St, 53 MHn mtum ff«n unutra* »tf* V Trsku, v sr«do, 3. marca 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI feoonttldjka^.-li/*.—, & * 1 ^ » l ii*tv« meseču« 3r Hat 211 1 ram F obrtne oglase 75 stot., za se denarnih zavodov L 2.—. .. i.a oe^etTo, najmanj L S. EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trat (3), ulica S. Fraticesco d'Aasisi 20. Telefon 11-57. Dopisi nai se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa uprav niš t vu. Rokopisi se ne \r«caio. Nefratikfran* pisma $e ne sprejemajo. — Last, založbi in tisk Tiskarne „Kdinost*. PoduredoiStvo v Gorici: uNca Gtosne ('ard«ccl Stev. 7, I. n»dstr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. u Bosni htUrcegovini C( ; vori le dvajsetina prebivalstva k«k«, dežele zaključit svet /ase, gre ze /u i- '"im vprašno j«'- Muslimani v Bosni h tvorijo tak svet zase, k , j,i pri zad„jem l|tiđ?ke,n »trtju v Jii-goslovenski držav! sto jtb našteli o68.247. V zanimivi razpravi o knjigi Ccdomiia i tri novica, ki je izšla nedavno P"d naslovom «Naši muslimani« in o kateri ho gorora nižje doli, piSe Hermanu \Vendel. ta poznani poznavalec I.al Kana- .(Kdor uzre vitke minarete bosanskih mest lik krščanskih zvonikov, slu-ii pr-d- vsem verski problem. Kdor zasleduje prosvet no (telo islamske organizacije «ftajret», misli v prvi vrsti na kulturen problem: posebno pa političen problem, kdor obrača pozornost de-tovanju dr j a. Mehincd Spaha, predsednika « J u g o s 1 o v e n s k e muslimanske organizacije«. Drugače pa Čedotnil Mitnnovic v -voii gori omenjeni knjigi. On vidi v muslimanskem vprašanju najsilneisi socijalni problem jugoslovenske država. VVendel pravi, da je Mitrinoviceva knjiga bistrovidna in temeljita knjiga, »premijena z obilico dokazov, ki para ui reže z nožem ostre logike. Razveseljiva. da je ta knjiga, ker jasno razkriva žaloigro enega velikega tlela, jugo- o venskega naroda. To je s statlstii'Ul-nti tabelami podčrtana epična pesem o propadanju bosansko-herce^ovskih mo- hamedancev. . - .. - . M itrino vič trdi, da so m*tSJ>mapi v »osni in Hercegovini potomei pofdrce-uih «boffumilov», to so. kršćani. večinoma pravoslavni - r ki sa^^djar-»iijenju dežele pb »Pre- joli islcun. Vendar'i$ tftfo razmerje med bosanskimi muslin>dhP;in Turki Često napeto že zato, ker se v vseh stoletjih turškega gospodstva nista mogla udomačiti ne turški jezik ne arabsko pi-M1)u. J ngo slo ven i. ki so prisegali na koran, so obdržali toliko svojo srbohrvaščino, kolikor «bosančico», ki je bila nekaka starejša vrsta cirilice. Tudi habs-burgovski režim po letu 1878. ni mogel pridobiti muslimano*. čeprav je podpiral njih predpravice, in bil naklonjen njihovim nagnjenjem. P o izbruhu voj-se je t elo pojavljalo med njimi neko avstrijstvo. Po aneksiji v letu 1908. ^o se tisoči muslimanskih rodbin izselili v čisto mohamedanske dežele. Ce je leto 1878 ločilo bosanske muslimane • >d njih sovernikov, pa jih je leto 1318. združilo z njih soplemenjaki. Ali tudi napram temu preobratu so ostali v >voji masi odtujeni. Niso se mogli udomačiti v novi državi. Kar jih je nekdaj sklonilo, da so zatajili križ poluiriesecu v prilog, je bila socijalna predpravica, ki je je bil deležen musliman pred «neverniki» v vsej di-žavi sultanovi. Da je (»stal v kasti go-spodovalcev, se je bosanski fevdalec poturčil in materijalno ali moralno nanj vezana masa je drvela za njim. rudi pod avstro-ogrsko uprtivo je ostal __ beg in aga — aga. Devet desetin vseh lastnikov zemljišč je bilo molia-medancev, dočim je 95.75 odstotka tla-eunov sli kmetov-zakupnikov pripadalo krščanski veri. Ker so kmetje z rodbinami šteli 650.644 glav, so mohame-danski begi in age skoro polovico vsega prebivalstva držali v gospodarski odvisnosti. Toda na stebrih njihove moči je začel glodali že čas okupacije in aneksije. Kajti z modernim kapitalističnim gospodarstvom, katerega vplivom sta bili Bosna in Hercegovina od leta 1878 dalje izloženi, ni bil več združljiv srednjeveški fevdalizem kaste zajeda vcev, ki so se grom a d ili v mestih in brezskrbno živeli le od rent nazadnjaškega sistema tlačanstva. Če so se že proti koncu habsburgovskega gospodstva množili znaki njih gospodarskega propadanja in so med svetovno vojno trpeli več, nego je bilo splošno znano, pa jim je ustanovitev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z agrarno reformo popolnoma odtegnila gospodarska tla pod nogami. VVendel meni sicer, da Mitrinović precenjuje učinkovanje agrarne reforme, ki je bila potreben revolucionaren čin osvoboditve. Ko pa navaja, da je v zadnjih štirih desetletjih v sami Hercegovini 000 starih in bogatih muslimanskih rodbin prišlo gospodarsko popolnoma. pod zlo — več nego polovica v teh par povojnih letih —, potem se izraža v teh številkah socijalen preobrat, v najvišji meri bolesten za prizadete. Najhujša tragika pa v tem. da se v glavah muslimanov dalje ohranjajo domnevanja iz časa, v katerem so bili gospodovalni sloj. Gospodstvo islama jih je napravilo duševno lene. Število( analfabet >v je v letu 1910 doseglo pri mohamedanih 91.65 odstotkov, pri ženskah celo 99.68 od sto! Zapleteni v vero v kismet (usodo), slepo vdani v neizbežno , zapadli flegmi, ki pušča, naj) gredo stvari, kakor je usojeno, se ne morejo muslimani povzpeti k racijo-nelnemu delu. Poleg branjevca, ki cele dneve sedi v kolibi svojega bazarja s ' pod križanima nogama, so jim priljub-I Ijeni poklici vratarja aii sla. Med kvalificiranimi dekivci jih je le malo. l*ri tem trpijo zelo na vseh strasteh in fizičnih liibali deposedirane višje plasti. Žganje pustoši med njimi, prostitucija in homoseksualnost pomagata in sifilis divja kot podedovana kuga že zato, ker je radi z;igrajenosti ženske sobe izključeno vsako učinkovito zdravljenje ženskih bolnikov. Odstotek gluhonemih, slepili in umobolnih je zato pri muslimanih večji nego pri kršcanih. ! Po računih Mitrinovićeve knjige ugrab-| lja. tuberkuloza najmanje 28 odstotkov, i Zato ni čudo, da se je - v nasprotstvu is stalnim naraščanjem kolikor ni pra-I voslavnili - islamsko prebivalstvo v ! času 1879—1921 sicer absolutno pouino-I žilo od 448.613 na 588/247 glav, da se je j pa njegov delež na vkupneiri prebivalstvu zmanjšal od 38.73 na 31.12 od sto. Res je sicer, da se — zlasti na- polju duševne delavnosti - zopet opažajo rahli znaki boljšanja. Toda v vsem je položaj muslimanov v Bosni in He^ce-Igovini danes tako brezupen, da Mitrinović — pretresen po usodi teh čistokrvnih Srbo-hrvatov — proglaša v njih rešitev geslo: ne verska, maivcč socijalna razislamitev! Priporoča vzgojo k delu in osvoboditev žene! Potem pa sto-pitev muslimanov z njih krščanskimi soplemenjaki v kulturno enoto in pa probu jo narodne zavesti, ki še tli v njih masah. Wondel pripominja: Ker pa so lo etične zahteve, s katerimi samimi se ne more socijalnemu vprašanju do živega, se mora za danes in jutri računati j z muslimani, kakršni so. in ne. kakršni bi morali biti. _ Seje ministrskega sneta UIM, 2. Na današnji seji je ministrski svet na predlog prvega ministra 1 Mussoliuija odobril načrt kr. odloka I glede ustanovitve višjega tehničnega J odbora za orožje in strelivo in za voja-;ške prometne zveze. Minister javnih del i ie predložil svetu v odobritev načrt za j zgradbo ljudskih stanovanj. Da. pospeši (zidanje stanovanj v raznih občinah je j vlada določila svoto 100 milijonov lir. } Ministrski svet bo nadaljeval svoje i delo na jutrišnij seji. ki se bo pričela, kakor običajno, ob 10. dopoldne. Hnnifatna komisija zaključila proučevanje francoskega poročila glede Sirije RIM, 2. Danes je mandatna komisija končno zaključila proučevanje francoskega poročila glede Sirije. Uradno poročilo pravi, da je gospod Caix na zahtevo mandatne komisije podal podrobne informacije glede sirijske vstaje in vojaških ukrepov, ki jih je podvzela Francija v Siriji. Jutri bo mandatna komisija sestavila sirijsko poročilo, ki bo predloženo Svetu Društva narodov. Pred obodom italijanske delegacije v Ženevo Chamberlain za vstop Poljske ▼ Svet Društva narodov RIM, 2. Italijanski delegat za Društvo narodov sen. Scialoja se še vedno inudi v Rimu. Odpotoval bo v Ženevo šele prihodnji petek v spremstvu markiza Medici del Vascelio in on. Ernestoj Dellonija. Drugi glavni delegat on. Di-. no Graridi bo odšel v Ženevo v soboto, j Potemtakem bodo italijanski delegatiJ I dospeli v Ženevo šele v nedeljo ozir. v pondeljek. Glasom vesti iz zanesljivih angleških virov, ne bo angleški zunanji minister Chamberlain zapustil Londona pred soboto. Člani Sveta Društva narodov bodo mogli medsebojno izmenjati misli komaj par ur pred prvo sejo Sveta. Do tedaj pa je izključen vsak sporazum glede Poljske, ki hoče imeti svoj sedež v Svetu. ffCorriere dTtalia* objavlja daljši članek senatorja Eduardo Soderinija, ki se poteguje za. pripustitev Poljske, panije in Brazilije v Svet Društva narodov. Člankar povdarja, da je bilo Društvo narodov ustanovljeno z name- om, da se povrne človeštvu mir. Jasno je torej, da bo mir tem siguriiejše ohranjen, čim več držav bo tvorilo Svet Društva narodov. Nedavno je angleški zunanji minister Chamberlain, tako pravi senator Sode-rini, imel daljši govor, v katerem se je zavzel za razširjenje Sv<*ta Društva narodov brez ozira na vstop Nemčije v Svet Društva narodov. Zbornica se bo otvorila po 15. aprila RIM, 2. Danes popoldne je imel Mus-solini razgovor z zborničnim predsednikom on. Casertanom. Razgovarjala Ista se glede otvoritve zbornice. Ker bo ; prvi minister v prvi polovici aprila najbrž odpotoval v Libijo, bo zbornica ;>ii-čela. s svojim delom po 15. aprila. | Smrt senatorja C an na vine CAMPOBASSO, 2. Danes je umrl senator Cannavina. 't..-»r je bil 55 let. Pokojnik je bil izvoljen za poslanca v volilnem okrožju Campobasso leta 1904. Rull potoma zavoda Mm di Jctito" obtoženi upravitelji oprtifeni Rt M, 2. Danes ob 18. je senat kot visoki sodni dvor razglasil razsodbo glede obtoženih upraviteljev zavoda «Banca d i ScontoM. Vsi obtoženci med njimi tudi dva senatorja, so bili oproščeni. Ugo Ojefttt prevzel vodstvo dnevnika cCorrtape detla Sera* KIRKNZE, 2. «La Nazione» objavlja, da je Ugo Ojetti danes prevzel vodstvo milanskega dnevnika. «Corriere della Sera». Vest bo objavljena jutri v milanskem dnevniku. 3 Proračun za presveto sprejet v jagnL majrodni skipttiai BEOGRAD, 2. (Izv:^ Na današnji seji narodne sfttpščiiie se je nadaljevala razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Najprej je bilo sporočeno, da je finančni odbor zavrnil amandmane samostojnih demokratov, nakar je poslanec te stranke Griso^ono ostro nastopil proti prosvetnemu ministru Stjepanu Radiću ter protestiral proti temu, da ni ta poslednji podal nobenih izjav o svoji šolski politiki. Govornik je kritiziral upokojitve, ki jih je izvršil prosvetni minister, ter izjavil, da bodo samostojni demokrati glasovali proti proračunu prosvetnega ministrstva. Nato je poslanec Pucelj v svojem govoru povdarjal, da je bila nova pro-j vetna politika Stjepana Radića sprejeta v Sloveniji zelo ugodno, ter se pri tem obrnil proti slovenski ljudski stranki in proti samostojnim demokratom. 1 Za njim je govoril davidovićevec Jojič, nakar je minister Stjepan Radie predvsem repliciral na včerajšnje Pribiče-vičeve napade ter zavračal trditev, da bi bil svoje dni potoval v Rusijo v svrho propagiranja ideje priključitve Bosne in Hercegovine k Avstriji. Cilj njegovega takratnega potovanja je bil temveč v tem, da bi preprečil bratomorno vojno, ki bi bila nastala v slučaju naraščajoče propagande za priključitev Bosne k Srbiji. Na Radićeva izvajanja je ponovno odgovarjal Pribičevie, ki je zavrača! posamezne Radićeve navedbe, nakar je še zemljeradniški poslanec Moskovljević nastopil proti proračunu. Nato je bila dopoldanska seja zal£jučena. Na popoldanski seji je povzel najprej za besedo poslanec Nemcev tir. Kraft, ki je odgovarjal prosvetnemu ministru Radiću na njegove včerajšnje izjave, o šolah narodnih manjšin. Tekom njegovega govora je nastal v zbornici silen ropot. Tedaj je musliman Bajič skušal pomiriti duhove ter omogočiti Kraftu nadaljevanje njegovega govora. A reda ni bilo mogoče vzpostavili, dokler ni vstal Pribičevie, ki je zavračal Krafto-ve trditve o šolski politiki za časa svojega ministrovanja. Končno je še poslanec SDS Demetrović govoril proti proračunu ter obsojal postopanje prosvetnega ministra s profesorji in učitelji. Nato je bil proračun ministrstva prosvete sprejet proti glasovom opozicije. Na jutrišnji seji bo skupščina načela razpravo o proračunu ministrstva ver. __ • NiniK v Parizu BEOGRAD, 2. (Izv.) Davi je dospel v Pariz jugoslovenski minister za zuna-inje stvari dr. Ninčić. Na kolodvoru so |. Posebno pažnjo zaslužuje Članek «Tribune» od 27. februarja, ki komentira potovanje dra Ninčića v Rim in Pariz. List ugotavlja, da je odločitev za to potovanje došla jako naglo, tako da je skoro iznenadila. Posebno pažnjo zahteva dejstvo, tla je prišlo do tega potovanja ravno prod spomladnim zasedanjem Sveta Društva narodov. «Tribuna» je uverjena, da to dejstvo priča o tem, da so se morali v jugoslovenski vnanji politiki v poslednjih dneh pojaviti problemi, ki ne dopuščajo odlaganja in katerih rešitev je določena temu zasedanju Sveta Društva j narodov. Na to knže tudi ves program Nin-čičevega potovanja, ki mu je prvi cilj Rim, a še le v drugi vrsti Pariz. List misli, da bi bilo to obratno, ko hi slo samo za pretres političnega položaja, nastalega po Loearnu. Moremo si torej domnevati z vso verjetnostjo, da gre za uredbo razmer med Italijo In Jugoslavijo, ki predstavljajo doslej nerešeno poglavje evropske politike. Praška «Tribuna» veruje celo nekim glasovom ju-goslovenskih listov, tla je inicijativa za to Ninčićevo potovanje došla od Mussolinija. To da bi bil prvi korak, ki ga je Italija napravila napram Jugoslaviji, kar bi istočasno zajamčilo miren in pomirljiv potek teh pogajanj. List opozarja na neke okolnosti, ki karakterizira jo pozicijo Italije v Društvu narodov ter ugotovija, da bo Italija tam podpirala tudi Poljsko, ker si želi zagotoviti prijateljstvo tudi te poslednje. VAŽNE VESTI IZ POLJSKE. V poljski javnosti se živo razpravlja misel o poljsko-čelioslovaški uniji. Oglašajo se načelni prijatelji in nasprotniki te ideje-Toda najbolj zanimivo v stvari je to, da je razprava o tem vprašanju zadnje dni zadobila kolikor-toliko širši značaj. V poljski javnosti se je že pojavila ideja, ali ne bi kazalo, da se poljskočehoslovaška unija — pa bila v kakršnikoli obliki — razširi tudi na Rusijo. Poznani poljski publicist Lu-cijan Freytag je predaval te dni v Varšavi o socioloških predpostavkah federacije če-hoslovaške, Poljske in Rusije. Tudi za Jugoslovene se je začela poljska javnost živejše zanimati. Na pobudo Društva prijateljev mladih Slovanov v Varšavi in v sporazumu z vodih i mi gledališkimi krogi se ho vršilo v Varšavi nekoliko konferenc o slovenskem gledališču. Na teh sestankih naj se poljski gledališki ravnatelji, režiserji in ljubitelji seznanijo s slovensko dramsko proizvodnjo in so podrobno poučijo o njej. Te konference se bodo vršile v zgradbi ^Teatra Pol'ikieiro. dnevneVesti* Poziv slovenskim ženam — volilnim upravičenkam! Prvič Vam je sedaj dana možnost in prilika, da boste soodločevale v bodoče pri upravi občin in dežele. Zakon št. 2125 od 22. 11. 1925 dovoljuje ženam, ki izplonjnjejo spodaj opisane zahtevane pogoje, udeležbo pri upravnih volitvah; to pravico pa dosežete le, Če ste pravočasno in pravilno zahtevale vpis v volilne imenike. Volilno pravico imajo po zakonu ženske, ki so že dovršile ali pa dovršijo najkasneje 31. maja 1926 petindvajseto leto starosti ter se nahajajo v enem izmed sledečih pogojev: 1) če so odlikovane s svetinjo za vojjiško hrabrost ali z vojnim zaslužnim križcem; 2) so odlikovane s svetinjo za civilne zasluge, ali s svetinjo za zasluge za javno zdrav- Istvo, za ljudsko šolstvo ali za zasluge I ob času ljudskih nesreč, ako jim je dotične svetinje podelila vlada; o) so | matere v vojni padlih vojakov; i) so vdove po v vojni padlih vojakih, če niso zgubile pravice do pokojnine v smislu čl. 23. in naslednjih kr. odloka od 12. julija 1923., št. 1491; T>) izvršujejo dejanski očetovsko oblast ali varuštvo ter znajo brati in pisati; ti) so napravile tiste, ki so rojene pred I. 1884., izpit črez I H. razred ljudske šole; tiste, ki so rojene pozneje, ako predložijo spričevalo o izpitu črez zadnji razred ljudske šol ki je obstoja! ob Času izpita v občini ali frakciji njihovega bivališča. Na učnem 'spričevalu mora biti potrjeno s strani šolskega oblastva, da je spričevalo veljavno za učinke volitvenega zakona. Namesto takega spričevala velja tudi potrdilo, da je bila prosilka sprejeta v prvi razred kake od države priznane EDINOST* V Trs hi, dne 3- marca Šole, ki jo višja nego ljudska .šola, a! spričevalo, da. jo prosilka položila posebni izpit, ki ga pred vidova 01. 1. zakona o ženski volilni pravici. Kdaj in Jejo se bo vršil ta izpt za tržaško občino, bodo prizadete osebno obveščene s pi-pmom; 7) ako plačujejo v občini najmanj 100 li»- državnega aJi občinskega davka, ki se iztirja na podlagi imenikih seznamov, f»ri čemer se materam vštejejo tudi svote, ki jih plačujejo za premoženje svojili otrok, ako gu upravljajo. in žona.m svote, ki jih plačujejo Ea može v smislu zakona. Za vpis je treba napraviti posebno prošnjo, na prostem papirju, katero mora prosilka podpisati in jo predložiti najkasneje do 8. marca t. 1. V prošnji mora biti označeno ime očeta^ kraj in datum rojstva, akt, s katerim se v slučaju potrebe dokaže bivanje v občini, stanovanje, ako prosilka stanuje v občini, spričevala, prošnja za izpit, ako prosilka ne izpolnjuje nobenega izmed predpisanih pogojev. K prošnji naj se pnložijo sledeče listine na prostem papirju: rojstni list, ako prosilka ni rojena v občini, in listine, ki so potrebne, da prosilka dokaže, da ima volilno pravico. (Za Trst): One ženske, ki izpolnjujejo pogoje pod 1—6. se morejo vpisati v volilske imenike le tedaj, ako imajo v tržaški občini bivališče in so vpisane med stalne prebivalce občine. (Iz razglasa trž. župana). Slovenske ženo, izrabite to priložnost, poslužite se te svoje pravice in dokažite svojo politično zrelost. Potrebna pojasnila daje tajništvo političnega društva «Edinost» v Trstu, via S. Franco-sco 20, I., kjer Vam izpolnijo po potrebi tudi formul*rje. POI,. DRUŠTVO «EI>INOST». Ztnjsrorcsnle K neto« proti nezžsftom S 1. marca je stopila v veljavo tudi v novih pokrajinah italijanska zakonodaja o obveznem zavarovanju zoper nezgode v kmetijstvu. Tozadevni zakoni so nainestniški odlok od 23. avgusta 1917, št. 1450, zakon od k'4. marca 1921, št. 297, kr. odlok od 11. februarja 1924, fi. 432 in kr. odlok-zakon od 15. oktobra 1925, št. 2050. S 1. marca so zavarovani proti nezgodam v kmetijstvu vsi poljedelci s svojimi družinami in posli, in sicer od 12. do f>5. leta starosti. Ugodnosti, ki jih nudi to zavarovanje, obstojijo v navadni podpori in pa odpravnini. Prva se izplačuje v slučaju nezgode na delu, ako povzroči nezgoda, da postane kmetovalec nesposoben za delo za več nego 10 dni. V tem slučaju bo prejemal podporo, in sicer moški po 4 lire, ženske po 3, a osebe v starosti od 12. do 15. leta po L 1.50 na dan, dokler ne postanejo zopet sposobni za delo. O sposobnosti in nesposobnosti za delo odloča zdravnik zavarovalnice, kateri mora poročati zavodu vsakih 10 dni o stanju bolnika. Podpora teče od onega dneva, ko je zdravnik pregledal ponesrečenca. Radi tega je nujno priporočati vsem, da v slučaju nezgod takoj pokličejo zdravnika Druga vrsta ugodnosti, ki jo nudi obvezno zavarovanje proti nezgodam v kmetijstvu, je enkratna odpravnina, ki se izplača ponesrečencu v slučaju popolne ali delne nesposobnosti za vsako delo. Odpravnina znaša v slučaju popolne nesposobnosti za vsako delo: od 12. do 15. leta za moške 5400 lir, za ženske 3(500 lir, v dobi od 23. do 55. leta za moške 9750, za ženske 6000 lir, v dobi od 55. do 05. leta za moške 6000, za ženske 3000 lir. Ako je nesposobnost za delo sicer j stalna, a ne popolna, se odpravnina skrči, kakor je že stalna nesposobnost večja ali manjša Ako je pri nezgodi nastopila smrt, tedaj dobijo odpravnino zakoniti dediči, in sicer od 12. do 15. leta pri moških 3000 lir, pri ženskah 2250 lir; od 15. do 23. leta pri moških 6000, pri ženskah 3000 lir; od 23. do 55. leta pri moških 7500, pri ženskah 3700 lir; od 55. do «5. leta pri moških 4500. pri ženskah 2250 lir. Kmetovalec bo moral seveda plačevati s svoje strani gotovo zavarovalnino. Ta se bo plačevala obenem z zemljiškim davkom in v obliki nekake d oklade k temu davku ter jo bodo pobirale iztirjcvalnice davkov, katere potem obračunajo z zavodom, ki mu je poverjeno zavarovanje. Zavarovalnina ne bo nikako pretežko breme za kmetovalce, kakor se zdi, v vsakem slučaju pa ga bodo odtehta vale precejšnje ugodnosti, ki jih nudi omenjeno zavarovanje bodisi v obliki podpor, bodisi v obliki odpravnin. V teli vrsticah smo podali le par splošnih obrisov tega zavarovanja. Pridržujemo pa si, da se povrnemu k temu važnemu vprašanju z obširnejšim poročilom. Za danes naj še omenimo, da je v novih pokrajinah poverjeno zavarovanje državni blagajni za zavarovan nje proti nezgodam (Cassa nazionale infortuni). _ DflteDftl sindikat In naie Mrtvo V posameznih J opisih smo že poročali o shodih učiteljev, ki so se vršili pred dnevi na Goriškem in ki jim je bil cilj, da sp slovensko uČiteljstvo pridobi za to, da pri-Btopi k fa&istovskim sindikatom. Na podlagi nadaljnih vesti, ki smo jih prejeli, moremo podati danes sledečo celotno sliko teh zborovanj. Pretekli mesec so dobili vsi učitelji na Goriškem neke vrste tiskovine, katere naj bi »odpisali in odposlali pokrajinskemu i tajniku /ašistovskega učiteljskega udruže-. nja. No dnevi so potekali in le malo pr5-stopnic je prejel tajnik dotičnega udruženja v Vidmu. Zato se je podal na pot. — Sklicane so bile skupščine učiteljstva, češ ' da se jim bo predavalo o pomenu žitne bitke. In res so najprvo zbrani učitelji poslušali žitno predavanje. Ko pa so se hoteli! raz i t i, je nastopil drug govornik, profe-j sor komendator G. B. Garassini, tajnik f ašistovskega učiteljskega udruženja v Vidmu. Zborovanj so se udeleževali šol-jski nadzorniki, na Tolminskem Franc ; Spazzapan, na Goriškem g. Rubbia. Tu pa tam je na teh shodih prišlo do Živahnih ■ prerekanj, ker naravno niso mogli učitelji! razumeti tega novega načina organizaci-j je. Cerpkljanski in kobariški učitelji so po večini pristopili k novi organizaciji. Povsod drugod je premagajo spozna-; nje. da mora uČiteljstvo ostati zvesto: svoji organizaciji. Razpoloženje ogromne večine učiteljstva je sledeče: Dokler bo govora o prostovoljnem pristopu k dotičnim udruženjim, vedo, kako se jim je zadržati; ko bo izdana postava o stanovskih udruženjih, o sindakatih bodo ubogali. Mislimo, da to stališče povsem pravil-j.no in korektno. Vsakdo, kdor zna malo '.globlje misliti, bo moral priznati, da je /;krajno neumestno kakorkoli siliti slovanske učitelje h koraku, ki je po svojih posledicah istoveten z demonstracijo proti Učiteljski zvezi h kateri pripadajo in katero so sami ustanovili. Ko pa pride postava o sindikatih, se ne bodo puntali proti .njej in vstopijo v sindikate, če bo postava ! to zahtevala — seveda ob ohranitvi svoje j lastne organizacije, katera tudi tedaj ni-■ kakor ne zgubi svojega velikega pomena za naše uČiteljstvo. SMRTNA ECS A, V Črnem kalu je umrl v ponedeljek zvečer v cvetu svoje moške dobe učitelj S!avoj jttakarović. Pokojnik je bil rodom iz Materije; služboval je kot učitelj v Pasjaku in v zadnjem času v Rižani ter je bil širom znan kot vnet delavec na kulturnem polju. Ustanovil je in izučil izvrstni tamburaški zbor v Pasjaku ter je sploh pomagal z vsemi svojimi močmi k razmahu društvenega življenja v svojem okolišu. Vse svoje moči je pokojnik posvetil svojemu narodu, ki ga je ljubil z zvestobo r.načejnega in neupogljivega narodnjaka do konca, dofcler mu ni zahrbtna bole?en izpodjedla zdravje in prestrigla nit njegovega mladega življenja. Pogreb se bo vršil danes v Črnem kalu ob 3. uri popoldne. Prizadeti družini naše iskreno soialje. * * m Včeraj je umrl tu po dolgi in težki bolezni, a v najlepši moški dobi gospod Aztg^I Bckleva, član znane in ugledne vipavske družine Deklevovih. Pokojnik je bil lastnik širom znane tržaške gostilne. Bil je to mož krepkega narodnega značaja in požrtvovalen v dobre namene. Smrt njegova vzbudi gotovo globoko sočutje v naši slovenski družbi. Kruto zadeti družini in vsem sorodnikom pokojnikovim izrekamo svoje iskreno sožalje. Pogreb «e bo vršil danes popoldne ob 16. uri iz hifce žalosti v ni Coroneo št. 1. Pf-jt»—f Ml!! — Pevski sb*r CHasbti« M&tkt ▼ Trst«. Jutri, v četrtek točno ob 19.30 redna pevska vaja v navadnih prostorih. — Pevovodja. — Podružnica OUsbm Matice - Op&N. Na odborovi seji dne 21. II. se je sklenilo, da priredi podružnica na dan 20. III. svoj društveni koncert. V interesu stvari je torej, da se tovariši godci čim rednejSe in točnejse udeležujejo vaj. Dalje prosim vse Člane društva, naj redno plačujejo mesečnino, katera j« malenkostna in jo torej lahko vsak zmore. Denar nam je predvsem potreben za pripravo omenjenega koncerta. — Predsednik. Iz triaSkesa življenja ŽHTEV PAGLAVSU PORCDVOSTI. laloston konoc « I »t—ga Mka. KVčeraj okoli 13. ure se je pripetila pri mestni plinarni v ulici Broletto huda nesreča, ki je imeia tragičen epilog. Ob omenjeni uri je privozil po ulici Carlonara — i še nedograjeni cestni tik za mestno plinarno — enovprelen tovorni voz, opremljen s košem za prevažanje peska ali gramoza. Voz je vzbudil pozornost nekaterih otrok, ob cesti; razposajeni, kakor so taki pocestni frkolini, so jo nekateri ubrali kričeč sa vozom, da se nekoliko popeljejo. Med temi je bil tudi 15-letni Humbert Pari gin o, stanujoč v ulici Ponsianino št. 3. Dasi ga je voznik podil proč, se je razposajeni dečko naposled vendarle neopaženo skobacal sada j na voz. Toda nesreča je hotela, da je voz v naslednjem hipu zadel ob debel kamen in se pri tem tako močno nagni), da se je težki koš prevrnil. Pri padcu je potegnil dečka sa seboj, tako da ga je siromak obležal pod njim. Voznik, ki je ostal pri nezgodi nepoškodovan, je s pomočjo nekaterih delavcev, ki so prihiteli na njegove klice na pomoč, takoj dvignil koš in tako rešil nesrečnega dečka iz obupnega položaja. Toda siromak jo bil selo nevarno poškodovan in ni se mogel ganiti; le z rokama se je tiščal če* trebuh in presunljivo ječal. Eden izmed navzočnih je pohitel v bližnjo plinarno in od tam obvestil po telefonu o dogodku, rešilno postajo. Zdravnik, ki je takoj prihitel na lice mesta, je dognal, da ima Parigino razen številnih hudih prask po stegnih in trebuhu tudi pretrgano trebušno mreno in druge zelo nevarne notranje poškodbe. Po prvi pomoči je bil nesrečni deček z vso naglico prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa pičli dve uri po prihodu kljub prizadevanju zdravnikov izdihnil. Voznik je bil odveden na policijski ko-misarijat v ulici Amerigo Vespucci in taip zaslišan. Ker se je pa na podlagi izjav očividcev dognalo, da mož nima ni kake krivde pri nesreči, je bil po zaslišanju zopet izpuščen. Tramvaj ga J« podrl. Ko je 60-letni težak Ivan Parenzini, stanujoč v ulici S. Maurizio št. 12. šel včeraj zjutraj okoli 8. ure korzu Garibaldi, je radi ropota preslišal svarilne signale tramvaja, ki se je bližal od trga Gol doni. Ko se mu je hotel v zadnjem hipu umakniti, je bilo prepozno; tramvaj ga je zadel od strani in pri padcu se je Parenzini precej hudo pobil po glavi in prsih. Mož se je v spremstvu dveh orožnikov zatekel na rešilno po-staio. kjer je dobil potrebno pomoč. Huda nezgoda mladega delavca. 17-Ietni delavec Josip Fon, stanujoč v Carboli zgornji - Ospizio^marino št. je včeraj popoldne snažil stroje v škedenjskih plavžih. Pri tem poslu, ko se je mudil pri stroju, ki je bil v teku, je prišel z rokavom med kolo in gonilni pas. Predno se je mladenič dobro zavedel, je že imel desno roko zlomljeno nad komolcem. Ponesrečenec je dobil j>rvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ponesrečil pri delu na parnikn. Pri razkrcavanju bombaževih bal na parniku «Trento» zasidranem v prosti luki V. E. III., se je včeraj zjutraj ponesrečil 41-letni težak Alojzij Rossetto, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Nad 100 kg težka bala se mu je prevrnila na levo nogo in ga tak0 do 42j. Reu^ijake obveznice t>d 20. VALUTE: 1 rst; 2. hi»ixm. — Avstrijske kron* oi 0.0317 do 0.03J2; dinarji od 4.V5J do -i*. —; dolarji od 24.75 do 24.9 ; novci po 30 frankov od 05.— do 98 funt Sterling od 1:030 do l-'i.lG. MALI OGLASI BA.BTCA. diplomirana sprejema no^ecV Via Madonnina 10/11 273 VAJENCA za skladišče išče Tržagkft kmetijska dražba Torrebianca 19 BABICA, diplomirana sprejema noseče, i vori slovensko. Badulich, via Madonna I del Mare 119/11. 271 STANOVANJE, dve veliki sobi in kuhinja, v vili, v Sv. Križu, sp da v najem. Naslov pri npravniStvu. 204 BABICA, avtorizirana, sprejema nose«V, Govori slovensko. Siavec, Via Giulia 2 ). 17« j" »ac ^ ^ ** ALOJZIJ vm, Plazzf! Garibaldi 2 prvo nadstropje ; Pazite na na slov ! Pazit« tw rta.tov Cjjre - Trtfr" Zobozdravnik mi 11 it 0. SarSo? spscijelistza usta« in 20012 botezni perfekcijoniran au dunajski klitriH ordinira v TRSTU Uia f*. R. Irobnani 16,1. iw\ ?Ia S. Stamt) j s od 9-12 in od 3-7 2*1 g flsste listje, Krone, I I srehro, zlato, briljante I & k;:jmjc in pla6)jc po najvišjih cenah I Albert Povh — urarna | Trsi* Vls Maulai 46 *J7<, I OSKAR VOIGTLANDEH ODLIKOVANA VRTNARIJA Gorica - Via deli a Časa Rossa St. 11. Veliku izbora vsakovrstnih sadnih dreves, cepljenih tri za Msnino groadj«, lepo-iMnih dreves vetlno zelenih ter z iw1paa pač s kuhanimi jajci in povem ti, dečko, da Qe tudi najlrfcili ne bom branil! Pencroff in mladenič sta začela zdaj povsod iskati in sta res našla v majhnih votlinah mnogo jajce. Mornar jih jr zavil j nekaj ducatov v svoj žepni robec, in ker se je bliža) čas upadanja vode, sta se oba napotila navzdol proti reki. Bila je že ena črez poldan, ko sui prišla | do vodnega kolena. Tok se je že obrnil in ntorala sta ga uporabiti za prevoz lesnega tovora. Pencroff ni mo^el pustiti, da l»i natovorjeni splav sam brez vodstva plaval po reki navzdol, vkrcati pa ^e tudi ni mogel nanj. Mornar pa ne smo prili nikoli v .zadrego zaradi konopcev in vrvi. Naglo je 'torej Pencroff nasukal iz lian več sežnj« v I dolgo vrv. Privezal jo je na zadnji del splava, drugi konec je vzel v roke, Harbert pa I je z dolgim drogom tiščal splav v derečini. Stvar je šla, kakor sta hi želela. Težki lo-; vol*, ki ga je mornar z brega vodil, se ie pomikal po vodi naprej. Breg je bi! tako strm, da se ni bilo bati, da bi splav zn tet vanj, in v .slabih dveh urah sta dospel: ustja reke, odkoder je bilo le nekaj k. ia- ■ kuv do kaminov.