OGLAŠAJTE V
najboljšem
SLOVENSKEM
ČASOPISU *
'^njMno TsakoTnilat ilakoTln«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	•
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 30, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 193

'^ETTE BILL
Hjjj^ ^6lo kratki bolezni je pre-jjjh Nedeljo zvečer v Forest , bolnišnici v East Cleve-*^1 Jeanette Bili, rojena To-71 let. Doma je bila Pfjv. ob Savi, odkoder je Pi^fV	leta 1895. So-
Bila • v je umrl leta 1906. 1 članica Women's Benefit (3fj.]^'®'^^on in Protected Home

zapušča sinova Joseph
^Uk ' vnukov, enega pra-5(1^ in sestro Mrs. Emma teij Pogreb se vrši v četr-Uri zjutraj iz Grdino-J.gg^^S^'^ebnega zavoda, 1053 tsf v cerkev sv. Alojzija Y J° bo truplo odpremljeno "^Dnt	bo pokopano
^ rt	sv. Jožefa, kjer
svojp grobnico od
ZORKO
pokojnega Emil M. ' Uti ^^ši v sredo zjutraj ob
^J^dinovega pogrebnega 1053 E. 62 St.
J^^vina in
Vsleno
v(.
a k
iz Clevelanda sta \l5	in trgovina opo-
itfjj. od zadnje stavke v indu-\	Pj^odaja avtomobi-
prvi vrsti novih, je bila ^^^den na višku. Povpra
■ po rabljenih avtomobi-visoko, vendar zado-
,5 bilo
v
urad za brezposelnost Sj' brezposelnost umika vračajo na delo. je 5,700 brezposelnih, brezposelno podpo-^ teden se število ta-^J^oselnih, ki so zahtevali ^ podporo, znižuje za \ J približno za 2,000. Pra-''liio j'^f^Poselnega delavstva v ®jansko ni.
ti
oli'
Steve Vrable, ki za-1	ki prehi-
\ jg po clevelandskih uli-^ oiarsikaterikrat nale-3 a ^^^vadne in čudne slu-^ ^^kega, kot je naletel ^Ž^jig^^^dnjih jutranjih urah
j® moral
■^ik	avtu se je
i ' ko	vozil po E. 79
^ bližini Bessemer A avto, ki je vozil z vi-1 ke Podal se je za njim % , 'la E. 88 St. in Union
fepi je voznik zadel ob * ter nato zavozil na I*'®?®' ga je ujel. Ko je
Nd-Siji
KDO IN KAKO NAJ % PLAČAJO STROŠKI VOLILNE BORBE!!
CLEVELAND, O., 29. septembra—Po škandalu republikanskega podpredsedniškega kandidata Nixona, ki je leta 1950 prejel za svojo volilno kampanjo od magnatov v Calif orni j i poseben sklad $18,000, je na dnevnem redu moralno politično vprašanje, kaj je s stroški volilne propagande, pa tudi s stroški in finančno platjo kandidatov na visoka ameriška mesta.
Demokrat governer Stevenson je smatral za potrebno, da se pokaže ameriški javnosti tudi s svoje finančne strani. Ameriški javnosti je dal na razpolago številke vseh svojih privatnih in javnih dohodkov, torej dohodkov governerja države Illinois in njegovega privatnega premoženja za vso dobo zadnjih desetih let. Izkazal je tudi, koliko je na te dohodke plačal davka.
PozVal je republikanskega predsedniškega kandidata Eisenhower ja, da stori isto za sebe; Eisenhower se temu pozivu ni odzval.
Demokratski podpredsedniški kandidat senator John Spark-man se je izjavil soglasnega s predlogom Stevensona in je v listu "New York Times" objavil na splošno seznam svojega premoženja in dohodkov. Podrobneje se bo s tem vprašanjem pečal, ko mu do dopuščal čas, ko se vrne iz volilne kampanje.
Republikanci nimajo denarja?
V	svoj zagovor je naj' 1 republikanski podpredsedniški kandidat Nixon ameriško radijsko in televizijsko omrežeje, kar da ga je stalo $75,000.
Vodstvo republikanske stranke je izdalo na svoje pristaše sedaj poziv, da naj prispevajo v volilni fond. Isto vodstvo trdi, da gre republikanska stranka za dobrobit "ubogega revnega človeka" in da so si demokrati zsf-sigurali in plačali več radijskih omrežij in televizij kot pa repub-Ukanci. Razmerje je kakor tri proti ena.
Dosedanji zakon, ki določa višino prispevkov v volilni fond, se da izigrati in odbiti. Delavske unije na primer ne smejo prispevati v volilni fond. To določilo so unije z lahkoto obšle. Na drugi strani bi morali agitatorji povedati, koliko so izdali za volitve. To določilo nima posebnih sankcij, namreč za izvoljenega. Lani je na primer kandidiral v Mary-landu za senatorja John Butler, volilno kampanjo pa je vodil za njega John Jonkel. Ta je bil obsojen na globo $5,000, ker ni hotel povedati višino stroškov volilne kampanje, toda senator Butler še vedno sedi v senatu.
V	volilni borbi se ponavlja zamisel predsednika Teodorja Roo-sevelta, da bi bili stroški volitev —stroški ederalne državne blagajne. ...
^Ogledal v avto, je na 'l^Qj^^denje videl moškega "nagega, poleg njega je bila vsa njegova ^ Vprašanje policista, ?|36govo obleko, je mo-(lo odgovoril: "Njen
, C "nil."
\ .
V k T moški povedal, ,°Čil iz drugega nad-hiše in zbežal. Po-bili detektivi, ki so starega 30 let, katere-■ je v Twinsburgu, 'fali v svrho preiskave.
Japonska hoče na noge
NEW YORK, 29. septembra— Med predstavniki Japonske in države, ki so bile v predvojni dobi upnice Japonske, je bilo sklenjeno, da Japonska poplača svoje predvojne dolgove v celoti in z obrestmi vred. Obresti znašajo pet in pol odstotka do sedem odstotkov ; celotna dolgovana vsota pa okrog 450,000,000 dolarjev. Dolgovi se ne vrnejo na enkrat. Večina upnikov je ameriška, prizadeti pa so tudi Angleži.
Japonci so izdali komentar, da hočejo s poplačilom dolgov predvojne dobe obnoviti njihov visok kredit, ki so ga predvojno uživali v trgovskem svetu.
Dogovor obenem določuje valutno razmerje japonske valute do ameriškega dolarja in angle-škeg funta šterlinga.
ENO MILJO GLOBOKO V MORJE
Ideja, %a se preišče življenje v morju eno miljo globoko, je vodila mornariškega znanstvenika Otisa Bartona, da se je potopil v morje v bližini južno kalifornijske obale. Barton se je potopil leta 1949, 4,500 čevljev v globino z namenom, da fotografira življenje v morju v globini ene milje. Ta poskus se mu je takrat ponesrečil. To pot mu niso delovale telefonske in zračne naprave in je dal znamenje, da ga potegnejo na gladino, potem, ko se je potopil le 3,134 globoko.
Veselica preložena
Društvo Washington, št. 32 ZSZ sporoča, da se njih veselica vrši v nedeljo, 5. oktobra, to je prihodnjo nedeljo, ne pa na 12. oktobra, kakor je bilo že poroča-no in kot je označeno na vstopnicah. Prosi se vse one, ki so si že nabavile vstopnice, da si zapomnijo, da bo veselica to nedeljo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Euclid odpravil kontrole na najemnine
Občinski svet mesta Euclida je sklenil, sicer ne soglasno, vendar z zadostno večino, da se v Euclidu odpravi kontrola najemnin.	J
Odpravo kontrole najemnin je izglasoval tudi občinski svet Newburgh Heights.
UMOR Z REDKO PRIMERO
ELMONT, N. Y., 29. septembra — V družini policijskega stražnika Hauka, starega 33 let je prišlo do tragedije, ki je svojevrstna.
Mrs. Hauk ima dve leti starega sinčka, trenotno se nahaja v pričakovanju. Njen mož Bertram je v policijski službi. Družina si je hotela postaviti lastni dom, pa je po njenem* mnenju bila pri tem ogoljufana za $2,000.
Ko se je Bertram Hauk vrnil iz službe, sta se zakonca zapletla
v prepir, in to ravno radi omenjenega denarja in je Bertram grozil, da bo ubil graditelja. Bertram je povžil nekaj pijače,'nato pa zaspal. Njegova zenaMarylin je pograbila njegov službeni revolver in moža Bertrama v spanju ubila. Po dejanju se je sama javila poliči ji, kjer je v svoj zagovor navedla, "da je hotela svojega moža sprostiti njegovih finančnih skrbi."
Žena Marylin se je znašla v za poru pod obtožbo premišljenega umora.
TUDI NA TO NAJ SE NE POZABI
V	današnji volilni borbi in obljub Tafta in Eisenhower ja, kaj bosta vse storila za ameriško ljudstvo, nas spomin kliče na dobo več kot 20 let nazaj in na podobne obljube republikanca Her berta Hoc ver ja:
"Naša poslovna osnova je na zdravi in trdni podlagi.
Splošna blaginja že kuka izza vogala.
Mi smo najhujše prestali in se bomo v kratkem opomogli.
V	vsakem loncu in v vsaki skledi se bo nahajala piška, zadaj za hišo pa dvoje garaž z avtomobili."
Toda treba je bilo Franklina Koosevelta in demokratov, da so pomagali ameriškemu ljudstvu na noge iz bede in strahu pred življenjem izza dobe republikanskih vlad!!
"Svoji k svojim"
Ohijski senator John Bricker je govoril na sestanku, "Katoliške ženske in moške mladine" in je trdil: "Goljufe in tatove je treba izgnati iz vlade." '
Bricker je poveličeval senatorja McCarthya in njegovo metodo al^tenja^ političnega nasprotnika kar na splošno in brez dokazov.
Bricker je označil Korejo kot eno izmed dolgovrstnih zablod sedanje vlade.
Bricker se je zaletel v federalno vlado, češ da si lasti preveč oblasti.
Eleonoro Roosevelt je označil [ot tako, ki ruši naše osnovne svoboščine.
(Kardinal Spellman je označil svoječasno Eleonoro Roosevelt za zlobno ameriško ženo, to pa samo radi tega, ker je Roosevelt stala na stališču, da naj se državni fondi uporabljajo po državnih ustanovah, vsaka cerkev pa naj skrbi zase.)
Velika mlekarska razstava
CHICAGO, 29 . septembra— Velika razstava ameriške mlekarske industrije, ki je trajala šest dni, se je zaključila. Bila je 18. te vrste po številu. Razstave se je udeležilo 27,272 ameriških interesentov iz mlekarske stroke iz celine, kakor iz krajev preko morja in je število • posetnikov vsekakor dokaz, kako močna je ta industrija v Ameriki.
Pokazalo se je tudi, da je ta industrija pomembna v ameriški industriji avtomobilov vseh vrst, katerih se sorazmerno ravno industrija mleka največ poslužuje.
Po posvetovanjih v Rimu, Beogradu, Dunaju
in Frankfurtu Eden zopet v Londonu

Vile rojenice
v soboto, 27. septembra so se vile rojenice zglasile pri Mr. in Mrs. Wally^in Helen Kovosky, 1085 E. 66 St., in jima pustile luštkani dvojčici. Mati in deklici se nahajajo v Woman's bolnišnici in se dobro počutijo. Mlada mamica je hčerka Mr. John Adamiča iz E. 66 St., ki je postal s tem že 16-tič stari oče. Čestitamo!
Ta izjava je pomenila, da Avstrija v slučaju zmagovite vojne na strani zaveznikov ne bo pomenila premagane države, marveč državo, ki je bila osvobojena nacističnega jarma.
Druga važna, lahko rečemo zgodovinska konferenca ameriškega, britanskega in ruskega zunanjega ministra se je vršila v Moskvi meseca decembra 1945 in se je na tej konferenci sklenilo, da se umaknejo zasedbene oborožene sile iz držav, s katerimi se bo sklenila mirovna pogodba, da pa lahko ostanejo v Romuniji in na Madžarskem sovjetske čete tako dolgo, da bo Sovjetska zveza lahko zapustila svoje okupirano ozemlje v Avstriji. Skupaj vzeto naj bi sovjetske čete Y Romuniji in na Madžarskem bile tam v ta namen, da ščitijo komunikacijske—obveščevalne zveze med tema državama in med zono Avstrije, ki je, in dokler je pod sovjetsko okupacijsko oblastjo.
Dogovor tolmači vsakdo po svoje
Potek dogodkov po tem dogovoru je pokazal, da so Rusi tolmačili dogovor po svoje, zapadni zavezniki pa po svoje. Rusi gledajo na svoje čete v Avstriji s svojimi posebnimi očmi, da te čete ostantjo v Avstriji za to in tako dolgo, dokler so potrebne sovjetske čete v Romuniji in na Madžarskem. Torej ravno obratno. Sovjetske čete v Romuniji in na Madžarskem pa ostanejo tam tako dolgo, dokler Moskva ne bo smatrala, da je sovjetski režim, ki se je uvedel v teh dveh državah, siguren in dovolj ukoreninjen. Logična posledica je torej ta, da do posebne mirovne pogodbe z Avstrijo ne pride, dokler Sovjetska zveza na to pogodbo ne pristane. Zopet pa ne bo pristala, dokler ne bo sovjetski režim v Romuniji in na Madžarskem trden. Dejansko je ta režim v obeh državah šele v razvoju in sovjetske čete morajo ostati tam, torej tudi v sosednji Avstriji.
(Mimogrede omenjeno je Sovjetska zveza prvotno stavila tudi zahtevo, da se odstopi del Avstrije Jugoslaviji in da Avstrija plača Jugoslaviji vojno odškodnino. Nasprotno so zavezniki smatrali avstrijske dežele kot celoto v skupni Avstriji in niso dopustili delitve Avstrije.—Drug
DANES NOVA KONFERENCA O MIROVNI POGODBI AVSTRIJE
LONDON, 29. septembra—Danes so se začela v Londonu poganjanja o mirovni pogodbi z Avstrijo. Sej se udeležujejo samo zastopniki zapadne demokracije, ker je Sovjetska zveza odklonila svojo soudeležbo, češ, da niso bile sprejete njene zahteve, ki naj bi bile na dnevnem redu te konference.
Da se razume kočljivo vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo,
si je treba poklicati v spomin nekaj zgodovinskih dogodkov.
V vojni dobi so se leta 1943 in to 1. novembra sestali zunanji ministri zaveznikov v Moskvi in so podali skupno izjavo:
"Priključitev Avstrije k Nemčiji, ki se je izvršila nasilno dne 15. marca 1938, je neveljavna in brez vsebine. Zunanji ministri izjavljajo, da hočejo obnoviti svobodno in neodvisno Avstrijo."
kamen spodtike je sovjetska zahteva, da se avstrijska mirovna pogodba združi z rešitvijo vpra-.šanja o Trstu. Zapadni zavezniki ta predlog odbijajo, češ, da Trst politično vzeto nima nikake zveze z avstrijskim vprašanjem. Britanski zunanji minister se je na obiskih v Rimu, Beogradu in na Dunaju razgovarjal o vprašanju Trsta s temi tremi vladami. Av strijska vlada je na Trstu zainteresirana kot na trgovski lu-ki, ki je za Avstrijo edini izhod na morje, čeprav ne meji na Trst, luka pa se je gradila in razvijala z razvojem Avstrije, čeprav ne Avstrije današnjega obsega. Avstrija zahteva v Trstu v tržaškem pristanišču svojo svobodno zono.)
Malo upanja na uspeh
Četudi zavezniki pristajo na gotove sovjetske predloge, kar se tiče bodoče oborožene sile v Avstriji, svobodnih volitev in an-tinacističnega režima, je upanje na uspeh te nove konference majhno in bo ostala konferenca propagandnega značaja.
Spremembe pri starostni pokojnini
Iz urada socialnega zavarovanja se sporoča, da se je v septembru uvedlo nove lestvice za plačitev starostne pokojnjpe. Po tej lestvici se bo izplačalo vsoto znašajoč 55% prvih $100 povprečne mesečne plače, na primer: Oni, katerih mesečna povprečna plača je $80, bodo dobivali $44 pokojnine; za $100 povprečne plače dobijo $55; za $200 povprečne plače dobijo $70 in za $300 povprečne plače $85.
Osebe, ki že prejemajo starostno pokojnino, pa bodo dobile povišek $5 ali 12^/2% prejšnje podpore, kar je najvišje.
Poslej si osebe, ki prejemajo starostno pokojnino, lahko postrani zaslužijo do $75 mesečno, brez da se jim odkloni starostno podporo.
Pomniti je treba, da ako ste upravičeni do te podpore, se morate sami osebno javiti na uradu, kajti izplačila podpore urad socialnega zavarovanja nikoli ne napravi avtomatično. V Clevelandu so trije uradi, na katere se lahko obrnete za pojasnila in vložitev prošnje: 10406 Euclid Ave., CEdar 1-3980; 1120 Chester Ave., MAin 1-9822, in 2012 W. 25 St., TOwer 1-5856.
ITALIJA JE POPUSTILA
RIM, 29. septembra—V nede Ijo 28. septembra so pristaši ve roizpovedi Church of Christ lahko imeli svoje bogoslužje v Rimu. Te protestante vodi pastor Cline Paden iz Texasa. Toda na koncu obreda je bilo Padenu sporočeno, da je dovoljenje bilo dano le začasno in da je ugasnilo, ko so bili obredi opravljeni.
Koreja ni Evropa
Robert V. Leibold, ki se je udeležil druge svetovne vojne v Evropi, enako sedanje na Koreji in sicer v tankovskem oddelku, pravi, da je med Evropo in Korejo, kar se tiče vojevanja ta-le raz-hka:
"V Italiji smo se borili zoper močno in disciplinirano armado; (mišljena je nemška armada, ki je takrat imela Italijo zasedeno.) Na Koreji se bojujemo zoper politiko in zoper mase. Če smo nastopili zoper Nemce, smo vedeli kam da gremo; na Koreji gremo v negotovost."
Ameriški tankovski oddelki so začeli svojo ofenzivo preko severne Afrike, se odtod izkrcali na otoku Siciliji, zopet odtod na celinsko Italijo in preganjali nemško armado gori na sever, dokler ni ta položila orožje in se vdala brezpogojno.
Leibold je član zveze bivših bojevnikov—tankistov, ki zbirajo svoje člane iz vseh držav Amerike, če so služili pri tankovskih odredih.
Pošteno delo— pošteno plačilo
COLUMBUS, 29. septembra— Delavska unije C.I.O." je zahtevala, naj bodo ohijski predstavniki v zakonodajni zbornici v Columbusu zadostno plačani za svoje delo in da imajo poplačane dejanske stroške, ki jih imajo z bivanjem v Columbusu.
Unija C.I.O. je mnenja, da naj prejemajo ti zastopniki letno $3,200 plače. Povdarjajo pa, da imajo poslanci v drugi ameriških državah višjo plačo. New York jim daje letno $5,000, Pennsylvania pa letno $3,000.
Tudi delavska unija A.F.L. se zavzema za isti predlog. Obe trdite, da bodo zakonodajalci na ta način neodvisni, ne bodo izpostavljeni podkupovanju in bodo materialno neodvisni sklepali po svoji glavi, obenem pa bo plača, ki ni velika vendarle odgovarjala povprečnemu standardu ameriškega življenja, njih in njihovih družin doma.
Nov naslov
Bolnišnica za kronično bolne v Warrensville se od 1. avgusta letos naziva Cuyahoga County Hospital, ker je upravo prevzel pod nadzorstvo okraj. Preje je bolnišnica bila pod vodstvom mestne uprave. Nova telefonska številka je WY 1-7100.
Kakor znano, se v tej bolnišnici nahaja tudi nekaj ~ naših Slovencev in Slovenk, nekateri že dalj časa. Od časa do časa izdajajo majhen pamflet, v katerem so po osobju vodstva in nekaterih bolnikov opisani dogodki in zanimivi slučaji v bolnišnici in iz življenja pacientov. Pri temu sodeluju tudi poznana Miss Jean Remic, hči Mrs. Jo-hanne Bricel iz Babbitt Rd., ki je že nekaj let v bolnišnici kot pacientka.
Zopet zdrava
Mrs. Sophie Person iz 18920 Locherie Ave. se zahvaljuje vsem prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila, ki jih je prejela tekom njene bolezni.
STRAN 2
-^AKOPRAVNOST
30. septembra

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO, 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_________________
For Six Months—(Za šest mesecev)___________
For Three Months—(Za tri mesece)__________________
_$10.00 - 6.00 _ 4.00
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
EVROPSKA FEDERACIJA?
(2)
Francija bi rada obdržala posarski premog in jeklo. Nemčija se tej nemški pokrajini ne odreče. Nemško Porur-je je največje industrijsko središče sveta, ton pa mu dajeta premog in jeklo. Če bo ta kapaciteta vzpostavljena v normalne razmere in če bo prosta raznih nadzorstev zavezniških okupacijskih oblasti v Nemčiji, potem bo Porur-je oživelo v stari gloriji in bodo ostale države producentke jekla in premoga, kakor pritlikavec proti gigantu. Če naj Nemčija sprejme Schumanov plan o skupni upravi premoga in jekla po duhu in črki, potem bo po francoski zamisli vprašanje Posarja izgubilo svojo ojstrino. Če naj nemški premog in jeklo prideta v resnici pod skupno upravo, v tej skupni upravi pa bo glasovalo o konkretnih posameznostih kar šest držav, potem Nemčija, vsaj po številu glasov tega zbora, ne bo vedno najmočnejša in se bo morala podvreči večini.
Kako bo deloval ta aparat v praktičnem življenju, posebno še kadar se podpiše in uveljavi mirovna pogodba z Zapadno Nemčijo in kadar bo nemška industrija popolnoma prosta, je vprašanje bodočnosti. Če bo ta res gran-diozna stavba stavba, ki ima zdrav in močan temelj, potem bo ta kamen eden najbolj od močnih podpornikov tudi bodoče evropske politične zgradbe. Če pa na nemški strani ni mišljen resno, potem se bo zgradba zrušila, kakor sestavljena iz papirja, katero podere najmanjši veter. V tem je jedro vprašanja, ker končno gre pri zatrjevanju državne samostojnosti ali pa pri tem, da se kdo tej samostojnosti odreče, za gospodarsko vprašanje, v tem gospodarskem vprašanju pa sta dva glavna živca—premog in jeklo.
Zapadno evropski predstavniki so imeli tudi pogum, da so zašli na stroga politična pota. Postavili so si odbor, ki naj sestavi, osnutek bodoče ustave evropske federativne države. Ali se bo ta odbor gibal v mejah federacije, ali konfederacije, je nadvse važno. Če naj postane zapadna Evropa prava federativna država kot na primer Zedinjene države severne Amerike, s kratko označbo Amerika, ali na jugu Argentini j a in Brazilija, ,ali ^ Evropi zapadna Nemčija, Švica, Sovjetska zveza ali Jugoslavija, potem bo šlo za samo eno državo, in države, ki so sedaj samostojne, pa bodo pristopile k tej federaciji, se bodo morale odreči svoji dosedanji državni samostojnosti. Ne bo več več držav, marveč ena država!
Ako pa do te federacije, že v osnutku samem ne pride, potem se bo skušalo dobiti na misli, da se stvori blok držav, ki bi bile med seboj v večji povezanosti kot do sedaj. Kaj pa bi jih vezalo na to skupnost, bi bilo pogodbeno določeno, ali glavno, države bi ostale samostojne. Za tak blok se lahko vzamejo razne osnove. Iz zgodovine je znana taka zamisel, ki je slonela na skupnem carinskem principu torej na davkih pri uvozu in izvozu. Možna je zamisel enotne valute. Možna tudi zamisel, ki bi slonela na političnih ali vojaških dogovorih.
Vendar ostane vprašanje ali je Evropa za federacijo zrela ali ne, prej kot slej odprto. V listu "Enakopravnost" smo že imeli priliko, da smo omenili razne poskuse predvsem pa v znanem gibanju Panevropa. Mesto Panevrope, ki je začela z agitacijo in organizacijo po prvi svetovni vojni, smo imeli praktično drugo svetovno vojno in je bila Evropa pozorišče silnih razdejanj in sovražnosti. Na prvi pogled Amerikancu ne gre v glavo, zakaj bi si te evropske države in ti evropski narodi ne segli v roke in bi živeli če ne že v eni državi, pa vsaj v prijateljstvu in v dobrih odnosa jih drug poleg drugega. Zdi se, da Amerikanec računa tudi takole: Če ni mogoče združiti cele Evrope, to pa radi tega ne, ker je tam tudi sovjetski blok, ki ima pod seboj tudi evropske države, potem naj bi vsaj države izven tega sovjetskega bloka vsedle se k skupni mizi in se prijateljsko porazgovorile. Pri tem pa bi te države morale priznati vsaj to, da če že povdarjajo svojo samostojnost, svojo narodnost, svoje gospodarstvo in posebne.interese, naj se zavedajo skupne nevarnosti sovjetskega imperializma, ki, če bo zmagal, bo pometel ne samo s samostojnostjo držav, obstoječe družbe ampak tudi z razlikami med narodnostmi in posebnimi državnimi interesi. Vsaj tega fakta bi se te države morale zavedati, ker na tem bo obviselo prastaro: BITI ALI NE BITI!	L.Č.
SLOVENSKI CLEVELAND
Največja slovenska naselbina —slovenski Cleveland—molči o sebi tako, kakor da nima ničesar povedati. Premišljam, kaj bi bilo vzrok temu, najdem jih sicer več, resničnih in dozdevnih, velikih in majhnih, a ne pridem do izraza, da bi ga mogel pokazati s prstom in reči—ta je.
Ni to od včeraj, ampak od nekdaj. Močna naselbina je imela vselej veliko zastopstvo pri vseh javnih zborovanjih, kamor je spadala od vselej. Za časa prve svetovne vojne je izhajal v Clevelandu list, ki je bil samo začasen. Med vojno se je rodil in z vojno končal. Njegov urednik mi je pravil o Clevelandu takole:
"Naš Cleveland je lahak kakor kurje pero. Nikdar ne veš, kje si in s kom imaš opraviti. Včeraj si bil pri katoličanih, danes pri naprednjakih—jutri boš pa na seji, koder bodo oboji skupaj. Vse obljubijo, vše prevzamejo, kadar pride delo na vrsto, ni pa nikogar."
Vem, da ni tako hudo, nekaj resnice pa je na tem. Odkar poznam Cleveland—in to je od leta 1907—je vselej napravil name vtis družine z velikim številom otrok, ki hodijo različna pota, shajajo se pa kljub temu pod eno streho. Z drugimi besedami bi se reklo—skupine vseh mogočih prepričanj, a nobenih plotov med njimi. Če se kdaj skregajo ali si skočijo v lase, je nekaj dima in mogoče par krepkih fraz. A to ne traja dolgo. Zakaj trenutek kasneje jih vidiš pri bari, koder se vsa jeza izpreme-ni v lahen nasmeh in vse je pozabljeno. Le, kdo pri bolj trdih in zamerljivih vikne:
"Pa smo jih!"
Hitro mu pride nekdo na pomoč z dodatkom:
"Da, ste jih—ne: premagali —ampak dobili po grbi!"
In tako postane vsem prav.
Cleveland je v resnici poseben kraj, ki je vedno živel drugače, kakor ostale slovenske naselbine. Bil je od nekdaj toleranten—kakor pravimo—to se pravi, da ni bilo težkih bojev med strankami. Praske so bile in tudi začasne zamere—a da bi obstajalo strupeno nasprotstvo med ljudmi razhčnih prepričanj, tega ni bilo. Kdor je hotel s strankarskimi programi razdirati slogo, je bil kmalu sam.
Ta velika narodna skupnost je i-odila ves napredek v naselbini. In kakšen napredek! Naš narod je začel postajati poznat ne samo lokalno, ampak splošno po vsi Ameriki. Ko so drugi narodi videli, kdo smo in kako smof —so začeli dobivati spoštovanje do nas. In ne samo to. Tudi občudovanje. Cleveland je sestavljen iz vseh mogočih narodov, precej teh veliko večjih po številu od našega—a nobenega ni, ki bi prekosil naše Slovence.
Res, dela je bilo—veliko dela in žrtev—a vse je padlo na rodovitna tla in pognalo stoteren sad. Kje so naselbine, ki so nosile strankarsko nestrpnost med naš narod? Upile in divjale, da so se stresale gore—a rodila se ni niti ena miš. Kje so velikani —seveda po lastnih merah—katerih glas je prepajal ozračje— a danes ni ne duha ne sluha o njih.
Slovenski Cleveland je ne samo ostal kakor vrhovi našega Triglava, ampak se tudi dvignil bolj, kakor kdaj poprej. Bili so časi, ko se je začenjal vsak stavek z "Chicago." Danes komaj vemo zanj. In če vemo, da je slovenski Cleveland rastel in napredoval s svojimi lastnimi silami, bomo še bolj ponosni nanj in na narod naše krvi, ki živi tam. Strankarskih očakov, prerokov in takozvanih "voditeljev ljudstva" ni bilo nikdar tam. V tem je dokaz, kako močan in
pusti, da se najde in dviga s svojimi lastnimi silami.
Nobena slovenska naselbina ni stopila tako krepko in odločno v ameriško politično življenje, kakor naš Cleveland. In še več: Nobena ni dosegla tega, kar vidimo v Clevelandu. Največ, kar more dati ena država svojemu delavnemu in zaslužnemu članu, je izvolitev za go-vernerja. Danes sedi v prestolnici države Ohio slovenski go-verner Frank J. Lausche, ki je več pripomogel kakor vsi drugi skupaj, da smo prišli Slovenci ne samo v javnost, ampak tudi v tisk svetovnih listov. Ves narod bi moral biti hvaležen za usodo svojega sina, ki je velik med največjimi. To povdarjam, ker imamo med sabo od časa do časa tudi ljudi, ki so majhni med najmanjšimi. Menda ni primernejše besede zanje, kakor je ljudski izraz—ničeta. Kar se torej rodi, ne more biti drugega, kakor dvakrat ničla.
Naš slovenski Cleveland ima pred vsem dva slovenska dnevnika, kakor pravimo listom ^ s petkratno izdajo na teden. In povdarjam, dva neodvisna dnevnika—pravzaprav edina dnevnika v Ameriki. Tiska zravati tega več glasil podpornih organizacij. Ima nadalje devet narodnih domov, katerih kulturno udej-stvovanje bi se moralo bolj slišati v jaši javnosti.
In tako pridem do tiste točke, katero bi rad najbolj povdarjal —kulturnega dela bi moralo biti dosti več, kakor ga je. Menda je to edina naselbina, ki je zmgžna takega dela. A kar čujemo, je na leto par koncertov, ki jih slišijo samo tisti, ki tam žive. Če naše podporne organizacije sklicujejo takozvane jednotine dneve, ne vem, zakaj bi ves Cleveland ne nastopil s kulturnimi dnevi. Sestanki—ki nimajo drugega namena, kot da se ljudje "halo-vajo" med sabo in potem še "enega" pijo—so prazne pene, od katerih nima narod nič. Tisti nastopi o "naših dobrih materah" bi lahko izostali, ker itak ne rode nobenega uspeh^. Cleveland bi dal lahko ves program, saj ima pevske zbore, ki nastopajo uspešno z opernimi deli. Imamo nadalje še precej zmožnih ljudi za razna kulturna dela, ki bi dokazala, da še zmiraj zmoremo nekaj.
Veste, zadnja leta smo mi v Ameriki precej zaostali—mislim s tem naš slovenski živelj. Časopisje prihaja sicer še, ampak našega tukajšnje gradiva je bore malo. Je sicer lepo, da pobiramo članke iz starokrajskih listov, ampak ni treba ' da proslavljamo otvoritev raznih večjih ali manjših fabrik v naši stari domovini. Devet dosetin vsega našega naroda v Ameriki je itak vsak dan v fabriki, pa rad sliši kaj drugega in drugačnega.
Cleveland je včasih imel dober dramatičen zbor. Danes se več ne sliši o njem. Je tako z njim, kakor s tistimi zmožnimi kulturnimi delavci v naši javnosti, ki so se utrudili in obelili vse skupaj na klin. Pa to ni prav. Res je, da nimajo skoro kam pisati. Pa to ni krivda njihova— pač pa naša skupna.. Mi bi še leta in leta lahko izdajali publikacije, če bi bilo malo več uspešnega vodstva med nami.
Vodstva—sem rekel zgoraj— da, to je tisto, kar naš Cleveland najbolj pogreša, če bi imeli inteligentno vodstvo, bi lahko dosti storili za naš skupen napredek. Pred vsem ^ bi morali poskrbeti, ia popolnoma prenehajo tiste praske med obema dnevnikoma. Take stvari ne spadajo več med nas. Vsak list ima svojo dovolj široko cesto za svoje delo in je čisto odveč, da gleda čez mejo in meče v svet fraze, ki ne pome-njajo nič. Z veliko težavo smo zatrli v naši Ameriki tisto staro-krajsko borbo med strankami
dala v naše javno življenje. Sicer smo prenehali z dolgoveznimi članki, kar je prav. Naj kar še drugo izostane, pa bo vse dobro.
Slovenski Cleveland naj dobro premisli vse to in gre na delo takoj. Nekaj se mora začeti —čim prej tem boljše. Naj bi se zbrali enkrat vsi tisti, ki so zmožni kakega kulturnega dela, pa bi se pogovorili kaj in kako. Mogoče bi ne šlo vse tako gladko in hitro—pa to tudi treba ni. Glavno je, da začne z delom, pa se bo kmalu poznalo v naši javnosti.
Čisto in dobro se zavedam, da je nemogoče spraviti vse v en koš. Ste dve stranki—napredna in katoliška. Za obe je dovolj prostora, ne da bi posegale druga v drugo. Mesto medsebojnega krcanja, naj se razvije rajši medsebojno tekmovanje, kdo bo dal kaj boljšega ali večjega!
Kakor smo se uveljavili kot narod med velikim ameriškim narodom, pravtako lahko nekaj zmoremo ali ustvarimo, kar bo v naš kredit. Veste, če človek na konec leta premišlja, kaj je vse pridobil v naših publikacijah, pa se vse odmika pred očmi in se konča z eno veliko ničlo, je to žalostna zgodovina. Mi pišemo usodo svojo in našega naroda. Da ne zmoremo več, to ni res. Le malo smo prekomodni postali. In če je šlo to do zdaj, ne sme iti več naprej. Mi drugi ne moremo, ker smo izgubljeni po malih naselbinah ali čisto med tujimi ljudmi. Cleveland pa zmore, če hoče. Torej?
Živilska razstava v Clevelandu

Rosemary Clooney
Letošnja živilska razstava v Clevelandu bo ena največjih takih priredb, ki jih je Zveza clevelandskih groceristov kdaj priredila v 24tih letih, ko se jih letno poda v Mestnem avditoriju.
Mestna dvorana bo za to priliko popolnoma predelana v posamezne oddelke, kjer se bo razstavilo ne samo živila, marveč tudi vzorce najnovejših, v vseh ozirih modernih domov, pohištva in hišnih pripomočkov. Obeta biti zelo zanimiva predstava, v zvezi katere se vršijo razne tekme v pečenju, itd.
Vsaki dan se bo podalo zabavni program, na katerem bodo nastopile razne znamenite in odlične pevske in igralske moči. Med temi je Rosemary Clooney, katere plošče se sliši skoro vsaki dan na radiju. V soboto in nedeljo, 11. in 12. oktobra pa bo navzoč tudi Captain Video s svojim Video Rangerjem,' ki je posebno prirejen program za otroke na televiziji.
Živilska razstava se prične 9. oktobra in traja do 16. oktobra. Letos bo odprta tudi v nedeljo. Razstava bo v teku od 1. popoldne do 11. ure zvečer vsaki dan.
PREO PETINDVAJSETIMI LETI
Od 25. septembra do 2. oktobra 1927
Samo 74 kandidatov za v mestno zbornico. Tako majo jih še ni bilo, odkar je bil sprejet proporčni volilni sistem.
Med kandidati so štirje Slovenci: v 3. distriktu councilman John L. Mihelich in Anton Garden ; v 4. distriktu pa Anton Ve-hovec in James W. Maily.
V četrtem distriktu kandidira mladi italijanski odvetnik Alexander DeMarioribus, kateremu je le malo manjkalo, da ni bil izvoljen pred dvemi leti.
Mussoliniju se je rodil sin. Ime mu bo Romano. Pravijo, da je na las podoben očetu.
Joseph Mack in njegova soproga Lillie sta tožila mesto za odškodnino, ker ju je policija aretirala in odgnala v zapor, ko sta se ljubimkala v Euclid Beach parku in ju odpeljala v zapore.
Porota jima je prisodila $3,675 odškodnine.
General čiang Kajšek, vodja nacionalnih kitajskih čet, je dospel na obisk v Ameriko.
Dramski zbor "Ivan je podal za otvoritveno vo Engelbert Gauglovo "Sad greha." Nastopili so: | ra Eržen, Nežika Kalan, ^ Medvešek (prvič),	^
mar, Zofi Birk, Erazem Goi^ in Bertha Eršte.
Igrovodja Louis F. Trug^ Po oceni, katero je P
Mary G., je bila podana Najboljša pa je bila Vera
do# Br0'
Tjli'
Igralci dramskega zfor* . ja bodo vprizorili dramo galčeva hči" na odru Slove''® ga doma na Holmes Ave.
—'	raiJ*
Verovškovi igralci pa se .
jo, šivajo kostume in oder za tragedijo v treh , njih "Ljubezen treh krw ^ Podana bo v Slovenskem skem domu na Waterloo R •
V nedeljo, 2. oktobra, nji piknik društva SNPJ pri Frank Železnim Jennings Rd. pod Harvard ^ stom. (Zakaj ne pod drevesi?)
Od 27. septembra do 4. oktobra 1942
Ameriški bombniki bombardirali prestolnico Madžarske, Ru-.munije in Bolgarije. Med mesti lutkarskih držav je bil bombardiran tudi Zagreb.
Milijon Nemcev napada že 35. dan (28. septembra) Stalingrad. Boji se vrše po ulicah mesta in kri teče v potokih.
Amerikanci sestrelili v štirih dneh 42 japonskih Iptal. Pri tem sijajnem bojnem uspehu ni bilo izgubljeno niti eno letalo ameriške zračne sile.	a
Nemci so obesili v Litiji osem ljudi. Italijani so v teku policijskih pogonov pobrali vse usnje in čevlje, tudi tiste, ki so bili pri čevljarjih v popravilu.
Snoči (27. septembra) je padel prvi sneg. Temperatura je znašala devdt stopinj pod normal©.
Rodili so se sledeči otroci:
Pri družini Anthony in Margaret Vadnal, 16110 Arcade Ave., so dobili krepkega sinčka.
Pii družini Mr. in Mrs. Starman, 785 E. 236 St., zalo hčer-ko-prvorojenko.
Pri pevcu Franku Bradaču in njegovi, soprogi, 16209 Arcade Ave., so pa kupili fantka-prvo-rojenca. Ata bo nastopil v nedeljo v operi "Seviljski brivec,"
gijieK
v vlogi "Bartola," a s pa poslušal. (I, kakopak' ^ vrsti!)	p
Pri družini zdravnika Anthony Škur, 18223 Ave., so dobili zalo hčerk^^^jj Poznana Mrs., Katie BC'
Hecker Ave. je postala v
14'
trikrat stara mama. Franku in hčerah Olgi Vidi Harshaw so dobili K vsaki družini enega
sin'
#
shel
Poročila sta se Miss

hčerka Mr. in MrS-Bashel, Cherokee Ave-, ^ aid H. Robinson. Poroda vršila v Old Stone cer Public Square.
Naši vojaki; Edward Ažman,
if
S'" of
Mrs. Frank Ažman iz Ave., je povišan za
Na dopustu se nahaja Vatovec, 10801 Prince K vojakom je odšel Tomšič, sin Mr. in Tomšič, 1193 E. 61 St- p-,
K mornarici je prideU^J mond Kocjan, sin Mr- ..gg: Andy Kocjan, 15926 ^ Ave.
smotren je naš narod, če se ga in listi, ki se je leta in leta zaje-
ŽENE AMERIKANKE V NEVARNOSTI
PARIZ,' 29. septembra — General Ridgway, poveljnik N.A.-T.O., je na tiskovni konferenci predvidel možnost, da Rusija pregazi Evropo in zajame tudi ameriške žene, ki so v Evropi pri svojih možeh—vojakih. Da so družine združene, je sicer naravno, jo dejal Ridgway, vendar v gotovih slučajih tudi nevarno.
l\	gamble with firor-
pre t^ninM jj/oij!
DVA MRTVA, EDEN TEŽKO RANJEN RADI IGRANJA Z MINO
V nedeljskem razpoloženju na Velikem Orehku pri Sl^pičah je 17. avgusta udarila strašna novica o nesreči treh dečkov, ki so se na paši igrali z najdeno mino.
Otroci: Franc Pipan, učenec šestega razreda osnovne šole, brata Franc in Jure Muren, prvi učenec drugega, drugi pa tretjega razreda, so nekje na paši iz-taknili mino. Franc Pipan kot najstarejši jo je hotel odpreti, pri tem pa je eksplodirala. Posledice so bile strašne: malemu Francetu Murnu je razparala tiebuh in je že po dveh urah podlegel poškodbam. Francu Pipanu je odti-galo obe roki in nogo, ter je prav tako še naslednji dan umrl v novomeški bolnišnici. Jure Muren pa ima poškodbe po vsem životu. Anton Kovačič in Šafar, oba mlinarja iz Hrušice, sta odklonila svoje konje za prevoz ponesrečencev v bolnišnico. Prvi se je izgovarjal, da je konj bos, drugi
v/"
Prostovoljno je ,0, ^ Strica Sama John	F
družine John in Josepl' možič, E. 66 St.	w#
Tony Yerkič, 17806 Rd., je bil povišan za
splošno je znano, da zelo rad prevaža ljudi ^ ^ / proti dobremu plačilu,
nujne primere pa niro^, vanja. Kako potreben ^ kraju tudi že ničkolik^^ j ljubljeni telefon, se je ® .j P' kazalo prav pri tej uri je trajalo, da je Novega mesta rešilni je šel klicat navzlic^ vremenu mladinec J'' iz Velikega Orehka.
sta celo večnost, kad^*^ življenje človeka.
ODSTOPLI DIPLO

A
NEW YORK, 29.
—Češki diplomat dr.
no, ki je bil svetovalec ^ ^
mu češkemu predsedm , šu in pomočnik glavH'^p ka Združenih narodo^-Lie-a, je podal ostavk^ C položaj. Ostavka je ® ^ ^ ^ stopu ruskega zastop*^ ^ na, ki je leta 1948
i
komunistični državni ,
Pragi. Dr. Kerno sen® pa da je preslabo vreme. Na zaj na Češko.
il
ENAKOPRAVNOST
BTRAN S

•menik društvenih uradnikov
ZA LETO 1952

fisko jugoslovanski center" Pro/jc Recher Ave.
Vrh; podpred-Oain	Žagar; tajnik Andrew
1%.	Shawnee Ave., KE
Cher ml ^^Sajnik Theodore Kir-Pan*:*!^' zapisnikarica Gusti Zu-odbor: John Gerl, %kovi^' Bostjančič in John ftanlr n 'gospodarski odbor: 1%,	predsednik, Frank
Rupert; publicijski Ei{ in' A Rupert, Gusti Zupan-torii-	Ogrin; ostali direk-
ii5, A. Fakult, John Zupan-feanp- I^stelic in Frances b Wslovodja John žigman Seip e J^puis Mohar.
'oiespp,? vsako tretjo sredo ob 7.30 uri.
Noble" it. 450 SNPJ
fodn»^®™ik Frank Podborš
Anton JVrh^ tajmk
lis	954 E. 239 St.
%{i{ .blagajnik Justin Mar-dif n .^Pisnikarica Mary Do-lich	odbor; Frank Mihe-
in Andy Jerman, frej M Klub društev AJC Won v Frances Gorjanc in •oe Parker Federacijo SNPJ
f irieLf^ vsako drugo nedeljo v AJC na Recher Ave.
' ^ dopoldne.
★
Hive" št. 493 L TM
feedsgj .P'^^dsednica Mary Bolta, Josephine Stwan, pod-. Christine Glavan, du-Agnes Zobetz, p ^jjka Mary Mahne, vra-Mary y ^uline Zigman, stražnica Mtiisiff®®'' zapisnikarica in tajnica Jl73 p oddelka Julia Brezovar, fejaip.' St., EN 1-4758, finančna JSg ■'Pauline Debevec, 1287 E. ^Icpo'rr 1-2048, nadzornice; ^ Tr„ ,®^car, Jean Paik in Ur-Sštev	zastopnici za Klub
'1% B Josephine Stwan in
^esecii vrše vsako prvo sredo v %ir a/ dvorani št. 1 SND na St.
^Ve.. ob 7.30 uri.
★
PreriJ®*®^nd" št. 126 SNPJ
nik Louis Smrdel, pod-
Y	i-j' 1 -I _	Ud)
John J ^ .^"iward Branisel, tajnik
^ l-RoS^^renja, 22100 Ivan Ave., ■5cijj] blagajnik Frank Yako-Jteli T ?®Pisnikar Blaž Novak, re-ply vPire, nadzorniki: An-Sis ^r^retich. Victor Gruden, ^dreu, st; mladinski reditelj Jifavniv	(Korenčič), ml.,
Clev^' vsi slovenski zdravniki
"d" in okolici.
^ jeiria se članstvo od 16. do Vp otroke od rojstva do 16. Ae C ^zdravniška preiskava. ® vrše vsako tretjo nedeljo 'ane v SND.
"llinwoodske Slovenke" , šž. 22 SDZ
f S	_ Fannie Brezovar,
Skerl, podpredsednik; Mrs. Mary Stokel, 14503 Saranac Rd.", tel. PO 1-9214, tajnica; John Sivec, blagajnik, Charles Penko, zapisnikar; nadzorniki: Stanley Pockar, Frank Pyke in Joseph Filipic.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v sobi št 4 SND ob 1. pop.
★
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan mL, za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank ZnidaršiC in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okom, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, reditelj Jacob Žagar, za Klub društev SND William in Anton Wapotich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND,
★
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Frank Komidar, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., blagajnik Anton Zorko, za-pisnikarica Frances Sušel, reditelj John Ilovar, nadzorniki: August F. Svetek, Peter Adam in Frank Ludvik.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
St.; podpredsednica > b^omar, 665 E. 160 St.; taj-Mickovic, 19612 Chero-^Dcpo 1-6500; blagajničarka Tomsich, 693 E. 160 St.; gS g^ariea Rose Šimenc, 799 E. a Aj'" "nadzornice Filomena Se-ji); Cernigoj in Stefi Kon-^stavonoša Mary Malovrh; ip dr. Anthony Skur in dr.
^ l^^omar, 665 E. 160 St.; taj-
Irt » 2a X	All aLCii xvuii-
F^Vnit vonoša Mary Malovrh; '^Or dr.	air..T.
•»»esp Vrše vsako drugo sredo \ v Slov. domu na Holmes spodnjih prostorih.
-K
MATICA"
Frank Bradach; pod-ll!^ripa w Edward Kenik; zapis-S, Cai- , Frank; blagajničar-o °'yn Budan; nadzorniki: %e' °^rak, Ernie Zdešar, June odbor: Frank A Edward Kenik, Carolyn ■'yin Safred, Josephine Pe-
[•ica Theresa Gorjanc; nadzornice: Frances Francel, Rose Pavlin in Rose Sanabor; prosvetni odbor; Bertha Dovgan, Jennie Princ in Antonia Tomle.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Progresivne Slovenke" krožek št. 2
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Mary Bozich, 19161 Monterey., IV 1-7074, blagajničarka Marie Za-krajšek, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice Jennie Skuk, Helen Mi-kuš in Rose Fier, za Sans št. 39 Uršula Mulej, Katie Bradač in Amelia Božeglav, za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za čitalnico Rose Retar.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v dvorani št. 2, SND na
St. Clair Ave.
■ *
"Progresivne Slovenke" krožek št. 3
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Mary Lokar, tajnica-blagajničarka Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice Frances Gorjanc, Frances Julylia in Anna Nagode.
Seje se vrše vsako prvo sredo v
mesecu v AJC na Recher Ave.
★
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Frank Wirant, podpredsednik Anthony Kausek, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., zapisnikar Andy Sadar, blagajnik Anton Debeljak, nadzorni odbor: Frank Debeljak mL, Frank Lunder in Edward Herbst, za Klub društev SND Frank Debelak, za Sans št. 39 Joseph Champa; za AJC John Ko-matar in Frank Virant. V slučaju bolezni sporočite pismeno tajniku ali pokličite zapisnikarja HE 1-7805.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
a A "Josephine Bradach; pevo-Ae % ^.Schubel. e* V Vršijo vsak zadnji četr-• Ol.,; ®®cu v Slov. nar. domu na
v Slov. nar. domu na {pf^^ve. Pevske vaje se vrše '^Gk ob 8. uri v sobi št. 2
^lub društev AJC"
Frank Segulin, pod-A. Ogrin, tajnik John %\ 460 E. 270 St., tel. RE iti^'karP	Frank Tegel, za-
Iji.'lii orik® Mary Medvešek, nad-jjfe 2^- Mary DodiC, Mary Se-hj^F; -»f^rances Zajec, publicijski p3ry Medvešek,Gysti Zu-H. K^-Zgonik, Frances Julylia V ^ie s
''leseg® Vrše vsak prvi ponedeljek
"Ljubljana"
Ludvik Prosen, pod-lAe- Frank Segulin, tajnica Ki	832 E. 209 St., KE
m^'kaw ^gajnik Louis Godec, za-Louise Derdich, nadzor-'h, » John Ludvik, Andrew tij]^Ces r . Oshaben, kuharica U'tetg^i'janc, stric Joseph Plev-rances Rupert in maršal
vsak zadnji torek

,-vh	® SDZ
hp' Jcrkie, 19071 Naumann H'	Stanley Koželj,
^1',Jet,®V"^ann Ave., podpredsed-1-^b® Koželj, 687 E. 156 St., W Sap.^0, tajnik; Jennie Kapel, Dr., blagajničarka; 1861 Sagamore Dr., aw^dtiiV "nadzorniki: Joe Koporc, ^1. Martlia BatiC In Mary
"Napredne Slovenke" St. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi Četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clair Ave.
★
Dramski društvo "Naša zvezda"
Predsednik Andrew Ogrin; podpredsednik Joseph Vičič; tajnica Mary Medvešek, 21141 Goller Ave., tel. IV 1-3822; blagajničarka Frances Julylia; zapisnikarica Frances Modic; nadzorni odbor: Louis Mohar, John Korošec in Frances Gorjanc; arhivarca Mary Medvešek; mojster odra Louis Mohar.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v AJC na Recher Ave.
■K
"Mladinski pevski zbor SDD"
Predsednik John Ter lep; podpredsednik Jerry Pike; tajnik Mary Vidrich; blagajnik Katy Artel; zapisnikarica Jennie Skerl; nadzorniki: Jerry Pike, Jim Kožel, Anna Brenčič.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Na Jutrovem" št. 477 SNPJ
Predsednik Peter Segulin, podpredsednik Anton Traven, tajnik Charles Basa, 10313 Reno Ave., blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Mike Ludvik, nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Law-renčič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ob 10. uri zjutraj.
Asesment se pobira vsako prvo nedeljo v mesecu na seji v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Ave. ter istotam vsako četrto nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne.
★
"Napredni Slovenci" it. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor,
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk; podpredsednik Eddie Mramor; tajnik John Krebel, 6409 St. Clair Ave.; blagajnik Joseph Batis; zapisnikar Felix Strumbel; nadzorniki: Anton Zakrajšek, Anton Mihelič, Andy Turkman. Društveni urad se nahaja zgoraj v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri zjutraj v SND, dvorana št. 1. novo poslopje.
-K
Pevski zbor "Jadran"
Predsednik Louis Smrdel; podpredsednik George Marolt; tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nela-woOd, E, Cleveland, O., LI 1-2102; zapisnikarica Wilma Glazar, arhivarca Florence Unetich, nadzorni odbor: Joe Planine, Tony Prime in Fred Cesnik; pevovodja Vladimir Malečkar, pianist Reginald Resnik.
Vaje se vrše vsako sredo zvečer ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Glevelandsko federacijo SNPJ: Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Hrvatin, tajnica Julia žerovnik, 14919 Hale Ave., blagajničarka Ivanka Shiffrer, zapisnikarica Cecelia Subel, za Klub društev SND in Sans Mary Somrak, za Federacijo SNPJ Julia Žerovnik, za farmski odbor SNPJ Ivanka Shiffrer, nadzornice: Mary Somrak, Slavka Sadecak in Antoinette Vicic.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Charles Vrtovšnik, predsednik; Frank Plut, podpredsednik; John Tavčar, tajnik; Josephine Zakrajšek, blaganičarka; Josie Petrič, zapisnikarica; namestniki: Cyril Ro-vanšek, Andrew Turkman, Andrej Tekavec, in Josephine Stwan; nadzorni odbor: John Pollock, John Centa, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski odsek: Frank česnik, predsednik, Joseph Okorn, zapisnikar, Frank Wirant, Janko N. Rogelj, Anthony Zakrajšek, Joseph Fifolt in Stanley Dolenc.
Seje direktorija se vrše vsak drugi torek v mesecu. Vsa korespondenca, tikajoča se SND, se naj pošlje na naslov: SND, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Uradne ure so od 9.30 do 12., od 2. do 5.30 in od 7. do 9. zv. Ob sredah popoldne in ob nedeljah ni uradnih ur.
Skuk; tajnica Josephine Petrič, 101 E. 225 St., RE 1-6316; blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St.; zapisnikarica Albina Brajdič; nadzornice: Albina Brajdič, Josephine Razinger in Elizabeth Belay. Vsi slovenski zdravniki so društveni zdravniki.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Joseph Durjava, predsednik; Joseph Ivančič, podpredsednik; William K. Gabrenja 19711 Mohawk Ave., KE 1-6829, tajnik in blagajnik; Ciril Ozbich, zapisnikar; nadzorni odbor; Andrew Ogrin, Milan Urbančič in Frank Urbančič; arhivar Joseph Ivančič, pevovodja Anton Schubel.
Pevske vaje se vrše vsak torek zvečer ob osmih v AJC na Recher Ave. Redne seje se pa vrše vsak drugi torek vsakega drugega meseca.
"Washington" it. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič; zastopnica za Sans št. 48 Mary Bozich.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Waterloo Camp" št. 281 WOW
Walter Lampe, predsednik; Anton Novak, podpredsednik; Edward Rozance, 15216 Lucknow Ave., tajnik; Vincenz Godina, blagajnik in zapisnikar; John Rozance, spremljevalec; Peter Bukovnik, bolniški nadzornik; nadzorniki: Frank Stupar, Frank Puskarič, Valentine Malnar.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Asesment se pobira tudi vsakega 24. v mesecu v SDD, razen če pade na nedeljo ali praznik.
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Frank Mišič; tajnik Charles žele, 20970 No. Vine St., KE 1-4640; blagajnik Andrew Ogrin; zapisnikar John Ludvik; nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob 8. uri v AJC na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; nadzorniki: John Kikol, John Zaman, John Krebely; John Bohinc, zapisnikar.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer,
POVEČANA ELEKTRARNA V ZENICI OBRATUJE
Poleg velikih uspehov v gradnji hidroelektrarn, ki že dajejo velikanske množine pogonske električne sile, je v Jugoslaviji v gradnji tudi več termoelektrarn. Nedavno je začel obratovati nov parni kotel v termoelektrarni Zenica, ki je izrednega pomena za industrializacijo Bosne. Z novo kotlarno se je termoelektrarna v Zenici uvrstila med največje elektrarne te vrste v Jugoslaviji. S tem je srednje-bosenski in tuzlanski elektroenergetski sistem ojačen dovolj, da bo lahko kril skoraj vse potrebe električne energije.
S postavitvijo novega kotla se zmogljivost zeniške elektrarne poveča za 8,000 kilovatov, proizvodnja električne energije pa se bo lahko povečala za 60 milijonov kilovatnih ur na leto.
i? v ^ Vršijo vsako drugo ne-SiQ^Gsecu ob 1.30 uri popold-• domu na Holmes Ave.

'P«" it. 129 SNPJ
Trebeč, predsednik; Andy
Krožek it. 1 "Progresivnih Slovenk"
Predsednica Anna Zaje; podpredsednica Frances Henikman; tajnica in blagajničarka Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.; zapisnika-
"Slov. moika zveza" it. 3
Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik Anton Mavsar, tajnik Frank M. Per ko. 1092 E. 174 St., IV 1-5658, blagajnik Joseph Hočevar, zapisnikar Jim Stopar, nadzorniki: Jim Kastelic, Joe Peru-shek, Martin Komachar; za Federacijo SMZ Anton Rudman in Martin Valetich.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Asesment se pobira 24. in 25. v mesecu od
6. do 8. zv. v Slov. domu.
★
"Slov. moška zveza" it. 5
Predsednik John Sever, podpredsednik Frank Cesnik, tajnik-blagaj-nik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek; za Federacijo SMZ Frank Brancel, Louis Erste, Frank Brancel in Frank Petkovšek; za Klub društev SND in čitalnico John Sever.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu, dvorana St. 4 staro
poslopje SND na St. Clair Ave.
★
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jen-nim Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambro-žič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljiea Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
★
"Svob. Slovenke" fit. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, 1007 E. 74 St.; podpredsednica Jennie
SLOVENK JE OBISKALA BELO KRAJINO
Med svojim bivanjem v Sloveniji je znana napredna javna delavka v Ameriki, tajnica Progresivnih Slovenk, Posepina Zakrajšek obiskala tudi Belo krajino, kjer je ostala dva dni. Bila je v Metliki, Adlešrčih, Semiču, Vinici, v Starem trgu in drugod. Dne 7. avgusta zvečer pa so ji članice Antifašistične žene v Črnomlju priredile družabni večer. "Fantje na vasi" so zapeli več partizanskih pesmi, dekleta pa so jo iznenadile s kolom v narodnih nošah. V Metliki si je med drugim ogledala tudi muzej Narodnoosvobodilne borbe, v Adlešičih so jo žene prav tako sprejele v narodnih nošah in zaplesale adlešičko kolo ter jo tudi pogostile, za spomin pa so ji poklonile lepo vezenino na domačem latnu. Povsod je bila prisrčno sprejeta, ob odhodu pa je obljubila, da bo ob prihodnjem obisku Jugoslavije prav gotovo spet prišla v Belo krajino.	ak.
'.NATIQNAt,.- CAfETV COUN9IL
Preuredba koledarja pred 200 leti
v letošnjem septembru je minilo 200 let, o.dkar v Severni. Ameriki merimo čas po sedanjem sistemu, to je, odkar rabimo gregorijanski koledar. Pred dvesto leti, to je 2. septembra 1752, je po postavi, sprejeti v angleškem parlamentu, bil uveljavljen gregorijanski koledar v Angliji ter v vseh njenih kolonijah in posestvih. Prvotne ameriške države so bile takrat se kolonije Anglije in so kot take avtomatično sprejele novi koledarski s stem in "preskočile" 11 dni, od 2. do 14. septembra.
/
Do takrat je bil v veljavi julijanski koledar, uveljavljen po rimskem cesarju Juliju Cezarju. Zvezdoznanci so kmalu ugotovili, da julijanski koledar ne soglaša s sončnim letom 11 minut in 14 sekund. Ta razlika se v enem letu ne pozna dosti, toda v teku stoletij se je teh minut in sekund nabralo za več dni.
Po ukazu papežat Gregorja Xm. so znanstveniki stari julijanski koledar izboljšali s tem, da so dodali manjkajoče dni in vzpostavili prestopna leta tako, da se z istim "ujame" razlika, ki bi sicer nastala med sončnim in koledarskim letom. Prav za prav je še ostala mala razlika: 26 sekund na leto, kar pa bo zneslo en dan šele v 3,323 letih.
Novi koledar, ki se po gori omenjenem papežu Gregorju imenuje gregorijanski, je stopil v veljavo 4. oktobra 1582, ko je bilo naslednji dan že 15. oktobra, da se je s tem poravnala desetdnevna razlika med julijskim koledarskim letom in sončnim letom. Novi koledar, ki ga je papež proglasil, so prvotno sprejele le katoliške dežele. Anglija, protestantske države Nemčije, Švedska, pravoslavna Rusija in nekatere druge dežele gregori-janskega koledarja še dolgo niso priznale, ampak so še naprej rabile julijanski koledar.
Anglija, kot že gori omenjeno, je vpeljala gregorijanski koledar šele v septembru leta 1752; istočasno so dobile novi koledarski sistem njene kolonije in posestva, med njimi ameriške kolonije, ki zdaj predstavljajo del republike Zedinjenih dražv.
Polagoma so gregorijanski koledarski sistem sprejele tudi druge države, na primer, švedska leta 1753; Japonska leta 1873; Kitajska leta 1912; Turčija leta 1917; Sovjetska zveza leta 1918, in Romunija leta 1919. Leta 1923 je še grška pravoslavna cerkev sprejela gregorijanski koledar.
Sovjetska zveza je sprejela gregorijanski koledar leta 1918 in je morala staremu koledarju dodati 13 dni. Po starem koledarju se je ruska oktobrska revolucija pričela 23. oktobra 1917, toda njeno obletnico obhajajo po novem koledarju 7. novembra. Kljub temu jo še vedno imenujejo oktobrsko revolucijo.
—NOVA DOBA
S TOLMINSKEGA
Vaščani Loga pod Mangartom so imeli doslej na svoji planini več majhnih in neurejenih staj, katere je v minuli zimi poškodoval sneg. Danes gradijo na tej planini moderno, enonad-stropno stajo za kakih 400 ovac. Razen staje gradijo tudi mlekarno. Gradbeni material dova-žajo po žičnici. Tu bodo prebivalci sami prispevali okrog pol-tretji milijon dinarjev v materialu in prostovoljnem delu. Dalje gradijo na zatolminski planini Mednje dve staji za 95 glav goveje živine, na planini* Žaga pa stajo za 56 glav živine. Za te staje imajo na razpolago šest milijonov dinarjev kredita, ostalo pa bodo prispevali prebivalci sami, bodisi z materialom ali prostovoljnim delom. Dve novi staji gradijo tudi na Kolovratu in sicer na planinah Bant in Krnice, kjer je obstajalo prej več manjših neurejenih hlevov.
Vsi ti novi planšarski okjekti bodo bržkone zgrajeni že letos. Njihova vrednost pa bo narasla s prispevki prebivalstva na kakih 90 milijonov dinarjev, čeprav znašajo investicijska sredstva le okrog 30 milijonov.
NOVA GORICA POTREBUJE KULTURNI DOM
Nedavno se je ljudski odbor mestne občine preselil iz Solkana v novo upravno poslopje, ki so ga dokončali v Novi Gorici. Tu bo sedaj sedež občine Nova Gorica. V novi zgradbi imajo svoje prostore tudi okrajni ljudski odbor, okrajno sodišče, okrajni komite KPS ter druge upravne in politične ustanove in organizacije. Stavba je ena najlepših v Gorici. Je štirinadstropna in do prvega nadstropja iz klesanega kamna.
Ob dograditvi velikega upravnega poslopja in preselitvi raznih uradov v Novo Gorico, je še bolj prišla do izraza potreba po kulturnem domu, ki se iz dneva v dan bolj občuti. Brez
Louis Planine Mario Kolen«
59
dodatkov
CELA OPREMA
N E U D A Y CRANE
Lepa moderna Crane Neuday oprema napravi kopalnico privlačno in udobno.
Vsi komadi ee lepo prilegajo skupaj: bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisli. Imajo vse vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnovejše iznajdte— CRESTMONT pipe imajo DIAL-ESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno.
Crane Neuday skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti.
Pokličite MU 1-4200
W. F. HANN &SONS
"Since 1907"
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak pone-deljekf torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
dvoma se bo gradnja Nove Gorice tudi prihodnje leto nadaljevala v večjem ali manjšem obsegu, kar bo pač odvisno od razpoložljivih sredstev. Potrebno pa bo, da se pri nadaljevanju gradnje upošteva tudi potreba po kulturnem domu, ker se brez tega kulturno življenje novega mesta ne bo moglo dovolj razmahniti. Nedavno so v Novi Gorici ustanovili delavsko kulturno društvo "Svoboda," katerega delo bo prav tako ovirano zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Jasno je, da občina s svojimi sredstvi ne bo mogla zgraditi kulturnega doma, zato je potrebno, da se to upošteva in v ta namen nakažejo posebni krediti v okviru splošne gradnje Nove Gorice.	j.
GLAVNI STAN ZA
volneno blago za pošiljke preko morja
Najboljši nakupi v mestu Vse-volneno blago za
moške in ženske obleke
tudi
60-inčev Rayon gabardine blago primerno za moške in ženske suits, suknje, obleke in krila.
S. Lieberman Woolen Co.
1446 WEST THIRD ST. tel. CHerry 1-6067
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30, ob nedeljah od 9. do 12.
V NAJEM
IŠČE SE STANOVANJE
s 3 ali 4 neopremljenimi sobami za očeta in hčeri, stari 18 in 14 let. V okolici St. Clair in Superior Ave. Pokličite po 4.30 uri pop. HE 1-2886
IŠČEJO STANOVANJE
STANOVANJE SE ODDA
moškemu, ki bi si lahko tudi kuhal. Ima vse ugodnosti kot v lastnem domu. Pri Slovenki, ki je prišla pred par leti iz domovine.
Vpraša se na 6014 GLASB AVE.
NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
6 sob, preproge, od stene do stene, beneški zastori, fornez na phn, avtomatični vodni grelec in nanovo prebarvana. V slovenski st. clair-ski naselbini. Cena samo $9,500 za vse. Pokličite po 6. uri zvečer ali celi dan v soboto.
EN 1-1454
PRODA SE HIŠO
s 6 sobami spodaj, 2 sobi zgoraj. Fornez na plin. Nahaja se na 1069 E. 66 St., od St. Clair Ave.
Za podrobnosti pokličite IV 1-6964
DELO DOBIJO MOŠKI
DOBRO DELO
Radi bi imeli dvojico"—moškega in žensko, brez otrok, za čuvaja, ženska bi pa čistila pisarne. Imata stanovanje s 4 sobami z gor koto in razsvetljavo.
Pozive se podnevi pri
ACME IRON & METAL SCRAP CO.
15725 Saranac Rd.
zvečer med 6. in 7. uro pa na
684 E. 160 St.
BUFFERS
izurjeni ročni buffers na bakru. Podnevi. Visoka plača od komada.
REPUBLIC BRASS GO.
1623 E. 45 ST.
(severno od Payne Ave.)
STRAN $
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Tu so se P5«le njegove ovce; Furzeu je bilo ljubše, da so mu-lile travo, kakor da bi jih bil v hlevu krmil s korenjem. Na onem koncu polja, v varstvu Klinovca, so bile staje in zavetja iz butar in vrhovih plotov, kjer so jagnjice in jagnjeta na toplem, preživljale prve dni. A ta trenutek Furze ni mislil na svoje jagnjice. Mislil je na Mary Vinerjevo in na njene velike rjave 6či s sajastočmimi vejicami, na njeno naglo zardevanje in na njen zasopli obraz. Kakšno bitje, da se tako hitro ustraši in obne-mi, je menil sam pri sebi. In občutljivo in ne Bog si ga vedi kako srečno. A vendar ga je begala; vedel je, da se ne more šteti za velikega poznavalca žensk. Preveč opravka je imel z drugimi rečmi. Zdelo se mu je, da se njeno razpoloženje in njen izraz
obračata zdaj sem, zdaj tja, kakor rjavo listje v marčnem vetru; takisto, kakor da bi jo nosili nedolžni toki, ki jih njegova močnejša natura ni čutila. Bila je da in ne, vse v eni sapi, in je zbujala v njem do jem trepečoče, toplokrvne ptice. To, da se je branila stopiti v njegovo hišo— na primer, in potem to, da je vendarle stopila vanjo, pa tisto čudno razočaranje, ki ji je mahoma izpreletelo obraz, ko je zaprl vrata v izbo gospe Damaride! Seveda se jo je obotavljal povabiti noter, zakaj vse do tistega trenutka si ni bil še nikoli tako živo v svesti malone umazanega siromaštva svoje hiše. Razodelo se mu je bilo po bliskovo, ko jo je zagledal na praga, z lesketo-čimi se rjavimi očmi in z belim vrčem stisnjenim na nedra. Pre-sunilo ga je bilo. Iztegnil je bil roko in zaprl ona druga vrata,
Now you get more for your bond money!
flew law '
U.1 Series E Bonds can earn inferesf 10 qear$ fonger-af
If you bought U. S. Series E Bonds ten years ago and Kave held them ever since you'll profit by this new law NOW! Foe those same bonds, which you expected to mature finally m 1952 can now earn 3% interest every year for ten more years —till 1962—without your even lifting a finger!
The new extended earning period applies to any Series E Bond—those you already own or those you buy from now on. What's more, every Series E Bond you buy now begins earning interest sooner, and at a higher rate. It matures earlier and averages 3%, compounded semiannually if held to maturity.
If you wish, you may still cash any Series E Bond at any time after you've owned it for sixty days. But you'll be wiser to hold your bonds. Cash in the pocket melts away, too often with nothing to show for it But cash in bond savings is-always there. And if your bonds should be accidentally lost or destroyed they will be replaced, at full value, with no cost to you.
So If you are not already one of the millions of wise Americans who are investing in a secure future, why not start now? Buy Defense Bonds today... and buy them regularly through the Payroll Savings Plan where you work. Thousands say it's the one sure way to save—because it saves something out of every check before you have a chance to spend it
\
3 HEW MONEY-MAKING OPPORTUNITIES FOR YOU I
New Series H, J, and K Defense u Bonds pay 2.76% to 3%/
If you want to get the interest on your bonds in the form of current income, w if you want to invest more than the annual limit for E Bonds, ask at your bank for descriptive folders about these new bonds:
SIRIIS H« A aew cnrrent-iiicome bond, araikble in de-■imMm.rinn« of $500 to $10,000. Sold at par. Mature« in 9 year« 8	and pays an average 3% interest per annum
if hdd to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check.	fimit, $20,000 maturity Talne.
SmiS J. A mew 12-year appredatioD bond, available in dcwmmiatiaas ol $25 to $100,000. Sold at 72% of par value. Pay« 2.76% compounded semiannually i( held to maturity. Ammal limit, $200.000 ismm poM iointiy with Series K
tllS K. A new 12-ye«r eorreel-iiieeee bond in denoim-ol $500 to $100,000. Pay# intereat •emiannually by TreaaBry dteck at the nite of 2.76% per annum. Sold at par. AmmI fimh. $200,000 Uaoe price jointly with Serica J Bonds.
How even better! invest more in Defense Bonds!
O. B. a»»m IIHIU 6m» »at pa« for tkU advmfMng. Tk» fVMMtry D»jiartmmU tfcoulM, lor thmr pairiotia diwatio*. rjU AAwtMws Cewwe eii< ,
ENAKOPRAVNOST 0
ker je čutil nagoto hiše in ga je zdajci postalo sram.
Kaj si je neki mislila o njegovi sobi z njenima sirovima mizama, njenim neredom in njenim klavrnim naslanjačem? Gotovo se ji je zdela umazan brlog. In kaj, če se je bila ta dozdevna umazanost sobe združila z njenim dojmom o njem? Ponižanje ga je zalilo kakor val.
Morda ne bo razumela, kako nenehoma in kako srdito je moral robotati svoji grudi, tako da ni imel za izbirčnost ne časa ne potrpljenja ne denarja? Komaj-komaj se mu je bilo posrečilo, da si je ohranil dobro ime. Ali ta soba, in Mary, kako je sedela na robu stola, kakor da se ne bi zanesla nanj, in njen napeto spodobni izraz, njene na pol prestrašene oči in njena neučakanost, da bi že mogla oditi!
"Vraga!" Odvrnil se je od lese in zavil po polju. "Nežnih čuv-stev si ne morem privoščiti— zdaj še ne."
Ves ostali čas te noči pod gi-nečim mesecem in pastirskim varstvom zvezd je imel preko glave opravka. Pri luči svetil-nice, ki jo je bil obesil na rogo-vilo, je zdel v ovčjaku in pomagal eni izmed jagnjic. Življenje in smrt sta se borila v staji, med tem ko je mesec bledel in so zvezde romale preko neba in je Furze ob šepetanju vetra, ki se je bil zbudil s prvo zarjo, po zgledu večnega pastirja izgubljal eno življenje, drugo pa reševal. Ob sivem razsvitu je ležala uboga jagnjica mrtva, in Furze je utrujen in resnih oči korakal z novorojenim jagnjetom, ki ga je bil zavil v suknjič, pa strmem KUnu navkreber.
Ko je stopil skozi leso, je srečal Willa Blossoma, odhajajočega na delo; in oba sta ogledovala dolgonogo stvarco.
"Žal mi je, da sem izgubil ovco, Will."
"So pač take, da rade umirajo, gospod."
Modrooki mož je govoril tako, kakor da bi bila smrt nekakšna hudomušnost narave.
"S steklenico ga boste dojili."
Furze se je nasmehnil in pobožal jagnje po glavi.
"Will, prinesite mi naročaj sena. Sirotek naj leži kar v moji sobi."
In tako je Bobo sedel in varoval malo stvarco, ki je ležala na vreči v gospodovi postelji, dokler ni Furze poiskal starega jerbasa, ga napolnil s senom in postlal si-rotku zraven kamina. Bobo je bil kaj pameten pes; dobro je poznal ovce in njihovo neumnost in vse poredne muhe mladih živali. Jagnje je bilo pri njem takisto varno, kakor bi bilo pri rodni materi.
Furze se je ozrl z jagnjeta na psa.
"Bodi dober, stari Bobo. Z vsemi takimi stvarcami morava biti dobra in prijazna."
Bobove jantarjaste oči so vdano strmele vanj. Noč je bila minila, a delo novega dne je čakalo, in Furze se je šel v kuhinjo umivat.	2
V "Hiši z zelenimi vetrnicami," kjer sta stara pokoncu sedela v postelji, podprta z vsemi blazinami iz dnevne sobe—zakaj število podglavnikov je bilo pri Vi-nerjevih omejeno—je bilo treba drugačne postrežbe. Bolnika sta kašljala zdaj vsak zase, zdaj oba hkratu; ubogi stari Heskleth je bil zaripel v obraz, gospa Šarlota pa vsa našopirjena kakor bolna ptička. Drug za drugega sta bila v hudih skrbeh.
"Bojim se, da zaradi mene še spati ne boš mogel, dragi."
"Ti pa zaradi mene, ljuba. Edina, ki je vredna pomilovanja si ti."
"Saj tako in tako ne bi spala, Hesketh. Morala bi bedeti pri tebi. Najbrže je ta nesrečni bridge vsega kriv. Tudi Vachett in njegova žena ste se strašno
prehladila."
In Mary je morala streči na vseh koncih in krajih. Treba je bilo kuriti starima v spalnici; dr. Ransford ji je bil zabičil, da
mora ogenj vso noč goreti, in razen tega jima je bilo treba dajati zdravila in toplo mleko, kadar sta ga zaželela. Postelja je ni mikala, niti ne upanje, da bo morala vsaki dve uri zapuščati njeno toploto in dolagati na ogenj ali dajati zdravila. Naslanjač pred kaminom se ji je zdel pripravnejši in tolažilnejši izhod, saj je imela knjigo, če bi se ji zahotelo branja. Razen tega se je bala, da ne bi postelja'preomam-no vplivala nanjo in ji ne bi čuv-stvo dolžnosti utonilo v zdravi dekliški potrebi po spanju.
Mary je bila dtrok pokolenja, ki ceni zložnost, in dasi še ni bila imela prilike, da bi okusila ves njen čar, so ji občutljive nosnice vzdrhtevale že ob namišljenem vonju takega življenja. Očetove in materine misli o zložnosti so bile popolnoma različne od njenih, in da bi izrazila svoj vzor o njej, si je postavila oba naslanjača pred kamin; v enega se je zvila, na drugega pa položila noge. Iz svoje spalnice si je bila prinesla blazino ter pobrala svoj roman in dva ali tri zvezke nekega ilustriranega tednika, ki ji jih je bila posodila Twistova Winni-fred. Da je imela še škatlo čokoladnih bonbonov, bi bila iluzija popolna.
Zakaj iluzija je bila. Komaj se je bila Mary do dobrega vgne-zdila in odprla "Bystanderja," je že začula iz gornje sobe trkanje očetove palice ob tla. Klicala sta jo. Morala je vstati iz svojih nag-lanjačev in hiteti na vrh, kjer je gorela nočna lučka in risala na steno senci dveh glav. Plehak, topel, zatohel duh je polnil sobo.
"Mary, dete, očetu je slabo."
"Prinesi mi—skledo," je rekel oče s prestrašenim, prstenim obrazom človeka, ki se mu obupno mudi.
Baš v čas je bila prišla. Pod-stavila mu je umivalno skledo, in ko je bil krč minil in je oče sigaje obždel na postelji, si je naslonila njegovo ubogo staro glavo na nedra. Kako žalostno mršav tilnik je imel! Občutek
slabosti in zatohla sopai-ica, ki je bila v sobi, sta prevzemala tudi njo. Da je mogla biti tako ostudna! Čeprav si—nekako—ni mogla kaj ...
Mati je zažvrgolela.
"Daj, izprazni skledo."
Seveda je bilo treba izprazniti skledo, če bi se bil le oče upal prebiti brez nje.
"Ali bo zdaj, očka?"
Glava stotnika Vinerja je ležala spet vznak na blazini.
"Da, dragica, hvala. Kar na stolu naj ostane."
Odnesla je skledo, jo izpraznila in pomila ter jo, ko se je vrnila, postavila na stol zraven očetove postelje. Ali jima more še s čim ustreči? Ne, ta mah ne. Hvaležna sta ji bila, polna ljubeznivega priznanja.
"Žal mi je dete, da imaš toliko sitnosti z menjo."
"Oh—kaj bi to, oč%a."
Potrepljala ga je po starčev-ski roki z višnjevimi žilami in svetlo, pegasto kožo, tiho zaprla vrata za seboj in odšla po stopnicah, s trudnim občutkom, da je storila svojo dolžnost. Usmiljenje? O, da—čutila je, vsi trije so bili vredni usmiljenja, samo— oče in mati sta bila že živela svoje življenje, ona pa ni videla zase nobenega upanja, da bi kdaj zaživela svoje. Vestna, ljubeča hči! Zakaj ni mogla biti taka, ne pa zlovoljno, nemirno in nezadovoljno bitje, kakršno je bila, koprneče po dogodkih—dokler je bilo zanje kaj dogodkov na svetu? Ali so sploh bile na svetu, vestne hčere, služeči angeli, ki jim je pomenila žrtev za druge popolno in neomejeno zadoščenje ? Dvomila je. Ni se mogla ubraniti dvoma, ko se je njeno lastno me so toli divje upiralo. Sovražila je revščino in domače delo, kurjavo s premogom, smrad kuhinjskih brisač, mastne pomije, duh po kuhanem zelju, večno brisanje prahu in pranje umazanega perila. Njenemu občutljivemu grlu se je nenehoma vzdigovalo, in njena izbirčna, vročekrvna nrav se je grozila pred rečmi, ki se jih je morala dotikati.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 schade avenue
Pokličite:
ENdicott 1-0718
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek In razvoj Slovencev, bi moralo dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
DRŽAVA MAINE
V septembru na vsaki dve leti postane država Maine predmet posebne pozornosti. Kot znano, se na vsaki dve leti vršijo kongresne volitve in te volitve se v 47 državah vršijo prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Letos, na primer se bodo kongresne in obenem predsedniške volitve vršile v torek 4. novembra.
Le država Maine dela izjemo. Tam se kongresne volitve vršijo v septembru, volitve predsedniških elektorjev pa v novembru. Letos so v Maine volili enega senatorja, tri kongresnike, gover-nerja in nekaj nižjih uradnikov 8. septembra. Iz izida kongresnih volitev v državi Maine nekateri sklepajo na izid volitev v drugih državah; dokazano pa je, da je to sklepanje precej nezanesljivo.
Maine je naša najbolj severovzhodna država. Po velikosti je na 38. mestu, ker meri le 33,-215 kvadratnih milj. Prebivalcev pa šteje 913,774, ali približno toliko kot mesto Cleveland v državi Ohio. Država slovi po svojem krompirju; gozdih, borovnicah, jezerih ter ribah in rakih. Precej dohodkov prinašajo državi turisti poleti in smučarji pozimi.
Moški in ženske, ki morajo nosili
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro poslreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Chicago, IIL
FEMALE HELP WANTED
GENERAL MAID—Own room, 3 school children, electric kitchen. Pleasant Oak Park Home. No laundry, $25.00.
Phone Village 8-4010 or write Box 1803 139 North Clark St. Chicago
business opportunity
FURNITURE MOVER — Express, and coal business. Established 35 years. Wonderful reputation. A real bargain for $5,000. The lucky man will have a gold mine.
Smerz — 2814 W. 21st St., Bishop 7-5838
Good chance to buy R E S T A IT-RANT—Well established trade. Selling due to illness. Best offer. See to appreciate.
LAkeview 5-9755.
BUSINESS OPPORTUNITIES FOR SALE — Hardware stores, garages, general stores, taverns, furniture stores, farms, resorts, ^ tea room, service stations, restaurants. For information call or write Clintonville Sales Corp.
CLintonville 2289 Clintonville, Wis.
Well established MILLINERY— Must sacrifice due to illness.
DEarborn 2-3539
BY OWNER—Cicero, Illinois. Will sacrifice for quick sale. Liquqr store. Tavern, established active business. Corner location, nice neighborhood trade, near everything. Fine opportunity for right party. Must be seen to appreciate. A real value.
Call TOwnhall 3-9173
By owner. TAVERN RESTAURANT COMBINATION. Good going business in center of trucking district. Must sell, partners disagree. Wonderful opportunity for right party. Seeing is believing. At a real sacrifice. Near everything.—Ask for Mitzi. HAy-market 1-9438. — 2100 South May.
By owner CLEANING STORE— Corner location; well established; good going business. Excellent location; near everything; with living quarters. Fine for couple. Must be seen to appreciate a real value.
Call GRovehill 6-6326
TAVERN cocktail lounge — Same owner 20 years; excellent business; good transfer corner.
Call 10 p. m. to 2 a. m.
CApitol 7-9412.
TOOL AND DIE SHOP—Newest equipment; many large contracts; established 10 years. Terrific opportunity.
Fillmore 4-8374.
V ostalem pa je precej ® , pomembna država med svoju® 47 sestrami in bi se na splosh le malo slišalo o njej, če ne^ po neki svoji "kaprici"
vala kongresnih volitev v # tembru, to je približno dva ca prej kot druge države.
_N0VA
TEKOM ČASi.
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. ^ East 62nd St., je. okrog ^
drugih zobozdravnikov v
naselbini iwrakticiralo iii ^ j. selilo, dočim se dr. Zupi^ vedno nahaja na svoje«" mestu.
Ako vam je nemogoče dotike z vašim zobozdM kom, vam bo Dr.
vršil vsa morebitna na njih delu in ga nalo® . z novim. Vam ni treba i® določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr.J.V.ZUPN®
6131 ST. CLAIR AVENU® Tel. ENdicoH 1-5013 vogal East 62nd StreelJ ' mamo na East 62nd SW Urad je odprt od 9.30 «• do 8. zv. _ Dr. J. V. ŽUPNIK
chicago. ill. for best results in advertising
call DEarborn
WANTED TO BENT
PROPERTY OWNERS! If Doctor's orders to vacate , 4 adults, 1 high school. Si j'tjeff take immediate possession jygR room house, apartment, fai' AT TVT	side, ■(liable'
"ž;?*
flat on N., N.W.
rental. Present flat Please call "Spohn" Sunday, after 3 weeRd« g.56^
HELP US FIND A HOM^g#
tion Sept. 30th. Reliable ^
will take immediate
5-6 rooms unfurnished, 8''/ nSr .... . near
able neighborhood,
fefl
chial school. Moderat® /
Call after 4 p. m., ^^ 7.# any t »ne MErriro^.^..^^
-""" c
RESPONSIBLE BUSINESS j{(i —Wife and 2 little child^e^t 5-6 room unfurnished or house. West or No Moderate rental.
TUxedo
RESPONSIBLE COUPLER u? tant parents). Need 3-4 ^ jjd^' furnished apartment No Moderate rental.	.
Bittersweet Apartment 505, 1 p. IR-
RESPONSIBLE YOUNG CO _ —(Newlyweds to be). ^ ployed. Need 2-5 r®" ' nished apartment. Any » cation. Moderate rental, p. f Call between 10 a. j.26^ Dlverseyj;^
REWARD — REFRIGERA^ STOVE—Young executi* 5 or 6 room 2 bedroo ment. Decont. West or vicinity. Rent to $ pj.® EVerglade 4-5530 till 5 P" ^ EDgewater 4-8116
RESPONSIBLE EMPLp'^^ ^ THER—11 year old ^ i#,}-perately need bedroo^ ^ nished apartment any e ggP tion, must be near pu"' Moderate rental. k.iT®««#' ESsex 4-^
FAirfa^^l-
RESPONSIBLE COUPLE^^""^
dren urgently need 2-3 furnished bedroom	iJo'
house. Any good locati*"^ Moderate rental.	«.62'
Klldarf,^
-T'r^ tlf
BUILDING SOLD-—4
adults. 3 steadily emp^
need 5-6 roo_
Good

gently
nished apartment. - - -South. No further near I.C. or R.I. to $125 tfl ^ Vlncennes^j^
--- ii
YOUNG RESPONSIBLE
—Baby, little pet
need 4-5 room
apartment. Any good .
North. Moderate renta • g.l
BItterswee
________
—2 children. UrgentlY^i^t*
room unfurnished
South or Southwest.
gfter
______-—^qv>
RESPONSIBLE YOUN^
©Oil gqmWe wHfc th# odd* ort 99^