Pred važnimi izpremembami. (Dalje.) In to je prav lahko. mogoče. Dati nam je Ie treba tam, kjer smo v manjšini, kakor na Štajarskem, Koroškem in Primorskem, namestniške oziroma deželovladne oddelke. Ali nimajo nekaj tacega, saj deloma, že sedaj tirolski Lahi?, Mislimo, če je take Ijubezni in skrbljivosti bilo vredno 400.000 Lahov, katerim se ni bilo treba bati pogina, ker itak mejijo z laškim kraIjestvom, in kateri na glas kričijo, da hočejo prej ko slej biti podložni laškemu kralju, zaslužil si je pač poldrugi milijon eesarju svojemu vedno najzvestejših in državi avstrijski izborno služečih Slovencev, da se jim vendar enkrat dovoli nekaj prav lahko izvršljivega, da bo konec vsaj najhujših krivic. Ako imarao slovenske namestniške oziroma deželovladne oddelke, imamo ž njimi toliko naših deželnih šolskih svetov in v njih slovenske nadzornike, ki nam nadzorujejo srednje in ljudske šole, eden za "prve in dva za zadnje bi zadoščali; tudi okrajni nadzorniki bi bili slovenski. V naših srednjih šolah in učiteljiščih bila bi naj nemščina obvezen predmet, sloven- ščina učni jezik; v Ijudskih šolah učilo bi se v slovenskem jeziku, nemškega učili bi se le oni otroci, katerih stariSi to žele. V uradih, ki so podvrženi deželni vladi, bil bi pri nas poslovni jezik slovenski. In ravno tako moramo imeti Slovenci jedno višje deželno sodišče, sodstvo sploh pa ima na zemlji slovenski biti tako uravnano,- da nam bode v resnici služilo; odvetniki na Slovenskem imajo biti združeni v svojo kamero itd. Vse to in česar še nismo omenili, pa nara mora biti izrečeno v zakonu; za izvršitev tega zakona skrbeli si bodemo potem že sami. To je torej naša »Združena Slovenija«, in jedino v njej je rešitev našega naroda. Kar zahtevamo, se da doseči, ker ne ruši zgodovinskega obstanka kronovin, ker leži v okviru zahtev vladne večine, koje so cesar odobrili, in ker vsak pravično misleči človek uvidi, da nam Slovencem z Nemci in Lahi kulturno skupno živeti ni več mogoče. Kdor velike koristi »Združene Slovenije« ne ve ceniti, naj pomisli, koliko duševne sile se bo prihranilo in obrnilo na stvari, ki so nam najpotrebnejše in prekoristne, dočim se sedaj potratijo zgolj za učenje blažene nemščine in za boj, ki ga bijemo, da si ohranimo, kar je našega. Tudi v »Združeni Sloveniji« bodemo znali mnogi nemški, ali učili se je bodemo, kakor natn naša zdrava pamet in kolikor nam korist veleva. Zdrava pamet pravi: Najprej se nauči dobro hoditi, potem se lahko učiš z drsalkami po ledu se voziti; najprej se nauči dobro svojega jezika, potem se lahko učiš in uči se, le koristilo ti bo, drugega, recimo nemškega ali laškega. Vsi Nemci, kolikor jih je, uče se najprej svojega jezika, tako vsi Angleži, vsi Francozi, vsi Lahi, sploh vsak narod, in rekli bi, da je nečloveško, da je noro, otroku drug jezik vsiljevati, dokler svojega materinega ne zna; in le Slovenec bi naj bil ono bitje, za koje še trohica pameti ne velja, in to le zlobnemu in samogoltnemu Nemcu in Lahu na ljubo in na korist! Če nimamo toliko ponosa, da se upremo sovražnikoma, ki hočeta po vsej sili z nami ravnati proti vsaki človeški pameti, proti vsakemu naravnemu in človeškemu zakonu, vrh tega pa zgolj v to, da natn iz rok spravita naše imetje, našo zemljo, potem nismo vredni, da živimo. Vsaki stvari, tudi najmanjši, dal je Stvarnik neko sredstvo, po katerem si ohranjuje zakonito naravnost svojega bitja, če jo tuj upliv v naravnem razvoju moli; in mi bi se ne branili? V »Združeni Sloveniji« pa tudi ne bo tolike sile za nemščino in lašeino; od jedne meje do druge, od Spilfelda do Trsta in od Šmohorja na Gornjem Koroškem do Hrvaškega se bo govorilo s teboj, kakor smo rekli že gori, pri vsakem uradu slovenski, in tudi tujci se bodo učili našega jezika, ker se brez njega na naši zemlji ne bode dalo izhajati. Ljudje božji! V »Združeni Sloveniji« se bo videlo, kaj Slovenec zmore; ne pozabite, da so naši fantje, ki se uče poleg Nemcev in Lahov v nemškem in laškem, toraj v tujem jeziku, vedno ali vsaj navadno pred temi; ne pozabite, da so naši delavci, bodisi v rudnikih, bodisi v tovarnah, naši posli pri tujcih v visokem čislu; ne pozabite, da so Slovenci kot uradniki vsled svoje bistroumnosti in spretnosti na glasu! Končajmo: Slabo se nam sedaj godi; vsak ječi pod težkim bremenom. A prvi pogoj za to, da bo nam gmotno bolje, je, da se duševno oprostimo. Zatorej bodi »Združena Slovenija* naSa nada, naš cjlj!*) (Konec prih.) Opomba. V zadiiji številki vrinila se je v ta-le spis neljuba pomota; v pred- oziroma predpredzadnji vrsti stoje namreč besede: ,,za vso slovensko zemljo velja jeden višji šolski svet", ki se pa naj izpuste.