera, temelječa na napačnih hipotezah, da so vsi ljudje že po naravi dobri, torej brez izvirnega greha, da se bo vse spolnilo že na tem svetu, in sicer brez Boga. Pravimo še enkrat: Brez Boga nikake rešitve socijalnega vprašanja. S frivolno roko je liberalni gospodarski nauk razbil idejo o družbi kot nravnega organizma. Po tem nauku družba ni nikak organizem, kojega duša in najbolj tesna vez je Bog. Za tak nauk je družba samo kopa, gruča posameznikov, ki zasledujejo vsak svoj cilj, je skupina atomov. In dejanstveno je moderni razvoj dal pravo liberalnemu gospodarskemu nauku, kajti brez Boga manjka tej skupini atomov težišče, po katerem teže, posamezni in razredni interesi premetavajo ta nauk kakor kup peska, in na koncu te atomi-stične družbe bo stal pravcati kaos. Učenost liberalne šole ni pravilno sklepala, toda zgodovina se nikakor ne da motiti v svoji logiki: Brez Boga bo končala človeška družba neizogibno v kaosu, v anarhiji, v večnih revolucijah. . . IV. NARAVNI ZAKON. Socijalno vprašanje ne pome-nja nič drugega kakor pomanjkljiv red v družbi. Stopinja tega nereda v družbi tega ali onega časa se javlja in zrcali v ostrosti socijal. vprašanja. Ves red pa obstoji v gotovih merah, na gotovih zakonih, vsak nered je le odstranjenje od teh zakonov. Kaka je torej mera redu v družbi, in kaj je zakon tega reda? Je naravni zakon. Popolnoma prav, bodo pritrdili liberalni učenjaki, vsaj tudi mi pravimo, da ima vse družabno življenje, posebno pa gospodarsko potek po naravnem zakonu. Kajti naraven red obstoji, in ta red temelji na naravnih zmožnostih in pravicah človeka. K tem spada v prvi vrsti pravo vsakega človeka, da dela za svojo srečo z vsemi svojimi močmi, da skrbi za svoje gospodarske koristi.Ce si člani človeške družbe delajo to lahko neovirano, potem mora končno privesti do splošnega blagostanja. Ce se bo posamezniku dobro godilo, godilo se bo dobro potem vsem. In tako soglaša ■socijalni ideal z' vrhovnim nravnim idealom, ker ta ni ničesar drugega, kakor da je kolikor največ ljudi kar najbolj srečnih. In že narava je vse tako uredila. (Dalje prih.) Ljubljanska univerza Na univei'zi v Ljubljani je vpisanih 1945 slušateljev in slu-'šateljic. Največ jih je vpisanih jna filozofsko fakulteto. Na medicinsko se je vpisalo 218 slušateljev, med katerimi je 53 Poljakov, skoro sami Izraeliti, samo 'dva med njimi sta rimokatolika. Izšel je KOLEDAR AVE MARIA za leto 1934. Bogato ilustrovan in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar. Za nenaročnike pa stane 50 centov AVE MARIA BOX 608, LEMONT, ILLINOIS GLEDE STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-kariski Slovenec", odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo, DA JIH POŠILJAMO. Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 20c, katere nam je poslati v znamkah ali drugače z natančnim naslovom za :tari kraj, in mi iih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno. KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.