NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 75 IZVLEČEK V zadnjih letih je na Gorenjskem potekalo več projektov evidentiranja ledinskih imen. Pri tem je bil največji poudarek na beleženju narečne podobe imen in njihovi rabi med lokalnim prebivalstvom. Prispevek prikazuje in opozarja na pomembne razlike med živo rabo zemljepisnih imen na lokalni ravni in formalno rabo imen, zbranih v Registru zemljepisnih imen, ki se posledično zapisujejo tudi na uradne zemljevide. Ključne besede: zemljepisna imena, ledinska imena, gorska imena, Register zemljepisnih imen, toponomastika. ABSTRACT Geographical names in common and formal use In recent years several projects collecting toponyms have been carried out in the Gorenjska region. The projects focused on the recording of the dialectal form of toponyms and their use among local population. The article presents and draws attention to the significant differences between common uses of geographical names at the local level and formal use of names collected in the Slovenian national Register of Geographical Names, which consequently appear on official maps. Key words: geographical names, microtoponyms, oronyms, Register of Geographical Names, toponomastics. Zemljepisna imena med živo in formalno rabo 76 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEMZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM Avtor besedila in fotografij: KLEMEN KLINAR, univ. dipl. geograf, dipl. inž. gozdarstva Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice E-pošta: klemen.klinar@ragor.si COBISS 1.04 strokovni članek Ž ivljenjski prostor ljudi je prepreden z imeni, ki so večinoma nastala za-radi potrebe po prepoznavi prostora, ločevanja zemljišč med seboj ter za komunikacijo in orientacijo v prostoru med člani družine ali širše skupnosti (Penko Seidl 2011). Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske se že od leta 2009 ukvarjamo z zbiran- jem gorenjskega imenoslovnega gradiva. Vodilne teme projektov Kako se pri vas reče?, Spoznajmo stara hišna imena, Nomen vulgare in Dediščina starih hišnih imen, ki so se na Gorenjskem izvajali preko EU pristopa LEADER, so bile v preteklosti vezane na evidentiranje in obeležitev hišnih imen ter kre- pitev zavedanja o tovrstni nesnovni kulturni dediščini. V zadnjem času pa se uveljavljajo tudi aktivnosti na področju raziskovanja ledinskih imen. Zadnje raziskave s področja evidentiranja ledinskih imen potekajo v Zgornji Bohinjski dolini. Obsežnejše delo je bilo v obdobju 2013–2015 opravljeno v čezmejnem projektu FLU-LED (Kulturni portal hišnih in ledinskih imen), v katerem so bila v sodelovanju s Slovenci na avstrijskem Koroškem raziskana in popisana ledinska imena na območju avstrijskih občin Finkenstein am Faaker See/Bek- štanj, Feistritz im Rosental/Bistrica v Rožu, St. Jakob im Rosental/Šentjakob v Rožu in Sankt Margareten im Rosental/Šmarjeta v Rožu ter slovenskih občin Jesenice, Kranjska Gora in Tržič (velik del obravnavanih občin sega v Karavan- ke, Julijske Alpe in deloma tudi Kamniško-Savinjske Alpe). V partnerstvu pro- jekta so sodelovali Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Gornjesavski muzej na slovenski strani ter Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza na avstrijski. Za vsako občino je bil izdan zemljevid ledinskih imen, imena pa so vnesena tudi na spletni portal ledinskih imen (www.ledinskaimena.si). Leta 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena v Avstriji uvrščena na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine (Piko-Rustia 2012), kar je potrdilo, da so tudi zemljepisna imena v nekem prostoru del kulturne in na- rodne identitete tam živečega prebivalstva. Marsikod pa imena v živi rabi med lokalnim prebivalstvom odstopajo od zapisov imen na formalnih zemljevidih in v Registru zemljepisnih imen. V prispevku poskušamo osvetliti te razlike in prikazati nekaj primerov iz slovenskega gorskega sveta. Metodološka pojasnila Prispevek obravnava zemljepisna lastna imena v Karavankah, Julijskih Alpah in Kamniško-Savinjskih Alpah, na območju občin Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora in Tržič. Zemljepisna imena se v prvi stopnji kategorizacije delijo na na- selbinska in nenaselbinska. Med naselbinska spadajo imena naselij in zaselkov (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). Kategorizacija nenaselbinskih imen je zahtevnejša in pri različnih avtorjih drugačna. Kladnik (1999) jih deli na ledinska, vodna – hidronime, višinska – oronime in druga zemljepisna imena. Čop (2002) navaja delitev na gorska, terenska (ledinska) in vodna imena. Raz- iskava projekta FLU-LED vsa nenaselbinska imena označuje kot ledinska, pri GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 77 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM jih nadeli lastniki oziroma kmetje, ki ta zemljišča obdelujejo. Ti podatki so omejeni le na kmetijska zemljišča (nji- ve, travniki, sadovnjaki in drugi trajni nasadi ter pašniki) (Klinar in Ško- fic 2015). V preglednici 1 navajamo nekaj primerov zapisov imen v upo- rabljenih virih in ustrezno ime, ugo- tovljeno ob popisu Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Primeri v preglednici 1 kažejo, da so včasih podatki iz zgodovinskih katas- trov ustreznejši in bližnji domači rabi kot imena iz registra. Gre sicer za ma- lenkostne razlike, ki pa so za lokalne prebivalce pomembne. Izbrani prime- ri so sicer načrtno izbrani, a vendarle niso osamljeni. V mnogih primerih so podatki iz REZI-ja v primerjavi z zgodovinskimi viri enotnejši z imeni, ki se uporabljajo v živi rabi. Kljub dokaj bogatim in raznolikim pisnim virom so podatki iz teh virov le pripomoček za terensko delo z do- mačini. Glavni in edini vir imen, ki so prikazana na izdanih zemljevidih ledinskih imen, so ljudje, domačini, ki imena vsakodnevno uporabljajo, z na, ki smo jo ugotovili s pomočjo strokovne literature ali interpretacije domačinov. Če etimologija imena ni bila jasna, je bila poknjižitev izvedena le na glasovno-pravopisni ravni, kar pomeni na prenosu narečne glasov- ne podobe imena v najbližjo knjižno obliko (Klinar s sodelavci 2012). Po- knjižitev ledinskih imen so izvedli di- alektologi Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ledinska imena v različnih virih Ledinska imena so bila zapisana že ob prvih katastrskih izmerah na zem ljevidih franciscejskega katastra iz 20-ih let 19. stoletja, kjer iz sicer ponemčenih zapisov lahko razberemo imena, ki so še vedno v rabi. Poznej- ši reambulančni kataster (iz 60-ih let 19. stoletja) je že uveljavil slovenščini bližje zapise s šumniki. Kot pripomo- ček pri zbiranju ledinskih imen služi- jo tudi podatki Registra zemljepisnih imen (REZI), za zelo uporabne pa so se izkazali tudi podatki Registra kme- tijskih gospodarstev. Ta za zemljišča v uporabi kmetijskih gospodarstev vsebuje tudi domača imena, ki so jim čemer jih deli na imena ledin, vod na imena, krajinska imena, imena vzpe- tega sveta, imena reliefnih oblik ter imena antropogenih objektov in poja- vov (Klinar s sodelavci 2012). Ne gle- de na različne kategorizacije so v pris- pevku prikazana zemljepisna imena, ki so bolj kot na kategorije geografsko vezana na opredeljeno območje, zan- je pa bosta uporabljeni besedni zvezi »ledinska imena« ali »zemljepisna imena«. Velik del imen, ki so bila zbrana v pro- jektih Razvojne agencije Zgornje Go- renjske, je bil s tem prvič evidentiran v pisni obliki, saj se predvsem lokal- na ledinska imena ohranjajo le prek ustnega izročila. Imena, ki so v bese- dilu navedena kot primeri, so v ležeči pisavi napisana v narečni obliki. Za te smo uporabili tudi naglasna znamen- ja, ki povedo, kje je ime naglašeno in kakšen je naglašeni samoglasnik. Po- leg tega smo pri njihovem zapisu upo- rabili znak za polglasnik ə. K narečni obliki imena smo dodali tudi njegovo poknjiženo obliko. Etimološko-zgo- dovinsko poknjižitev smo oblikovali na podlagi motivacijske razlage ime- Preglednica 1: Primerjava zapisov ledinskih imen v različnih virih (Francijsejski kataster za Kranjsko, SI ARS, AS 176; Reambulančni kataster za Kranjsko, SI ARS, AS 181; Register zemljepisnih imen 2016; FLU-LED 2015). Franciscejski kataster Reambulančni kataster Register zemljepisnih imen (REZI) Ime ob popisu ledinskih imen FLU-LED vrsta pojava katastrska občinanarečno Poknjiženo Kokounitza Kokovnica Kukovnica Kokovníca Kokovnica hrib Lom pod Storžičem ober Konschza zgornja Konšca planina Planina Zgornja Konjščica Zgórna Kónšca Zgornja Konjščica planina Lom pod Storžičem ni zapisa robežnica Ravežnica Rabéžənca Robežnica ledina Podkoren na Sgedanzech skedance Na Skedenjcih Skədánce Skedanjce ledina Dovje Snoschet snožet Senožeti Snôžet Senožet ledina Plavški Rovt Bach Potoke Potoki Potóke Potoke naselje Potoki Gregar gregar Grgar Gragár Gragar ledina Studor 78 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEMZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM Primer, ki dobro ponazori ta odsto- panja, je podan v preglednici 2 ter na slikah 3 in 4. Odstopanja med živo rabo in Registrom zemljepisnih imen Očitna razlika med številom imen v REZI-ju in dejanski rabi imen med domačini ni presenetljiva in tudi ni pričakovati, da bi se vsa imena ume- stilo v uradni register. Kljub temu bi bil po izkušnjah z opravljenim teren- skim delom zbiranja ledinskih imen v projektu FLU-LED zelo smiseln in potreben toponomastični pregled imen na ravni največjega merila 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000. Izkušnje pri zbiranju ledinskih imen so nam- reč pokazale, da so podatki registra v mnogih primerih napačni ali nepo- polni. Opredelimo lahko več različnih tipov pomanjkljivosti, za katere nava- jamo nekaj značilnih primerov: 1. Napačno ime: a.) Nad vasjo Plavški Rovt (občina Je- senice) je 1085 m visok vrh, ki ima v REZI-ju ime Snežan. Domačinom je ime popolnoma tuje. Na to neskladje opozarja že Čop (1983), ki navaja, da je do zapisa prišlo zaradi imena juž- nega travnatega pobočja tega hriba z imenom Snôžet – Senožet. b.) Za skalno vzpetino južno od Moj- strane, na desnem bregu Bistrice, je v močjih pašnikov in gozdov se gostota zmanjša, najmanjša pa je na gorskih in območjih, ki so za kmetijstvo ne- uporabna. V zadnjem času postajajo zemljepisna imena v gorskem svetu bolj zanimiva ob razmahu planinstva, gorništva in turizma. V primerjavi s podatki Registra zem- ljepisnih imen (REZI) je gostota ledinskih imen, ki jih poznajo in uporab ljajo domačini, precej večja. njimi odraščajo, živijo in na poime- novanih delih ozemlja delajo. Glede na izkušnje med terenskim popiso- vanjem so se za najboljše poznavalce ledinskih imen izkazali domačini – kmetje, gozdarji, pastirji in lovci, v gorskem svetu tudi starejši gorski reše- valci in gorski vodniki. Očitna razlika v poznavanju imen je bila tudi glede na starost in spol prebivalcev. Mlajše generacije poznajo manj imen, zaradi naravne delitve dela jih bolje poznajo moški. Gostota ledinskih imen Na območjih z intenzivnejšo kme- tijsko rabo (na primer njivami in travniki) je gostota ledinskih imen zaradi potreb po zelo natančni opre- delitvi prostora in večje razdroblje- nosti zemljišč izredno velika. Na ob- Preglednica 2: Primerjava števila zemljepisnih imen v katastrskih občinah Podkoren in Rateče (Register zemljepisnih imen 2016, FLU-LED 2015) katastrska občina Podkoren katastrska občina Rateče površina (ha) 1359 2655 število zemljepisnih imen na ravni 1 : 5000 (REZI 5) 50 77 Število zemljepisnih imen (projekt FLU-LED) 149 142 Slika 1: Imena na zemljevidu Franciscejskega katastra za Kranjsko iz leta 1826, v katastrski občini Dovje (SI ARS, AS 176, k. o. Dovje L139). Slika 2: Imena na zemljevidu Reambulančnega katastra za Kranjsko iz leta 1868, v katastrski občini Dovje (SI ARS, AS 181, k. o. Dovje L139). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 79 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM je območje travnikov, ki ga domačini poznajo pod imenom Čéteža – Četeža, REZI pa zanj navaja ime Četeže. 3. Napake oziroma neenotnost pri poknjižitvi imena: a.) Na zahodnem pobočju grebena Petelinjek (katastrska občina Rateče) znajo kot Kvaníca – Klanica, REZI pa jo na ravni merila 1: 5000 napač- no navaja kot Planico. REZI na ravni merila 1: 25.000 (REZI 25), ki je že toponomastično pregledan (Portal prostor 2017), vsebuje korigirano ime v poknjiženi obliki Klanica. c.) Severno nad Srednjo vasjo v Bohinju registru navedeno ime Malo Granči- še, čeprav domačini v Mojstrani zanjo uporabljajo ime Grančíšca – Granči- ščica. c.) Za 1646 m visok skrajni vzhodni vrh Golice REZI navaja ime Mala Golica. Med domačini to ime ni v poznano, saj za vrh uporabljajo ime Šímnovčova Golíca – Šimnovčeva Golica, kar se nanaša na lastništvo zemljiš ča pod vrhom, ki pripada do- mačiji s hišnim imenom Pri Šimnov- cu iz Plavškega Rovta. 2. Detajlne napake imena: a.) V zahodnem delu pobočja Go- lice je v registru navedeno ledinsko ime Možine, dejansko pa gre za ime Rázingerjov možíše – Razingerjevo molzišče, prostor, kjer so nekoč mol- zli živino. b.) Nad Jezerskim poljem v Stari Fu- žini je vzpetina, ki jo domačini po- Slika 3: Centroidi zemljepisnih imen iz Registra zemljepisnih imen za raven merila 1 : 5000 (REZI 5) v katastrski občini Podkoren (Register zemljepisnih imen 2016). Slika 4: Centroidi zemljepisnih imen v katastrski občini Podkoren, zbranih v okviru projekta FLU-LED (2015). Slika 5: Izsek zemljevida ledinskih imen v občini Jesenice, na območju Golice (Klinar in Škofic 2015). 80 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEMZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM van celoten masiv, ki bi si, sledeč po- imenovanju domačinov, bolj zaslužil ime Svečica ali Belska planina. Predstavljene napake morda na prvi pogled niso posebej problematične, a je treba opozoriti, da s prikazom napačnih zemljepisnih imen na topo- grafskih podlagah splošnih, turistič- nih in planinskih zemljevidov napake prodirajo v javnost in ustvarjajo na- pačno imenoslovno podobo nekega prostora. Zato ti primeri kažejo na potrebo po natančni reviziji Registra zemljepisnih imen na vseh ravneh na- tančnosti. Znana zemljepisna imena po domače Ob koncu predstavljamo še nekaj za- nimivosti, ki so bile ugotovljene ob številnih pogovorih z domačini in zemljepisna imena v naših gorah pos- tavljajo v drugačno luč. S tem bomo morda naredili korak k pravilnejši, pristnejši in domačinom bližji rabi imen naših gora ter zavedanju, da domačinom imena v njihovem do- mačem prostoru pomenijo več kot le poletni planinski cilj ali točko za fo- tografiranje, saj so del njihove kultur- ne identitete. Z rabo ledinskih imen v njihovi prvotni podobi tudi sami prispevamo k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine. Nekateri najvišji vrhovi v narečju zvenijo drugače, kot jih poznamo. Pričnimo z najvišjim slovenskim vrhom Triglavom, ki ga najstarejši domačini v Mojstrani, na Dovjem, pa tudi v Bohinju v narečju imenu- jejo Tərgvòv. Nadaljujmo z drugim najvišjim vrhom Škrlatico, katere b.) Vzpetina vzhodno od Golice in zahodno od Belščice, z najvišjim vr- hom Veliki vrh (1944 m), med do- mačini ni enotno imenovana. Neka- teri uporabljajo najstarejše ime Svéčca – Svečica po imenu vasi Svečínə – Sveče v Rožu, saj je bila planina ne- koč v lasti sveških kmetov. Spet drugi jo imenujejo Bévška pvanína – Belska planina, po Koroški Beli, saj so po razpadu Avstro-Ogrske planino od prvotnih lastnikov kupili kmetje iz te vasi. Nikakor pa domačinom ni poznano ime Struška, s katerim je to območje označeno na zemljevidih. Domačini ime Strúška – Struška sicer poznajo, a označuje le manjše obmo- čje zahodno od Velikega vrha, kjer je površje oblikovano v obliki kamnitih strug (od tod najbrž tudi ime Struš- ka). Podobnih ledinskih imen je na območju planine še več, na primer Zjávke – Zijavke, Vélka Rávən – Ve- lika Raven, Kórənšca – Korenščica. V tem primeru gre očitno za slučaj, ko je bil z mikrotoponimom poimeno- je gozdno območje Bávha – Bavha, ki je v registru zapisano kot Bauha. Za ledinsko ime Vívle – Vivle (vzhodno od Dovjega) register navaja ime Viu- le. V obeh primerih gre za primer poknjižitve, kjer se je izvorni v, ki se pred samoglasniki izgovori kot dvo- ustnični  (tako kot v besedah ovca ali pravljica), napačno zapisal kot u. Ime vrha Ta Vsóka Bávha (na skraj- nem severozahodu katastske občine Kranjska Gora) je v registru poknji- ženo pravilno, torej Visoka Bavha. 4. Napake pri prostorski umestitvi ali prostorskem obsegu imena: a.) REZI za območje doline med Ra- tečami in Jalovcem navaja dve imeni. Spodnji, severnejši del, do planin- skega doma Tamar, imenuje Planica, zgornji, južnejši pa Tamar. Ratečani območje celotne doline imenujejo Pvaníca – Planica, ime Tamar pa je omejeno le na travnato območje ob današnjem planinskem domu, kjer je bil tamar – ograda za pašno živino. Slika 6: Svečica ali Belska planina, nikakor pa ne Struška (foto: Klemen Klinar). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 81 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM mejni prehod, imenovano Paljána – Poljana (Furlan in Kladnik 2008). Prelaz med Mojstrovko in Prisankom so stari Kranjskogorci ali Trentarji imenovali drugače, kakor ga pozna- mo danes – Vršič torej. Kranjskogorci so sedlo imenovali Pər Jézerco – Pri Jezercu, saj je bilo na njem jezerce, ki je bilo zaradi razstreljevanja ob gra- ditvi vojaških utrdb na južni strani sedla leta 1909 osušeno. Trentarji so sedlo imenovali Kranjski vrh, saj so preko njega hodili na Kranjsko. Iz- vorno je Vəršč – Vršič 1738 m visok vrh zahodno nad sedlom. To ime se za vrh sicer še vedno ohranja, a je veliko manj poznano od imena sedla, poi- menovanega po njem. V neposredni bližini Vršiča je v severni steni Prisoj- nika skalna podoba Ajdovske deklice, a to romantično ime je nastalo dokaj pozno, šele ob razcvetu turizma. Sta- rejši domačini v Kranjski Gori vedo povedati, da so podobi v steni vedno pravili preprosto Abrz – Obraz. ime domačini v Kranjski Gori na- glašujejo drugače in rečejo Škrlática. Drugače naglašeno je tudi ime Moj- strovke, ki ji Kranjskogorci pravijo Majstróvka. Pogorje Košuta prebival- ci vasi pod njim imenujejo Kašúta, v Ratečah Vitrancu pravijo Bítranc, najstarejši Kranjskogorci še poznajo imeni Razóra za Razor in Prísavənk za Prisojnik. Ime Korensko sedlo, kakor se imenu- je mejni prehod z Avstrijo, je umetno ustvarjeno ime, ki da laiku občutek, da je vas Podkoren dobila ime po njem. A Kórən – Koren je del poboč- ja severozahodno nad Podkorenom, medtem ko je območje, kjer stoji Slika 8: Izsek zemljevida ledinskih imen v občini Kranjska Gora, na območju ceste na Vršič (Klinar in Škofic 2015). Slika 7: Kašúta – Košuta s planine Dolga njiva (foto: arhiv TPIC Tržič). 82 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM skupnosti, medtem ko bi bila na ravni posameznih kmetij gostota imen še veliko večja. Ob natančni primerjavi ledinskih imen, kot jih uporabljajo domačini, in imen, kot so zapisana v Registru zemljepisnih imen, so bila ugotovljena še druga razhajanja (na- pačna imena, detajlne napake imen, napačne oziroma nenatančne lokacije imen, napačne poknjižitve imen), ki kažejo na potrebo po toponomastič- nem pregledu imen tudi na največji ravni natančnosti, v katerega naj se v največji možni meri vključi ljudi, ki v nekem prostoru živijo in delajo. Na- pačno zapisana imena na kartograf- skih podlagah splošnih, turis tičnih, planinskih in drugih zemljevidov pomenijo tudi del njihove identitete. Razvojna agencija Zgornje Gorenj- ske se v svojih raziskavah osredotoča na zbiranje ledinskih imen v njihovi narečni obliki. Pri delu so uporabni predvsem zgodovinski katastri (na primer franciscejski in reambulančni) ter podatki iz Registra zemljepisnih imen Geodetske uprave RS. Terensko delo in njegove ugotovitve pa kažejo na določena razhajanja med živo rabo zemljepisnih imen in imeni, ki so del uradnega državnega registra. Temeljna ugotovitev nakazuje, da je ledinskih imen v živi rabi pri lokalnem prebi- valstvu precej več kot tistih v registru. Pri tem pa govorimo o ledinskih ime- nih, ki so prepoznana v neki vaški Dvojna imena Zbiranje imen na Koroškem in Go- renjskem je omogočilo tudi njihovo primerjavo v vršnem delu Karavank, kjer je stičišče dveh pokrajin, dveh na- rečij ter dveh različnih dojemanj sku- pnih hribov in gora. Zato imajo vr- hovi, sedla in grebeni pogosto različna imena, ki so včasih sicer le posledica različnih narečij (na primer gorenjsko Képa in koroško Jépa). Primerjavo go- renjskih in koroških imen prikazuje primerjalna preglednica imen na gre- benu Karavank med Dovško Babo in Krvavko. Podoben primer na bolj lokalni rav- ni je Kriška gora v pogorju Storžiča. S tem bolj znanim in uveljavljenim imenom jo imenujejo domačini iz vasi pod južnimi pobočji (Pristava, Križe, Gozd, Senično, Spodnje in Zgornje Vetrno), ker so na njej imeli senožeti kmetje iz vasi Križe. V vaseh na sever- ni strani gore (Lom pod Storžičem, Potarje in Grahovše) to isto vzpetino imenujejo Kokovníca. Sklep Ledinska imena so temeljni gradnik kulturne pokrajine (Penko Seidl 2011) in zagotavljajo orientacijo v prostoru, lokalnemu prebivalstvu pa Slika 9: Izsek zemljevida ledinskih imen v občini Tržič, na območju Kriške Gore (Klinar in Škofic 2015) Preglednica 3: Primerjava gorenjskih in koroških imen vrhov in sedel v Karavankah, na grebenu med Dovško Babo in Krvavko (Klinar in Škofic 2015; Sitter in Sticker 2015). ime v REZI-ju Dovška Baba Hruščanski vrh Rožca Klek Jekljevo sedlo Velika Golica Krvavka vrsta pojava vrh vrh sedlo vrh sedlo vrh vrh nadmorska višina (m) 1891 1776 1587 1753 1487 1836 1785 gorenjsko narečno ime Bába Vélč vrh Róžca Klèk Jékəl Golíca Kərvávka koroško (rožansko) narečno ime Ҟráhəlca* Róžčəca Ҟláҟ Petêlən Jéҟəl Golíca Úščəca *Pri zapisu rožanskih narečnih imenskih oblik se uporablja znak ҟ. Ta predstavlja narečni k, ki se izgovarja kot komaj slišni grlni zapornik. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2017 | 83 ZEMLJEPISNA IMENA NA GORENJSKEM Viri in literatura 1. Čop, D. 2002: Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8, 93–106.-2. 2. Čop, D. 1983: Imenoslovje Zgornjesavskih dolin. Disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 3. FLU-LED. Kulturni portal ledinskih imen. Krščanska kulturna zveza. Celovec. Medmrežje: http://www.ledinskaimena.si (8. 7. 2017). 4. Francisejski kataster za Kranjsko, SI ARS, AS 176. Arhiv Slovenije. Ljubljana. 5. Furlan, M., Gložančev, A., Šivic-Dular, A. 2000: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. 6. Furlan, M., Kladnik, D. 2008: Krotnik, Krotnjek, Krotnjak, Korenščica ali Potok. Geografski vestnik 80-1, 45–63. 7. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Inštitut za geografijo. Ljubljana. 8. Klinar, K. 2016: Ledinska imena. Stara Fužina, Studor in Srednja vas, merilo 1 : 7000. Občina Bohinj. Žirovnica. 9. Klinar, K., Škofic, J. 2015: Ledinska imena v občini Jesenice, merilo 1 : 18000. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Jesenice. 10. Klinar, K., Škofic, J. 2015: Ledinska imena v občini Kranjska Gora, merilo 1 : 25000. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Jesenice. 11. Klinar, K., Škofic, J. 2015: Ledinska imena v občini Tržič, merilo 1 : 25000. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Jesenice. 12. Klinar, K., Škofic, J., Šekli, M., Piko-Rustia, M. 2012: Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen. Jesenice, Celovec. 13. Penko Seidl, N. 2011: Ledinska imena v prostoru in času. Annales, Series Historia et Sociologia 21, 437–448.- 2. 14. Piko-Rustia, M. 2012: Slovenska ledinska in hišna imena v Unescovem seznamu nesnovne dediščine v Avstriji. Traditiones 41, 213–226.- 2. 15. Portal prostor. Geodetska uprava Republike Slovenije. Medmrežje: http://www.e-prostor.gov.si (7. 7. 2017). 16. Reambulančni kataster za Kranjsko, SI ARS, AS 181. Arhiv Slovenije. Ljubljana. 17. Register zemljepisnih imen. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. 18. Sitter, J., Sticker, L. 2015: Trška občina Šentjakob v Rožu = Marktgemeinde St. Jakob im Rosental. Slovenska ledinska in krajevna imena = Slowenische Flur- und Ortsnamen, merilo 1 : 20.000. Slovensko prosvetno društvo Rož. Celovec/Klagenfurt. namreč imenje oddaljujejo od do- mačinov in po drugi strani umetno ustvarjajo napačna poimenovanja, ki počasi, a neustavljivo vdirajo v prostor in zavest ljudi. Najočitnejši primer je zemljepisno ime Struška, ki se poja- vlja na vseh zemljevidih, planincem namenjenim spletnih straneh, turno- smučarskih vodnikih in še kod, saj je že skoraj povsem izpodrinilo pristni domači imeni Svečica oziroma Belska planina. Morske pošasti na starih zemljevidih Če današnje zemljevide primerjamo z renesančnimi, opazimo, da so slednji veliko bolj bogato opremljeni. Na njih je veliko število dekorativnih vsebin, od živali in ljudi na kopnem, do ladij in morskih pošasti na morju ... … v naslednji številki Geografskega obzornika.