SVOBODNA SLOVENIJA LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 28 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de julio -16. julija 1998 PROF. TINE VIVOD Vsakdanja, stalna odločitev Govor ob spominski proslavi v Našem domu v San Justu Papeža bodo povabili v Maribor Moj oče, mojih pet stricev: Dare, Bogo, ySn, Jože in Srečko Pregelj in oče moje Zene Viktor Hribar so bili domobranci. Blagor otrokom! Sanjajo o svojem čudovitem svetu. Postopoma se jim sicer odkriva, da ta svet vendarle ni vedno tako 'i da je včasih celo grd, lahko hudo grd. Toda otrok se zaprede v svojo pravljičnost in v njej veselo živi naprej. Odrasli tega ne zmoremo. Zazibavamo se sicer v sanje, toda kruta resničnost nas prebada - od vseh strani. Naslednji del je del moje, naše resničnosti: SODBA: V IMENU NARODOV JUGOSLAVIJE Vojaško sodišče ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani pod predsedstvom kapetana Šviglja Lada, ob sodelovanju zastavnika Mačka Antona in • vodnika Slak Ludvika kot sodnikov ter v prisotnosti sekretarke Šimenc Dragice in tožilca Železnik Vinka je v kazenski stvari navzočega Hribar Viktorja radi desertacije in sodelovanja z okupatorjem na obtožbo tožilca RAZSODILO: Hribar Viktor, rojen 4.4.1911 na Brdu pri Ihanu, pristojen in stanujoč istotam, kmet in tesač, poročen, z nekaj premoženja, z razredi osnovne šole, rimsko katoliške vere, slovenske narodnosti, v priporu, JE KRIV, 1. da je dezertiral iz NOV, 2. da je vstopil v DMB in bil v Domžalah dezerter in je stalno vodil patrole. Sodeloval je pri napadu OGK Kamnik, pri napadu na Žejah, pri napadu na Zasavje, pri napadu na Mengeš in pri akcijah v Drtiji pri Moravčah. Pri teh ^cyah je izgubilo življenje 11 partizanov. 3. da je bil navzoč pri aretaciji neke ženske pri Stobu, neke 'delavke v tovarni Zorn in pri aretaciji partizanskega kurirja Kocijan v Dolskem septembra 1944; S tem je zakrivil kaznivo dejanje po čl. 14 in 15 UVS in se po členu 14,15 in 17 UVS z uporabo zakona o vrstah kazni od 5.7.1945 OBSODI: 1. na smrt s streljanjem, 2. na trajno izgubo političnih in državljanskih pravic, 3. na zaplembo celotne imovine RAZLOGI: Obtoženec svoja dejanja v celoti priznava. Izgovor, da misli, da ni nikogar ustrelil, se ne more smatrati kot olajšalna okolnost. Dejstvo namreč, da se je boril v borbah, kjer je padlo precej partizanov, je dovolj za njegovo krivdo. Obtežihia je zanj okolnost, da je dezertaeija iz NOV, potem ko je spoznal vso Veličino narodnega osvobodilnega boja, prešel k najhujšim narodnim sovražnikom, bil pripadnik njihove oborožene formacije in z njimi sodeloval pri upadih postojank NOV. Bil je stalni voclja patrol, kar dokazuje, da je imel pri domobrancih zaupno mesto. Iz obtožbe in priznanja je razvidno, da je bil Ogrizen nasprotnik OF, kar kaže tudi i\jegova dezertaeija iz NOV. Znano je, da s° dezerterji naj hujši sovražniki in da je zaradi njih imela NOV največ izgub. Dejarya obtoženca so zadosti pojasnjena in kazen odgovarja krivdi ter je s°dba s tem utemeljena. Smrt fašizmu - svoboda narodu! ^kretar l.r. Predsednik-kapetan l.r. Vojaško sodišče, ljubljanskega vojnega področja, Ljubljana 20.7.1945 (Vojaško sodišče IV. Jugoslovanske Armije sodbo 7.8.1945 potrdi izvzemši *aPlembo imovine, ker• ima obtoženec malenkostno premoženje in dva Mladoletna otroka.) ^ko so z r\jim in sotrpini ravnali v Umili a'1; kako so ga večkrat postavili na ob . (*e 'n streljali s salvami, kako so jih , ®sali, kako so jih sistematično mučili, . ® so jih tedne in tedne pustili brez Im ^ne, kako so jih pretepali, kako so v letnih raztrganih oblekah pozimi v h Jcah na mokrem cementu in prepihu, ^a, škrlatinka, gripa, uši, stenice. nih vse je preživel v dvanajsterih različ-2aP°rili. Kako so si zaporniki med i>al°J Poina8ali. si zaupali in se prav tako «Po V°^Unov> ki so mednje pošiljali. Bil je 151 en na dosmrtno kazen, potem na SJIP prisilno delo in končno 28.11.1954, 10. junija je bilo v nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani izredno zasedanje Slovenske škofovske konference. Zasedanja, ki ga je vodil predsednik SŠK dr. Franc Rode, so se udeležili vsi slovenski škofje, poleg njih pa še Peter Kvaternik in dr. Anton Stres. Na zasedanju so obravnavali več aktualnih vprašanj. Postopek za razglasitev za blaženega škofa A. M. Slomška je končan, ni pa še znano, kdaj in kje bo slovesna razglasitev, beatifikacija. Škofje so sklenili, da bodo ob tretji obletnici papeževega obiska v Sloveniji, maja 1999, svetega očeta Janeza Pavla II. povabili v Maribor, kjer naj bi Slomška razglasil za blaženega. Škofje so sprejeli poročilo o zbiranju gradiva o slovenskih mučencih, ki ga pripravlja komisija v okvira narodnega odbora za pripravo na veliki jubilej leta 2000. Na papeževo željo zbirajo narodni odbori po vsem svetu podatke o tistih, ki so v tem Dokument sprave Predstavniki petih parlamentarnih strank LDS - Drnovškovi Liberaldemokrati, SLS - Podobnikova Slovenska ljudska stranka, SDS - Janševi Socialdemokrati, SKD - Peterletovi Krščanski demokrati in ZLSD - Pahorjeva Združena lista so se na delovnem sestanku, ki ga je sklical predsednik DZ Janez Podobnik, dogovorili, da bodo nadaljevali z oblikovanjem deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in izjave o narodni spravi. Osnova nadaljnjemu delu pa bosta dokumenta, ki sta bila v delovni verziji predlagana vsem parlamentarnih strankam, in ki so ju v minulih štirinajstih dneh zavrnila vodstva treh strank: DeSUS -upokojenci, SNS - Jelinčičevi nacionalisti in ZLSD. Po sestanku šo predstavniki LDS, SDS, SKD in ZLSD pozitivno ocenili dejstvo, da se pogovori nadaljnjejo, čeprav očitno soglasja vseh strank za sprejetje dokumentov ne bo mogoče doseči. stoletju dali življenje za svojo vero. Slovenski odbor je zbral podatke o 157 mučencih iz ljubljanske nadškofije, 23 iz mariborske in 19 iz koprske škofije. Škofje so se seznanili s potekom pogajanj med Cerkvijo in državo ter znova podprli temeljno misel, da ima smisel samo mednarodni sporazum oziroma sporazumi med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. Samo na tak način bo položaj Cerkve v državi Sloveniji urejen, kakor je v navadi v primerljivih evropskih državah. V zvezi z informacijo, da se pripravlja nov zakon o verskih skupnostih, slovenski škofje poudarjajo, daje povsem neresnična trditev, da je za tak zakon dala predlog katoliška Cerkev v Sloveniji. SŠK kot najvišja avtoriteta katoliške Cerkve v Sloveniji ni bila nikdar vprašana za mnenje o tej stvari. Pri tem poudarja, da takega zakona demokratične države ne poznajo in ga pojmuje kot vračanje v preteklost. BO JELINČIČ BREZ IMUNITETE? Mandatno-imunitetna komisija bo državnemu zboru predlagala, naj poslancu Zmagu Jelinčiču (SNS) ne prizna poslanske imunitete ob dveh kazenskih ovadbah zaradi njegove sporne izjave med lanskoletno predsedniško volilno kampanjo, ko je Jelinčič med nastopom v knjižnici v Medvodah žaljivo imenoval volilce predsedniškega kandidata krščanskih demokratov in socialdemokratske stranke dr. Jožeta Bernika za golazen, ki bi jo bilo treba pobiti kakor leta 1945. Kazensko ovadbo zaradi zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti je vložila skupina celjskih občanov, drugo ovadbo zaradi ščuvanja h genocidu pa Socialdemokratska mladina. Zato je skupina državnih tožilcev za posebne namene sprožila kazenski pregon zoper prvaka nacionalne stranke in zaprosila parlament za odvzem poslanske imunitete. Osvobodilna vojska Kosova po 10. letih izpuščen. Po petdesetih letih je sedaj sodno, to je uradno 4«gnano, da je bil obtožen, sojen in kaznovan po krivem... „In Vsemogočni me je po začrtani poti vodil po livadah in planotah; dal mi je dar govora in dal mi je spomin. Postal sem most. Zaziblje me jesenski veter na tej strani oceana...” V vseh teh letih, odkar ga poznam, več kot tridesetih, nisem iz njegovih ust slišal žal besed?, ne besede maščevanja niti d\ignjene pesti ali kletev za vse, kar je pretrpel. Nad. na 4. str. Osvobodilna vojska Kosova (OVK), ki se bori za neodvisnost pokrajine, bo „zelo kmalu” v Prištini, je izjavil tiskovni predstavnik OVK Jakup Krasniqi. OVK je tudi potrdila, daje razširila svoje operacije proti srbskim silam. Spopad na Kosovu dobiva značaj obsežnih operacij, enote OVK pa imajo pomembne uspehe pri obrambi ozemlja, ki ga nadzirajo, in pri osvajanju novih strateških ciljev. OVK zavrača povezavo s katerokoli stranko jugoslovanskih kosovskih Albancev, je še dejal predstavnik OVK. Pojasnil je, da morajo najprej vse stranke priznati OVK kot vojsko Kosova, sedanje stanje pa opredeliti kot vojno stanje. OVK orožje pridobiva s pomočjo Demokratičnega združenja Albancev v Nemčiji. Velik del orodja pride še iz Srbije, saj imsyo tamkajšnji častniki nizke plače, in da bi zaslužili več, prodajajo orožje. V napadu srbskih varnostnih sil na tri vasi pri Prištini sta bila ubita dva Albanca, dvanajst pa je bilo ranjenih, je sporočil kosovski informativni center. Zaradi obstreljevanja z granatami in streljanja srbskih ostrostrelcev v bližini vasi Suva Reka so Albanci zbežali z območja. Isti vir navaja, da so v bližini kosovskega rudnika Trepča potekali siloviti boji med močnimi srbskimi vojasko-policyskimi enotami in OVK. Predsedujoči svetu zunanjih ministrov EZ, Avstrijec Wolfgang Schuessel, je izjavil, da mora mednarodna skupnost za prenehanje nasilja na Kosovu izvajati pritisk tako na Beograd kot tudi kosovske Albance, Primarno odgovornost za krizo nosi Beograd, vendar pa naj se albanska skupnost tudi zaveže k dialogu in se vzdrži nasilja. STRAN 4: Gospodarski vestnik Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja v Argentini SESTANEK SKD V Jeruzalemu pri Ljutomeru so se zbrali predsedniki 147 občinskih odborov Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter člani izvršilnega odbora stranke s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu. Na sestanku, ki je pomenil nekakšen obračun dela stranke pred poletnimi počitnicami, so govorili o pripravah stranke na lokalne volitve, na katerih bo stranka nastopila samostojno. Osrednjo pozornost pa so namenili 9. taboru stranke, ki bo 2. avgusta v Ljutomeru in bo sovpadal s 130-letnico taborskega gibanja na Slovenskem. Predsedniki občinskih odborov so izmenjali tudi poglede in stališča do aktualne politike ter se seznanili z načrti stranke za prihodnost, ob tem pa kritično spregovorili tudi o razmerah v Sloveniji. Predsednik Lojze Peterle je v svojem nagovoru opozoril tudi na potrebo po združitvi programsko sorodnih strank v eno stranko, saj bo le takšna stranka politično močna, bo pomenila pravo alternativo in bo prava pot k izboljšanju razmer v državi, k svetlejši ter boljši prihodnosti. PROTESTNA NOTA HRVAŠKI Predsednik slovenskega dela slovens-ko-hrvaške diplomatske komisije Peter Toš je odpravnici poslov veleposlaništva Republike Hrvaške v Ljubljani Ivani Moric izročil protestno noto. Toš je izrazil oster protest zaradi ..provokativnega nadaljevalca izgradnje gojišča školjk v Piranskem zalivu, ki pomeni očitno kršenje dogovora o izogibanju incidentov na slovensko-hrvaški državni meji, ki sta ga podpisala sopredsednika mešane diplomatske komisije”. Hrvaški gojitelji školjk so namreč že lani poskušali tam urediti nove nasade školjk, vendar so dela po slovenskem protestu februarja letos ustavili. Sedanje nadaljevanje del v gojišču, ki sega 220 metrov od savudryske obale v Piranski zaliv in obsega približno 100 kvadratnih metrov, pa kaže, da je gojitelj pri pristojnih hrvaških organih pridobil vsa potrebna soglasja za urejanje. Takšno ravnanje je tudi v nasprotju z nedavnimi dogovori med ministroma za notranje zadeve Slovenije in Hrvaške, doseženimi v začetku tega tedna v Opatiji. V noti je zahteva, da pristojni hrvaški organi nemudoma vzpostavijo prejšnje stanje, v nasprotnem primeru pa bodo v Ljubljani nemudoma sprejeli ustrezne protiukrepe. MEJNI INCIDENT V PIRANSKEM ZALIVU Ministrstvo za notrai\je zadeve sporoča, daje 13. julija syutny hrvaški patruljni čoln pristal v Piranskem zalivu ob ribiškem čolnu slovenskega državljana, ki so ga pripadniki hrvaških varnostnih organov hoteli skupaj z njegovim čolnom odpeljati v pristanišče Umag. Po posredovanju slovenskega policijskega čolna |p se hrvaški varnostni organi umaknili. Do incidenta je prišlo znotraj območja, kjer mejno kontrolo opravlja slovenska policija. O omenjenem incidentu bo notranje ministrstvo obvestilo tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. ZAPLET S HRVAŠKO O NUKLEARKI Na seji začasnega poslovnega odbora nuklearne elektrarne, ki je bila v Krškem, se njegovim članom ni uspelo dogovoriti prav o nobeni točki predvidenega dnevnega reda. Kot je povedal predsednik odbora Ivo Banič, se je zapletlo že pri obravnavi dnevnega reda. Po enourni razpravi se odboru zaradi nasprotnih pogledov hrvaške strani ni uspelo dogovoriti glede prvih dveh točk, to je o izbiri mednarodnega revizorja poslovanja nuklearke ter o financiranju ryene posodobitve; zato je Banič sejo po štirih urah prekinil. Tako člani začasnega poslovnega odbora sploh niso prišli do tretje točke dnevnega reda, to je do dolgov hrvaškega -elektrogospodarstva za elektriko, dobavljeno iz krške nuklearke. Hrvaška dolguje nuklearki za elektriko in deko-misijo v letošnjem letu skupno 2,6 milijarde tolarjev, 20. julija pa zapade v plačilo nov račun, ki bo ta dolg povečal na nekaj prek tri milijarde tolarjev. Sicer pa je Banič ponovil stališče slovenske vlade, da je posodobitev potrebno izpeljati? četudi bodo vsi njeni stroški na bremenih Slovenije, in tudi zagotovil, da lahko v vsakem trenutku Slovenija preneha dobavljati električno energijo republiki Hrvaški. SLOVENIJA IN POGAJANJA Z EZ Zunanji minister Boris Frlec je 8. julija na časnikarski konferenci, posvečeni priključevanju v Evropsko zvezo, ocenil, da proces teče zadovoljivo in s primemo dinamiko, minister za evropske zadeve Bavčar pa je pojasnil, da i\jegova služba ta čas pospešeno pripravlja pogajalska izhodišča za področja, za katera je bil pregled usklajenosti slovenske zakonodaje z evropskimi predpisi že končan. Ta naj bi bila pripravljena še ta mesec, potem bo izhodišča obravnavala vlada in končno jih mora potrditi še državni zbor. Sporazum o pridruženem članstvu z EZ bo v vezavo stopil predvidoma jeseni, ko ga bosta ratificirali še zadnji dve članici zveze, Grčija in Portugalska. SPREMEMBA ZAKONOV IN PREDPISOV ZA EZ Teden dni trcg^joč pregled usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske zveze za področje prostega pretoka blaga je pokazal, da bo morala Slovenija za področno uskladitev z zvezo spremeniti ali na novo sprejeti 19 zakonov in skoraj sto zakonskih predpisov, je ob sklepu dvostranskega sestanka s širitveno skupino Evropske komisije 8. junija v Bruslju povedal vodja slovenske delegacije Anton Grabeljšek. ŠE VEDNO POTRESI Uprava Republike Slovenije za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili 11. julija zmeren popotresni sunek. Žarišče potresa je bilo v Krnskem pogorju, čutili pa so ga v večjem delu zgornjega Posočja. Intenziteta potresa je bila četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Manjši potresi se še nadaljujejo skoraj vsak dan. ZAVETIŠČE ZA ONEMOGLE Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode je v Dolnjem Logatcu odprl in blagoslovil dom Marije in Marte, v katerem bo našlo zavetišče 35 ljudi potrebnih nege in oskrbe. Nov dom ima 800 kvadratnih metrov uporabnih površin, njegova gradnja pa je veljala 120 milijonov tolarjev. Gre za prvi tovrstni dom v Sloveniji, sredstva zanj pa so poleg domače logaške župnije prispevali tudi nemški in slovenski Karitas. Končno je zagrmelo. Dolgo časa smo lahko opazovali, kako so se na obzorju zbirali temni oblaki in se je pripravljala nevihta. Stemnilo se je v peronistični stranki in sedaj je prišel čas neurja. Koliko časa bo nevihta trajala, kako silna bo in kaj bo po njej ostalo, je še neznanka. KO SE VRV NATEGUJE Eno izmed temeljnih vprašanj v vsakem položaju je, koliko se lahko nategne vrv, ne da se ta pretrga. Argentinski politični opazovalci so se dolgo spraševali, kako daleč lahko predsednik vodi to igro ponovne kandidature, ne da bi s tem povzročil razkol v stranki. Ali vzporedno vprašanje: koliko bo zdržal guverner Duhalde, predno se bo dokončno postavil po robu Menemu in njegovemu pohlepu po nenehni oblasti. O vsej tej zadevi smo na tem mestu vedno pisali. Pisca in verjetno tudi bralca se je polastila neka nasičenost. Lahko trdimo, da je ista nasičenost splošen pojav med argentinskim prebivalstvom. In ta pojav ni v prid predsedniku, katerega ugled in priljubljenost nenehno padata. Kdsy se je pojavila misel o tretji kandidaturi? Takoj naslednji dan, ko je Menem zmagal na volitvah za drugo predsedništvo. Lahko se spomnimo, kako je predsednik ves ta čas kazal, da ga ne briga tretji mandat. Sam je trdil, da je ves napor le delo nekaterih prenapetežev. Njegovo udeležbo v tej ofenzivi so opazovalci (in smo tudi na tem mestu) razlagali le kot težnjo, da ohrani v rokah vajeti stranke, da ne bi morebitni bodoči peronistični predsednik zasenčil njegove zvezde in njegove oblasti v stranki. Končno se je vse izkazalo kot neke vrste potemkinova vas, kjer je za kilusami stala resničnost: Menem hoče postati tretjič predsednik države, mimo ustave, ali če je treba, tudi proti ustavi. Politični analisti so to dramo razdelili na tri dele. Prvo dejanje: Menem mora doseči habilitacijo za tretjo kandidaturo, katero mu ustava izrecno prepoveduje. Drugo dejanje, ki pa časovno sovpada s prvim: predsednik mora onemogočiti „na-ravnega kandidata peronizma”, guvernerja Duhaldeja in od stranke prejeti mandat za ponovno kandidaturo. Tretje dejanje: Menem mora zmagati na predsedniških volitvah, še prej pa storiti vse, da opozicija ne bi nastopila z entonim kandidatom, ki bi ogrožal možnost ponovne zmage. Vse je doslej teklo v najboljšem redu. Menem je nenehno dosegal zastavljene cilje. Dejansko je vprašanje njegove kandidature že pred Vrhovnim sodiščem, ki lahko pokorno izreče, da je ustava protiustavna. A z guvernerjem je stvar težja. Čeprav je Napoleon trdil, da ima vsak človek svojo ceno, je videti, da predsednik zaenkrat še ni odkril, katera je cena Duhaldeja. Guverner se namreč nenehno upira in je na vsak udarec odgovoril, kakor močno je le mogel. Vendar je bilo očividno, da mu moči pešajo. Menemu je uspelo, da je pritegnil na svojo stran več guvernerjevih zaveznikov v notranjosti države in celo nekaj veljakov v provinci Buenos Aires. A nekje so se mene-mistični strategi zmotili. Pravzaprav, bolj točno povedano, zaslepili so jih dosedanji uspehi. Pijani nenehnih zmag spričo Duhal-dejeve okornosti in otopelosti opozicije so ošabno korakali, neglede na to, kam postavljajo noge. In nenadoma so stopili v prazno. Da, preveč so nategnili vrv. KO SE VRV PRETRGA Jasno je bilo, da se Vrhovno sodišče ne more izreči proti ustavi kar tja v en dan. Treba je bilo vsej stvari dati neko ljudsko zaslombo: „ljudski glas je božji glas”, je Tone Mizerii večkrat izražal Menem, celo kadar je M peronizem poražen na volitvah. A v sam®1 menemističnem taboru niso bili prepričan* o kakem splošnem plebiscitu. Pretekli teden so izvedli poslednjo fantastično Pote zo: sklic referenduma v predsednikovi rodni provinci La Rioja, kjer je peronizem vedno zmagal. Potem se je govorilo še o provincah San Luis in San Juan, Kjer W'a menemizem zagotovljeno zmago. Ni treba še posebej omeniti, da so te province P° prebivalstvu med najmanjšimi in je njihov* volilna teža na vsedržavnem nivoju maj tu18, Duhalde je takoj odgovoril z enaki® udarcem: sklical je referendum v provin0 Buenos Aires, ki sama vsebuje tretino volil' cev vse države. Še prej pa je izvedel anke-to, ki je pokazala, da je v provinci *}■ ponovno Menemovo kandidaturo kofl$ 15% volilcev. Napovedana je bila dokončn3 vojna. V vladi so se zavedli, da so se ujeli v lastno past. Sledile so poteze kot v šah11, druga za drugo in pod časovnim pritiskom IVfememistično vodstvo je hotelo umakni11 zadevo referenduma v La Rioji, a Duhali je že podpisal dekret za sklic volite'1' provinci Buenos Aires in celo že obja' besedilo volilnih listin: „Da” soglašam dat11 provincijski poslanci v parlamentu volili^ ustavno spremembo, po kateri naj bis^ danji predsednik ponovno kandidiral; soglašam da bi provincijski poslanci. ••® S tem je Duhalde tudi uradno izrazil, daJf pot vrhovnega sodišča neustavna pot. Menem je nato osebno sklical zasedal1 je konvencije (Kongresa) peronistič^ stranke, ki naj bi potrdila njegovo kand# turo, zahtevala od vlade (?) sklic vsedrž* vnega referenduma in od stranke, naj dirt ktno predloži Vrhovnemu sodišču zahtev® ponovne predsednikove kandidature. Df halde je odgovoril z oporekom, da je sklic konvencije neveljaven in je tudi Pre sodiščem vložil zadevno tožbo, naj konve11 cijo proglasi za nelegalno in torej absol11' no neveljavno. Vlada sama pa se je znašla v hude'1' precepu. Medtem ko je predsednik z l851 nim podpisom stranki narekoval, naj zahte" va vsedržavni referendum, so njegovi stJ* tegi prišli do zaključka, da jim prav-zap1'3' tak referendum ne služi: preveč nevaren/ Vse ankete kažejo, da bi bila pon kandidatura od ljudstva zavrnjena. Vrnili se torej k prvotni ideji, da se skli&P zadevne volitve le v provincah, ki 1^*7 peronistične vlade. A tu zopet moti ProV^, ca Buenos Aires, prva med enakinu najmočnejša po glasovih. Rešeni pa bi bil1 teh težav, če bi se Vrhovno sodišče izrek še pred datumom referenduma, ki ga n*11”1" ravnjo sklicati za mesec november. KAOTIČNO OBZORJE Da pa je mera težav polna, se je nei^ doma zbudila tudi opozicija. V vrstah P°' zave dobiva vedno več zaslombe ideja usjjj vnega odpora proti habilitaciji preds^ nikove kandidature od Vrhovnega so sodi^ Povezava grozi, da bodo v tem primeru r\jeni poslanci in senatorji podali osttf na vodilna mesta v parlamentarnih kon1 jah. S tem bi obglavili celotno delo KonP ^ sa. V takem stanju peronizem ne b’ zmožen potrditi niti enega samega zak® Že itak delo parlamenta grobo trpi za*1® bojkota Duhaldejevih poslancev, °sP°n, vai\ja povezave in neentonosti v saJ" menemističnem taboru, ko sicer nu^0!\j. vilni sindikalni poslanci izigravajo nieri® zem v svoje lastne koristi. . Še pri prejšnjih volitvah je Menem « deni ponujal izbiro: jaz ali pa kaos. Sedal je stvar obrnila. Habilitacija predsednik® ponovno kandidaturo pomeni kaos, kat mu nihče ne vidi pravega izhoda. Slovenski dan v Kanadi Slovenski Kanadski svet je s sodelovanjem slovenskega letovišča 5. julija organiziral 39. Slovenski dan. Lepo vreme, srečanje z r\jegovo eminenco kardinalom dr. Alojzijem Ambrožičem in dobrim programom je doprineslo k številnemu obisku, preko 2000 obiskovalcev, med njimi tudi avtobus iz Clevelanda. To je bil eden najlepših dni, ki smo ga Slovenci praznovali na slovens-kem letovišču v Kanadi v zadnjih 40 letih. V zatišju, pod drevesi pred oltarjefti Marije Pomagaj je kardinal Ambrožič daro-val sv. mašo ob asistenci in somaševanju slovenskih duhovnikov iz Amerike, Argentine, Slovenije in Kanade. Pri maši je pel združeni pevski zbor obeh slovenskih fara (Marija Pomagaj in Marija Brezmadežna s čudodelno svetinjo). Na slavnostni proslavi sta podala uvodne misli predsednika društev Ema Pogačar in ing. John Kuri. Prebrani so bili pozdravi nadškofov dr. Rodeta, dr. Šuštarja in dr. Perka, predsednika SDS Janeza Janše in Marjana Lobode, predsednika Zedinjene Slovenije iz Buenos Airesa. Več predstavnikov je čestitalo novemu slovenskemu kardinalu. Kardinala, častne goste in zbrano občinstvo je pozdravil naš veleposlanik v Otawi dr. Božo Cerar. Med pevci sta nastopila oba cerkvena zbora pod vodstvom Naceta Križmana. Posebno lepo so zapeli pri sv. maši prvo pesem Kardinal bod pozdravljen. Na proslavi pa so se nadvse izkazale pevke s štirimi pesmimi ob spremljavi harmonike, kitare, klarineta in basa. Slavnostni govornik je bil univ. prof. dr. Edi Gobec. V ognjevitem govoru s temo Slovenec sem je navedel kopico slavnih rojakov, izseljencev. Dotaknil se je politične emigracije, ki je tako masovno naselila Kanado. V tej skupini je bila tudi družina našega kardinala in omenil je delikatni položaj demokratizacije v Republiki Slovenijii. Končal je optimistično, da bomo tudi te težave premagali! Zaključne besede je podal povezovalec ing. Ciril Pleško. Nekaj besed v slovo Petru Arnšku Volitve v Italiji Na deželnih volitvah v Furlaniji Julijski krajini letos spet ni bil izvoljen kandidat edine slovenske politične organizacije. Ne-kdanji deželni svetovalec, časnikar Ivo Je-vnikar je v tržaškem in goriškem volilnem okrožju prejel skupno 3.570 preferenčnih glasov na listi Slovenske skupnosti (Ssk); za izvolitev mu je manjkalo 294 glasov v tržaškem okrožju, v goriškem pa le 128. Ssk je vse od leta 1964 uspelo z lastnimi glasovi izvoliti svojega predstavnika. Temu je naredil konec deželni svet v dobi 1988-93, ko je spremenil volilne predpise ter s tem krivično preprečil možnost izvolitve slovenskega predstavnika. Ssk je od tedaj naprej iskala rešitve v raznih povezavah. Letos je stopila v koalicijo Ljudske sredine za reformo, a brez uspeha na deželni ravni. Več uspeha so imeli slovenski kandidati v goriški pokrajini, kjer sta v goriški občinski svet bila izvoljena že v prvem krogu volitev oba kandidata: Erika ARH. JURE VOMBERGAR Jazbar in Božo Tabaj. Tudi v druga volilna telesa so izvolili slovenske predstavnike. Sicer pa so imeli več sreče (ali volilne discipline) slovenski kandidati na listah italijanskih strank. V Trstu je na listi Levih demokratov bil izvoljen dosedanji podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, na listi prenovljenih komunistov pa je bila izvoljena dr. Bruna Zorzini Spetič. Torej dva slovenska glasova, ki pa se morata podrejati politiki italijanske stranke. To je bilo razvidno tudi vsa ta leta, ko Slovencem ni uspelo doseči pravice do zajamčenenega zastopstva, kot je Republika Slovenija v svoji ustavi zajamčila prisotnost italijanske manjšine v volilnih telesih v obalnih okrajih. Zajamčena zastopanost slovenske mai\jšine je del programa koalicije Ljudska sredina za reformo in Ssk bo zahtevala, da izvoljeni kandidati spoštujejo to programsko obvezo in druge, ki zadevno manjšino: Po Novem glasu (2) Vse blagoslove tebi, Slovenija! Slavnostni govor ob proslavi državnosti v Slovenski hiši Zgodovinar Stane Granda po svoji strani ugotavlja, daje program ZS prva zahteva po samoodločbi Slovenije znotraj avstrijske monarhije, prva odločitev Slovencev za Slovenijo. Iz njega so zrasla slovenska društva, novi časniki (do takrat so izhajale samo Bleivveisove „Novice”), pa tudi začetek političnih strank na Slovenskem. Vsaka politična odločitev pogojuje naslednje. 20 let za podpisovanjem peticij se je začelo mogočno ljudsko gibanje - taborsko gibanje, množična ljudska zborovanja na prostem - ki je zavzelo vso slovensko narodno ozemlje. Naslednje politične odločitve, ki so bile pomembne stopnice do slovenske državnosti, so majniška deklaracija leta 1917, slovenska deklaracija ali punktacije SLS leta 1933 in plebiscit leta 1990. Ideja slovenske državnosti ni nova, niso si je izmislili pred sedmimi leti. Alojz Rebula se sprašuje (Družina, 24.5.98): „AU že kdo piše zgodmnno nastajanja države Slovenije?" In nadaljuje: „Če je kje daljnovidno zorela ideja slovenske države, je zorela na katoliškem bregu, kakor je na istem bregu 1848 zorela ideja ZS”. Oče ideje samostojne slovenske države v novi preurejeni Evropi po koncu 2. svetovne vojne je prof. Lambert Ehrlich. Imel je prvi jasno vizijo slovenstva v evropskem občestvu. V najtemnejšem trenutku slovenske zgodovine nam je zapustil program: „Spravni in obnovitveni duh krščanske omike in slovenske narodne biti naj zaveje z odrešujočo svežino čez vso slovensko zemljo od Soče do Rabe, od Koroške do Bele Krajine in naj slovenski narvd pripravi za polno življenje v enakopravni državi svobodnih Slovencev”. Ta Ehrlichov program se je - v mejah obstoječih možnosti - izpolnil z mednarodnim priznanjem nove slovenske države in z vstopom Slovencev v mednarodno skupnost svobodnih in enakopravnih narodov. Po zmagoviti . boljševiški revoluciji 1945. leta se je ideja slovenske državnosti preselila v emigracijo. Sanje o samostojni slovenski državi so bile do leta 1990 ekskluzivna domena t. im. „narodnih izdajalcev” iz t, im. „sovražne emigracije”. Še v 80. letih je resna ost*ba, na obisku iz Slovenije, na vprašanje, če vidi kako možnost za samostojno Slovenijo, i/javila, da je to povsem utopija. (Nekako smo že navajeni, da nas Slovence v svetu, politične emigrante, oblasti matične domovine omalovažujejo, sumničijo, ne upoštevajo kot enakovredne državljane-sogovomike, imajo za nevarne Sredi raznih slovenskih prireditev ob koncu tedna in brž po lepem prazniku 25. junija nas je zadela žalostna novica o smrti Petra Arnška. Ta naš prijatelj je umrl ob prometni nesreči; blizu krajevnega aerokluba je kolesaril, pa ga je podrl avto. S Petrom je zapustil našo srenjo eden tistih rojakov, ki so se kmalu po prihodu v Argentino odločili za naselitev v deželi jezer. Peter je dospel na jug kot fotograf in je odprl fotografsko trgovino, ki Jo je na-zval „Foto Triglav”. Sčasoma se je tudi vsa njegova družina preselila v Bariloche. Peter se je takoj od začetka vključil v slovensko organizacijsko življenje. Njegova trgovina je postala neko vrste zbirališče bariloških Slovencev, pa so se tam oglašali tudi buenosaireški turisti in smo začeli Foto Triglav nazivati bariloški slovenski konzulat. Seveda se je Peter pridružil delu na slovenski stezi, sodeloval je pri izletih in izvedel tudi nekaj plezalnih tur. Plezal je na primer Veliki Catedralski Stolp in Lopezo-vo severno steno, večkrat je dosegel vrh zahtevne Capille. V slovenski družbi je fotografiral na prireditvah ali izletih in moje publikacije so dostikrat prinesle njegove fotografije, včasih tudi brez njegovega podpisa. V Planinskem društvu je opravljal priložnostne odbomiške posle, pozneje se je vneto zanimal za slovenske maše, organiziral in dostikrat plačeval slovenske oddaje po bariloškem radiju. Naročal in bral je slovenske časopise in knjige. Rad se spomnim, kako smo pri njem delali načrte in kramljali o društvenem življenju. Poln zanosa se je navduševal za lepe pobude, ki so se tu in tam uresničile, še večkrat pa ostale samo v željah. Kot dober pevec je stalno obžaloval, da kljub številnim slovenskim glasovom nismo nikdar ustvarili dobrega slovenskega pevskega zbora. Poleg planinstva je Petra zanimalo tudi letalstvo. Udejstvoval se je v krajevnem aeroklubu in se naučil pilotirati mala klubska letala. Številni planinci, ki so opravili 26. in 27. februarja 1988 uspel izlet na Capillo, se bodo vedno spominjali, kako jih je Peter v spremstvu slovenskih duhovnikov Jana in Cuk-jatija v najetem helikopterju pozdravljal iz zraka, ko so v najlepšem vremenu počivali na razglednem vrhu ter so jim na glave deževali bomboni in čokolada iz zračne laclje, ki je plula blizu nad njimi. Čeprav Peter ni izvedel izrednih pla-ninskih vzponov in nikdar 'Spravljal kakih1 pomembnih društvenih poslov, je bil eden tistih delavnih in prizadevnih članov, brez katerih gotovo nobena skupnost ne more obstojati. V. Arko Fotos que asustan En el diario La Nacion (12. 6) se publico en la seccion de Cartas de lectores un comentario referente al odio, que los izquierdistas inculcan a sus ninos en contra de sus oponenteš: Senor Director: „Entre las noticias que los diarios publican sobre pafses con enfrentamientos beli-cos, se suelen incluir fotos de ninos con armas de guerra en sus manos, adoctrina-dos para perpetuar la intoleracia. ipd. in ni izgleda, da bi se v doglednem času v tem oziru kaj spremenilo. Emigranti vedno hočemo netey, „kar se ne da”, Ne da se pa ničesar, kar nočejo bivši komunisti...) Poznam 6 političnih revij in časopisov, ki so izhajali v Argentini, med njimi tudi glasila gibanj za samostojno slovensko državo (število pred imenom publikacije je zaporedna številka iz Bibliograf ije slovenskega tiska v Argentini 1945-1990, II. del, Marjan Pertot, Trst 1991); po abecednem redu: (48) Novi časi (1962) - izdajal Ruda Jurčec; izšle 3 številke. (54) Sij slovenske svobode (1969-1980) - urednika Ruda Jurčec in A. Gerži-nič; pri njej so sodelovali Božidar Fink, France Dolinar iz Rima, itd.; v 12. letih je izšlo 167 številk. (57) Slovenska pot (1953-1966) -urejeval Jože Kessler, po smrti pa prijatelji; vil. letih izšlo 34 številk. (61) Smer v slovensko državo (1965-1984) - glasilo Slivenskega državnega gibanja v Argentini; uredniki: dr. Stanislav Zupan, prof. Pavle Verbič, Martin Duh, Demetrij Weble, Stanislav Buda; v 20. letih je izšla 101 številka. (64) Svobodna beseda (1954-1957) -glasilo Slovenske demokratske stranke, v 4. letih izšlo 13 številk. (65) Svobodna Slovenija (1948-1998) - glasilo SLS-SKD; last. Miloša Stareta, nato ZS; v 50 letih je izšlo 2553 številk; uredniki in člani uredniških odborov: Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga, dr. Tine Son imagenes que asustan. Algo parecido senti al ver la foto publi-cada el sabado 20 de junio en la pagina 5 de LA NACION, mostrando a chicos de muy pocos anos, hijos de “defensores de derechos humanos”, portando pancartas con la imagen de Videla y la leyenda de asesino. No creo que para defender los derechos humanos sea necesario inculcar odio desde la mas tiema edad”. Francisco Markez Debeljak, Janko Hafner, Slavimir Batagelj' Tone Mizerit, Tine Debeljak ml., Katica Cukjati in Gregor Batagelj. Štiri od teh revjj so bile od kraja i11 dosledno za slovensko državo, Svobodno Slovenija pa je bila za politiko postopnega bližanja istemu cilju, pod geslom „festin3 lente”, se pravi, hiti počasi, ne prenagli se-Ko dr. Tine Debeljak leta 1971 komentira trditve Franceta Dolinarja v brošuri „Od-sotnost slovenske državnosti v prevrati* 1918”, vzklikne: „Kdo od Slovencev ne b' pozdravil suverene države Slovenije? Mfe' lim, da ga ni.” A niso bili le med Slovenci v Argentini „državarji’\ „samoslovenci”, „Slovenarfi | in kar je še podobnih zmerljivk. Politične J revije, ki so si prizadevale za samostojn0 slovensko državo, so izhajale še drugod P° svetu: v Rimu že leta 1946 Znamenje Poti; v ZDA, Ohio, leta 1949 Slovens^ pravica (Anton Merkun); v Rimu leta 19^ in nato v Kanadi, Toronto, Slovenska d*' žava (dr. Ciril Žebot, Mirko Javornik, Sla' vko Skoberne, dr. Kuk, Geratič, Jamnik Mauko in drugi); v ZDA, Chicago, leta 10® Vestnik Slovenske narodne zveze 11 Ameriki (Mirko Geratič); v Munchenu le' ta 1964 Slovenska svoboda in kasnej6 Slovenski glas (Br'anko Pistivšek)... C^°’ vorim le o revijah in časopisih; izšla je Pa tudi vrsta tovrstnih ki\jig, kot n. pr. Žeboto' va Slovenija včeraj, danes in jutri, Kren1' žarjeva Obrisi družbene preosnove, ipd)’ Konec priho dni** Pisali smo pr Gospodarski Proslava argentinske politične neodvisnosti Slovenski protikomunistični emigranti so državni praznik argentinske politične neodvisnosti proslavili s svojo prireditvijo, ki je bila 9. julija v dvorani pri cerkvi sv. Julije. V dvorani je nad 400 slovenskih protikomunističnih emigrantov z velikim zanikanjem sledilo predavanju, ki ga je imel o borbi argentinskega naroda za politično neodvisnost te države g. dr. Tine Debeljak. Vsem navzočim je v vsej veličini prikazal V najslavnejše argentinske može in vsa njihova prizadevanja, da bi Argentina v resnici zadobila svojo popolno neodvisnost, kar se je končno zgodilo 9. julija 1816. leta v Tucumanu. S proslave so slovenski politični emigranti poslali predsedniku Argentine generalu Peronu tople čestitke. Svobodna Slovenija št. 14; 15. julija 1948 Slovenija, m Brižinski spomeniki Leta 1808 so odkrili v arhivu freisinške sk°fije (pri Miinchenu) rokopise, ki jih je nato obdelal Jernej Kopitar in za njim še (bttgi- Po najboljših raziskavah so nastali °koli leta 900 in vsebujejo vrsto cerkvenih sPovednih obrazcev, pridig in molitev. Pisani so z latinico, pisec se je trudil, da bi slovanske glasove (č,ž,š itd.) okorno zapisal. Pisani so v starem slovanskem jeziku ln odražajo že slovenske posebnosti. LTgo-tovili so, da je nekaj teh obrazcev prevede-iz latinskih in nemških predlog, nekaj kaže vpliv pisanja sv. bratov Cirila in Metoda, nekaj jih je tudi izraženih z umetniško močjo. Po vsej priliki so bile te molitve pripravljene za freisinškega škofa, ki je imel svoja posestava in ovčice tedaj po slovenskem Koroškem. Ti rokopisi so zdaleka najstarejši ohranjeni slovenski in slovanski teksti in tudi prvi pisani v latinici. Z njimi se je pričela slovenska književnost. Začetek I. spomenika: Glagolite po nas redka slovesa: Bože, gospodi milostivi, otče bože, tebe ispovede ves moj greh, i svetemu Krstu, i svetej Manji i svetemu Michaelu i vsem krilatcem božjem, i svetemu Petni i vsem selom božjem.......... rC?lA,O0liT{’ f o HA1/) * 0 i^A. Xli) kofc gvZpcJi mtteinaavi ■ Pa okrona občutje, da se mu vsem, kar je pretrpel, ni treba več ®sar bati na svetu - razen Boga. «e priče množičnih krivic žive med str-?' celem svetu. Neradi govorijo o štpahotah 'n letih, ko so bili za druge le aj*ke, ne osebe. Ko niso bili vredni nič, in nemi- j- _ i *«v nu itiu vic lo t ^0t n'^’ PrePuščeni na milost i vjrohesuelih, pijanih in brutalnih „osvo- ost ] n°diteljev" živi seni danes vam predstavil del I'dtk in trpljenje mojega tasta, tako bi ° nadaljeval s svojimi petimi strici wtrancL Kak0 je stara mama Agata obr^ gledala v živinskih vagonih blede vjp ko so dva sinova peljali proti Koče-kt1klu"no domače hiše in slišala grozen • "Maama...!” Vsaka družina ima zagoto- vo svojo zgodbo. Podobno tej ali drugačno. To je zaklad, neke vrste pečat, ki ga vsi potomci pobitih nosimo. Ta nam je lahko v ponos. Istočasno nam pa nalaga dolžnost nenehnega spomina, pričevanja. Tako moramo vsi nekaj doprinesti, da bo vsaka družina imela ne samo svoj rodovnik, ampak svoj zapisano zgodovino, zapiske, slike, trakove, čim več iz tistih časov. Naš doprinos k stvarni osvetlitvi zgodovine bo nujno potreben. To je naša resničnost, to je slovenska zgodovina, ki jo nosimo v sebi. Naši predniki niso bili izdajalci ali kolaboracionisti. „Odločitev KPS, da izkoristi okupacijo za izvedbo svojega revolucionarnega projekta, je bila v obliki, v kateri je bila postavljena in realizirana, političen zločin, kateremu so sledile likvidacije najvidnejših Slovencev”. Predno je bilo ustanovljeno domobranstvo v Sloveniji, je že padlo 1500 zvestih slovenskih in katoliških prič komunističnega terorja. Na žalost so ubijalci bili bratje-Slovenci. Kako globok psihološki prepad bo treba premostiti, sty so tudi med »partizani bili zapeljani idealisti, nevedneži in prisilni mobiliziranci.” Zanje velja, da so se „tudi oni” borili, misleč, da služijo domovini. „Vi domobranci pa ste vedeli in poznali bist- -vo komunizma, nevarnost boljševiškega terorja. Borili ste za domovino, da bi jo -svobodno - obvarovali totalitarizma’'. Ko se danes spominjamo naših padlih in pobitih žrtev, imamo priliko, edinstveno priliko, da uvidimo v vsej globočini smisel trpljenja. Lahko spoznamo, da nam je, ob razmišljanju na dogodke pred petdesetimi leti, ki nam segajo v srce in razum, dana Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Quo vadiš, brezposelnost? Nedvomno je brezposelnost eden težkih problemov postmodernizma. Večina industrializiranega sveta trpi za to boleznijo, ki pa hudo prizadeva tudi nerazvite države, ali bolje “države v razvoju”, ker huje odjekne med prebivalstvom zaradi pomanjkanja socialnega kritja. Argentina ne le da na tem področju ni izvzeta, marveč ima prav v tem hude težave. Brezposelnost ima dvojni obraz: političen in socialni. O zadnjem ni da bi preveč razglabljali, saj je splošno znan. Političen pa je zlasti važen, ker na njem gradita svojo strategijo tako vlada kot opozicija. Brezposelnost ima seveda tudi gospodarsko važnost. Podjetja imajo lepe ugodnosti za sestavo delovnih kadrov. Spričo izredne ponudbe je izbira lažja, delavci in profesionalci, ki jih poodjetja lahko zaposlijo, so bolj kvalificirani in tudi plače lahko nižje. Tržni zakon o povpraševanju in ponudbi ima tudi tu svoj učinek Argentina je lansko leto stala skoraj na vrhu lestvice brezposelnosti. Le Španija je bila nad njo. Od tu vladni napori, da se procenti znižajo. Dejansko je od lanskega pa do letošnjega maja zaposelnost narasla kar za 3,2 odstotka. A to je še vedno premalo. Vlado skrbi predvsem, daje ponudba novih delovnih mest zadnje mesce dejansko zamrla. Druga zaskrbljenost se osredotoči v dejstvu, da je nehal porast delovnih mest v sektorjih kot so storitve (servicios) in pa gradnja (construccion), od katerih si je vlada največ obetala. V teh zadnjih 12 mesecih je namreč zaposlenost na področju storitev narasla za 17 odstotkov; a vlada je pričakovala več. Kar pa se tiče gradnje, je zaposlenost padla za 7,3 odstotke; pričakovali pa so da se bo tudi tu zaposlenost povečala. Na industrijs- priložnost spoznanj, daje človeško, to kar je: zlitina dobrega in zlega. Razpoka, ki gre čez vse človeško in ločuje dobro in zlo, seže tudi v najgloblje globine človekovega srca in jo opazimo na dnu prepada. V Rogu in Teharjah se srečujeta dobro in zlo. In nas spet in spet postavljata pred isto usodno odločitev: življenje ali smrt, resnica ah laž, pričevanje ali molk. Postavlja pred odločitve nas, ki smo spoznali sočloveka kot morda še nobena generacija do sedaj. Kaj je torej človek? Je bitje, ki vedno odloča, kaj je in kaj ‘hoče biti. Je bitje, ki zna ubijati, je pa tudi bitje, ki je sposobno biti zravnano in stopiti z molitvijo na ustnicah v trpljenje in smrt. Oni so se odločili. Zdaj je čas naših odločitev! Ponudimo, za spravo, za roko v roki, v srčen objem z brati našo stalno odločitev za dobro, za resnico in za pravico. Molitev bo tisti močan vzvod, ki bo ganil okamenela srca in odprl zamegljene oči! K sreči taka resničnost že zre v nas. Od vseh strani! Iz brezdušne teme neznanskega vesolja nam pomežikujejo srebrne zvezde. Skozi oblačno sivino nam žari sinje nebo, svileni in žametni odtenki vseh mavričnih barv. Skozi solze in obup že vriskajo zanosne melodije. Skozi krivdo in greh se lesketa kesanje in odpuščanje. Skozi gnusno sovraštvo in zlobo zmagovito vro veletoki ljubezni. Čez mrtve skale in bele kosti buče žive vode, slapovi so njihovi cvetovi, njihova pravljica je resnica. Pripovedujejo o drugačnih možnostih. O neizrekljivih pokrajinah, omamljenih od svetlobe, kjer sta Bog in človek prijatelja. To bo nas in druge odrešilo! kem sektorju pa je zaposlenost padla za 3,2 odstotke, kljub temu da se je storilnost povečala. Da brezposelnost ne pojenja, je priznal že gospodarski minister Roque Fernandez. Delovni minister Erman Gonzalez je šel dalje. Enostavno je krivdo za brezposelnost naložil na podjetnike. Ti se izgovarjajo, da v sedanjih okoliščinah, ko je zakon o delavski fleksibilizaciji v kongresu žrtev notranjih debat in političnega oportunizma, ni mogoče govoriti o večji zaposlitvi. Je pa tudi res, da raste takoimenovana črna (ali po slovensko siva) zaposlitev. Ta dosega kar 23% delovnih mest. Nnjvišje številke na tem področju najdemo v provincah San Juan (44%), Santiago del Estero (39,7%) in Buenos Aires (33%), najmanj pa v Tucumanu (10%) in Misionesu (5,4%). Ni jasno, kako bo vlada rešila ta pro-blerp, zlasti ne v sedanjih okoliščinah, ko vsi potrebni ukrepi čakajo v kongresu na mirnejše čase. Dokler bo gospodarski položaj vezan na težnje ali želje tretje predsednikove kandidature, ni pričakovati pozitivnih sprememb. e.t. ISKRA SSD PRIDOBILA CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 2002 Kranjsko podjetje Iskra SSD je pridobilo certifikat kakovosti ISO 2002, ki ga je omenjenemu podjetju na posebni slovesnosti podelil direktor slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Leon Kos, slavnostni govornik prireditve pa je bil minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Ob tej priložnosti je direktor podjetja Damjan Zore povedal, da je Iskra SSD v minulih letih doživela številne padce in vzpone, v prihodnosti pa si bodo zavzemali za še kakovostnejšo ponudbo storitev. NA PRVEM MESTU Slovenija tudi v julijskem poročilu britanske agencije Dun & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice pokazateljev tveganja v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Kot ugotavljajo analitiki omenjene agencije, pokazatelj tveganja Slovenije tudi po začetku pristopnih pogajanj z Evropsko zvezo ostqja ugoden; kljub nekaterim znamenjem političnega mrtvila pa Slovenija ostaja trdno na poti vključevanja v EZ. V pregledu gospodarskih kazalcev pa agencija D&B napoveduje, da bo inflacija v prihodnjem letu znašala od 10 -12%, kar je za dva odstotka nižje od inflacijskih pričakovanj, izraženih v njenem junijskem poročilu. GOSPODARSKI TRENDI SO V SLOVENIJI Pozitivni lanski gospodarski trendi se v Sloveniji, kot je mogoče prebrati v zadnji številki glasila urada za makroekonomske analize in razvoj Ekonomsko ogledalo, nadaljujejo tudi letos. Po ocenah statističnega urada Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju bruto domači proizvod, izražen v stalnih cenah, za 1,9 % višji kot v zadnjem četrtletju lani, od tistega v prvem četrtletju lani pa je bil višji za 6,5%. Tako visoke stopnje rasti Slovenija ni zabeležila že od drugega četrtletja 1994. Tuji analitiki po zadnjih napovedih v letošnjem in naslednjem letu napovedujejo Sloveniji rahlo izboljšano dinamiko gospodarske rasti glede na preteklo leto. V glavnem se vsi strinjajo, da gre za državo z najvišjo posojilno oceno med gospodarstvi na prehodu, za kar so zaslužni dosežena makroekonomska stabilnost, ugodni pokazatelji zunanje zadolženosti in jasno izražen interes do članstva v Evropski zvezi. Novice iz Slovenci v VIPAVA - V nedelo, 21. junija je bila slovesna blagoslovitev temeljnega kamna n°ve stavbe škofijske gimnazije, ki je bila ustanovljena leta 1991. Nova stavba, ki naj ' bila dograjena do maja 1999, bo lahko prejela od 200 do 250 dijakov; trenutno jih le 111. Za gradnjo so se odločili zaradi neustreznih dosedanjih prostorov, ker se mo-^1° Prilagoditi novi slovenski zakonodaji luoloča, da mora vsak razred gimnazije *ieti dva oddelka) in ker vlada veliko za-manje za vpis. Stroški za zidavo in opre-*° lasajo okoli 600 milijonov tolarjev, ki bodo zbrali med verniki koprske škofije. GORENJE POLJE PRI KANALU - V °niačem kraju je umrl glasbenik in skla'-atelj Marjan Gabrijelčič, star 58 let. Živel delal je predvsem v Ljubljani, kjer je bil / Roletni profesor na Akademiji za glasbo, Prej pa umetniški vodja pri Slovenski Wbarnioniji. Pisal je instrumentalne in glas-riie skladbe, zlasti zborovske. MARIBOR - Na 4. mednarodno zborovs- 0 tekmovanje se je prijavilo dvajset zbo-| V’ vendar jih je zato, ker niso bili sprejeti 1 Pa so odpovedali nastop, sodelovalo le vet. V mešani zasedbi sta v konkurenci Wih zborov zasedla prvi mesti Akademski orTone Tomšič iz Ljubljane in Ljubljans-fiiadrigalisti. V kategoriji ženski zbor je Prv° mesto odnesel argentinski Coro na-l0nal de jovenes, ki pa je nastopal tudi moškimi zbori in v mešani zasedbi. LJUBLJANA - Osemintrideset političnih ^tank je vpisanih v notranjem ministrstvu 0venije. Zadnji je bil vpisan Istrski de-m°kratskt zbor s sedežem v Kopra. Sicer je ze prej vpisan, a je bil pred tremi leti “risan iz registra, ker naj bi nekateri členi Wegovega statuta bili v neskladju s sionsko ustavo. Stranka je vložila sodno jMtožbo in ustavno sodišče je odločilo, da . °ra notranje ministrstvo Istrski de-°kratski zbor - Dieta democratica Istria-sPet vpisati v register političnih strank. LJUBLJANA - Zaradi napetega položaja na Kosovu se tako policija kot vladni urad za begunce pripravlja na morebiten prihod beguncev. V prvih petih mesecih so na meji prijeli čez šeststo jugoslovanskih državljanov, po večini albanske narodnosti, ki so skušali ilegalno priti v Slovenijo. Urad za begunce pa ima pripravljenih okoli 200 ležišč v že obstoječih centrih. Ministrstvi za zunanje in notranje zadeve pa sta slovenskim veleposlaništvom naročili, naj bodo bolj strogi pri podelitvi vizumom. LJUBLJANA - Slovenske železnice so kupile dvajset tričlenskih in deset dvočlen-skih elektromotornih vlakov pri dražbi Siemens AG. Vlake bodo sestavljali v Sloveniji in bo pri tem 60 odstotno udeležena slovenska industrija. Vozila bodo iz lahkega aluminija, krmiljepje elektronsko, imeli bodo hladilne naprave in sodoben informacijski sistem za potnike. Največja hitrost bo 140 km na uro. Prvi vlak bo začel voziti na slovenskih elektrificiranih progah maja 2000. KROPA - Na tradicionalni prireditvi Kovaški šmaren so poleg glasbenih, plesnih in recitalnih točk pripravili tudi prikaze starih iger in kovanja ter stojnice, odprli pa so tudi spominsko razstavo akademskega slikarja Kamila Legata (1935 - 1995). Korenine praznovanja Kovaškega šmarna segajo v leto 1705, ko je sedem fantičev v gozdu pri Kropi našlo sliko sv. Marije - kroparske Matere Božje. Na tem mestu so postavili cerkev, datum i\jene posvetitve, 2. julij, pa je postal Kovaški šmaren - praznik vseh Kro-parjev. LJUBLJANA - Na osrednjem ljubljanskem stadionu za Bežigradom je nastopila priljubljena družinska glasbena skupina The Kelly Family. V Ljubljani je nastopila že lani, na tokratnem koncertu, ki naj bi si ga po zagotovilih prirediteljev ogledalo približno 20.000 obiskovalcev, pa je predstavila svoje pesmi iz zadnjega albuma Growing’ Up. LTOBLIANA - Madžarski velemojster p ^ ,a Sax si je s hitrim remijem proti k®nadn Ferčecu v zadnjem krogu Ijubljans-®a mednarodnega šahovskega turnirja jjj/jOvil prvo mesto. Zasledovalci so sicer en n *’ venfIar ga zaradi kriterijev kljub Nat številu točk niso prehiteli. ^ | >oljši Slovenec je bil Duško Pavasovič, ^boljši že na prejšnji nočni tekmi, je h. ^9,5 in 81 m (233 točk) in je zmagal 14 Ig- jn . Ha /, zadpjem krogu remiziral in končal t '■ mestu. Z zmago bi se Pavasovič po Mi izenačil s prvo četvorko. , LLENJE - Zmagovalec svetovnega ^ a Primož Peterka je zmagal na tekmi Bi Cebnski pokal v Velenju. Peterka, ki je 2 NI Ličil1 bil pt0Šnil reviji skokov v Velenju. Drugi je k et,-r Žonta (79 in 76,5 m, 219 točk), L Pa ®e tretji slovenski reprezentant 7» Fras (78 in 75,5 m, 216 točk), atu PETERSBURG - Slovenska ženska % reprezentanca je v evropski super-je rilskem St. Petersburg!! zasedla zadn-mesto (45 točk). Srebrna olimpi-rigita Bukovec je s časom 12,89 zma-c0 . Ua visokih ovirah in ugnala tudi Fran-Patricio Girard (12,89). Spiva so pa 80 Pripisali Francozinji, Ljubljančanka < ^oboj dobila po fotofmišu. To je bila ajdina slovenska zmagal na dvodne-lekrnovanju v St. Petersburgu. dtng MESTO - Člani Lokostrelskega tifj. a Movo mesto so letos že tretjič L k,''11''1' Odprto prvenstvo FIT A Olimpljs-^ za slovenski pokal. V vseh katego-Nbov nastoP'l° več kot sto tekmovalcev, Uši rezultat pa je v sestavljenem loku Slovenska vas v Lanusu POROČILO SLOVENSKE ŠOLE Šola Friderika Baragi' v Lanusu je v soboto, 27. junija praznovala dan državnosti. Skozi ves mesec junij so se otroci pripravljali na to slavje. Končno je prišel dan. Najprvo smo imeli kratek pouk, za tem pa se je pričela proslava z blagoslovitvijo nove slovenske zastave, ki nam jo je podarila Zedinjena Slovenija, kateri se za to pozornost iskreno zahvaljujemo. Blagoslovil jo je g. Jaka Barle. Za tem smo zapeli argentinsko in slovensko himno, nato pa se je pričel razvijati program s kratkim govorom, v katerem smo razložile otrokom, kaj pomeni samostojnost, želele Sloveniji vse najboljše za njen rojstni dan in prosile Boga, naj jo še naprej blagoslavlja. Sledile so primerne recitacije, pesmi in rajanje. Zaključile smo s pesmijo »Slovenija v svetu” in poslovitvijo od obeh zastav. S tem praznovanjem smo želele doseči, da bi naši otroci doživeli isto, kar doživljajo vsako leto 9. julija ob praznovanju samostojnosti Argentine. Menimo, da nam je uspelo. Šola Friderika Barage, Slovenska vas, Lanus. Pisma bralcev dosegla Jožica Emeršič, ki je z rezultatom 680 krogov postavila nov državni in neuradni svetovni rekord. SANTANDER - Ptujčan Srečko Majcenovič je na svetovnem strelskem prvenstvo! invalidov v disciplini zračna puška 60 metrov leže zasedel šesto mesto, imel pa je možnost za višjo uvrstitev. Po predtekmovanju je bil s 597 krogi dragi, v finalu najboljših osmih strelcev pa je nadaljeval slabše, zadel je le 102,6 kroga in izgubil štiri mesta, LONDON, Velika Britanija - Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je zmagala na mladinskem delu teniškega turnirja v Wimbledonu. V finalu je premagala Belgijko Kirn Clijsters s 7:6 (7:3), 6:3. LJUBLJANA - Srečko Katanec, nekdanji nogometaš ljubljanske Olimpije, zagrebškega "Dinama, beograjskega Partizana, Stuttgarta in Sampdorie iz Genove, nazadnje pa trener HIT Gorice, je novi selektor slovenske nogometne reprezentance. Katanec bo reprezentanco prvič vodil 19. avgusta, ko bo Slovenija v Zalaegersegu igrala z Madžarsko, piva kvalifikacijska tekma za EP 2000 pa Slovenijo čaka 6. septembra v Atenah proti Grčiji. MALMOE, Švedska - Končalo se je evropsko prvenstvo osnovnošolskih in sredn-je-šolskih plesno-navijaških skupin. V močni konkurenci so tri prva mesta osvojile tudi slovenske skupine. V kategoriji dance junior je zmagala ekipa Bombe z OŠ Žiri, v kategoriji dance senior je bila najboljša ekipa Zmajčki, v kategoriji cher junior pa je zmagala ekipa združenih OŠ Obala. Bariloche, 8.6.1998 V eni zadnjih številk ..Svobodne Slovenije” sem prebral članek o Dhaulagiriju, v katerem je ena napaka. Letošnji vzpon, o katerem poročate skladno s tem, kar so nam javili iz Ljubljane, ni bil prvi slovenski vzpon na ta osem-tisočak. Že leta 1987 sta Iztok Tomazin in Marjan Kregar dosegla vrh Dhaulagirija. Prav je torej, da napako v kaki poznejši številki popravite. Mimogrede lahko tudi omenite, da je Stane Belak „Šraul", ki je umrl tik pred božičem 1996 na Mojstrovki, sodeloval v štirih odpravah na Dhaulagiri, (v letih 1991, 1985, 1986, 1987), plezal težke nove smeri v DOPOLNILO V poročilu o pogrebu bivšega predsednika SNO Rudolfa Smersuja je treba dodati, da mu je ob grobu spregovoril besede v slovo Marijan Loboda, predsednik Zedinjene Slovenije. Pokojni je bil dolgoletni odbornik ZS, neutrudni sodelavec pri njenem socialnem delu, njen častni član ter prejemnik odličja ZS za leto 1995. Uredništvo Dhaulagirijevih stenah, a mu vrh nikdar ni bil usojen. “Šrauf” je v intervjuju pred leti povedal in potem to osebno potrdil Dinku Bertonclju, da se je navdušil za alpinizem, ko je kot šestnajstletni fantič bral.Dinkovo knjigo, izdano pri Slovenski kulturni akciji o argentinski ekspediciji leta 1954. Lepe pozdrave! Vojko Arko Osebne novice | Rojstvo: V nedeljo, 12. julija je bila rojena v družini dr. Borisa Štrfička in prof. Andrejke Vombergar hčerka Marijana. Srečnim staršem naše čestitke! Krst: V cerkvi Marije Pomagaj je bil 9. julija krščen Matjaž Ignacij Smole, sin Stanka in Marte roj. Koželnik. Botra sta Andrej Koželnik in Marta Smole Iglič. Krstil je mons. Jože Škerbec. Naše čestitke! Smrt: Umrla je v Ituzaingo Marija Pirc roj. Mlakar (89). Naj počiva v miru! Obvestila PETEK, 17. julija: Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. v Slovenski hiši. SOBOTA, 18. julija: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SKA: Vokalni koncert Janeza Vasleta ob klavirski spremljavi prof. Haydee Trinca ob 20.30 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 19. julija: 30. mladinski dan v San Martinu s celodnevnim programom. SOBOTA, 25. julija: 29. mladinski glasbeni večer ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 1. avgusta: Na slovenskem odru v Mendozi igra VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 15 . julija 1998 1 dolar 169,20 SIT tolarjev 1 marka 93,89 SIT tolarjev 100 lir 9,52 SIT tolarjev Ivana Tavčarja „Cvetje v jeseni“ ob 20.30 uri. Režija: Tončka Šmon, NEDELJA, 2. avgusta: 26. obletnica društva Slovenska vas s celodnevnim programom. SOBOTA, 8. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SOBOTA, 22. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SLOGA IMA V CASTELARJU 679 ČLANOV Pisarna Sloge poslu,je na Slovenski Pristavi, Republica de Eslovenia 1851. Odprta je vsako nedeljo od 10,30 do 12,30 ure. Vodi jo g. Nande Češarek, ki sprejema denarne vloge, izplačuje obresti in manjša posojila, sprejema plačilo naročnin in članarin. Čas je denar. - Izkoristite ga, suj vam je Sloga blizu! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! fl*irifllWniWWWWiBIIMIII^IWIIPWIiiillliMWiWli>iliiilWBili»il>illli'VViiriil mlllMIH iiHiM'HlM'Ml >'l Wi iiYWUIHH I ■■RVMBMBMNMa ■MMMNMMMKMHKSMMBMMaSGKM Maši oglasi TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2“ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (lifiklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. tire. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19' ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). Slovenska kulturna akcija vabi na vokalni koncert, ki ga bo izvajal solist ljubljanske opere bas-baritonist Janez Vasle ob klavirski spremljavi prof. Haydee Trinca v veliki dvorani Slovenske hiše v soboto, 18. julija 1998 ob 20.30 uri. 30. mladinski dan v San Martinu 19. julija 1998 vabita SDO-SFZ 8.00 začetek iger 11.30 sv. maša 13.00 kosilo 19.00 kulturni program nato prosta zabava s sodelovanjem Rock & Polka Društvo Slovenska vas - Hladnikov dom bo v nedeljo, 2. avgusta obhajal svojo 46. obletnico Program: 11.30: Dvigapje zastav 12.00: Sv. maša v cerkvi Marije Kraljice 13.00: Skupno kosilo 16.00: Kulturni program Prosta zabava. Sodeluje „Chalten Glasb Band”. Lepo vabljeni! SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760.1’radiije ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - 1 'raduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaecion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj o TARIFA REDUCIDA O u Concesion N° 7211 L O a; H o C£ Registro Nac. de la Propiedad < Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°šn pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliji' Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal\)e z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre' ^ Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GR.iFICOS VILKO S.R Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ' Argentina -^Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Nenadoma nas je 25. junija v 68. letu starosti zapustil naš dragi brat, stric in svak Peter Arnšek Prisrčna zahvala vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali cvetje in za petje ob grobu. Posebna zahvala g. Branku Janu za sv. mašo in molitve ob grobu, enako g. Vojku Arku za besede v slovo. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči bratje in sestre: Anica, Ivan, Nežika in Jožko, nečaki, svaki in postalo sorodstvo. Bariloche, Buenos Aires, Slovenija „Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje”. (Jn 11, 25) Prijateljem in znancem sporočamo, daje dne 3. julija 1998 zaspala v Gospodu naša žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Cilka Urbančič roj. Maček Globoko hvaležnost smo dolžni g. Toniju Bidovcu za duhovno oskrbo v bolezni, opravljene molitve ob krsti, pogrebno sv. mašo in poslovilne besede. Iskrena zahvala tudi patru Alojziju Kukoviči za podeljene zadnje zakramente, prelatu Jožetu Škerbcu in župniku Mirku Grbcu za molitve ob krsti. Hvaležni smo vsem, ki ste jo kropili in nas spremljali v naši žalosti. Ohranimo jo v lepem spominu in molimo zanjo! Žalujoči: mož Slavko hčerke: Tinka, Marija, Beti, Helena sin: Franci zeti: Jože Grbec, Janez Grbec, Gregor Rant snaha: Olga Omahna vnuki: Cecilija, Pavlinka, Bernard, Marya Itati, Mirko, Valentin, Elizabeta, Rotija, Gizela, Mikaela, Ezequiel, Erika, Matija, Barbara, Maksimilijan, Andrej, sestri: Marija in Betka Vitrih z družino svakinja: Lojzka Maček in nečaki ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Zapala, Ljubljana, Logatec, Vrhnika, Tržič, Litija. ■ Iz globočine kličem k tebi, Gospod (Ps 129) Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je 26. junija po hudi bolezni, okrepčana z zakramenti sv. vere, odšla h Gospodu po plačilo naša sestra in teta, gospa Francka Jerin vd. Albreht Zahvaljujemo se vsem, ki ste zar\jo molili, darovali cvetje, se od nje poslovili in nam stali ob strani ob hudem udarcu. Še posebna zahvala prelatu Jožetu Škerbcu za molitve ob krst&daritev sv. maše in vodstvo pogreba; župniku Jorgeju Blancu SDB za molitve in somaševanje; Viktorju Lauru SDB za podelitev zakramentov za umirajoče, molitev ob krsti in somaševanju ter Danijelu Vrečarju SDB in Francetu Barletu SDB za molitve ob krsti. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Žalujoči: Sestri: Nežka vd. Vesel z družino; Helena vd. Pikec ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Kanada, Moravče Blagor tistim, ki umijejo v Gospodu Z žalostjo sporočam, da je Vsemogočni poklical k sebi 6. julii8 mojega dragega in dobrega moža, našega brata, in strica Ludvika Pikca Iskrena zahvala prelatu Jožetu Škerbcu za obiske, duhovno pripravo na večn° življenje, molitev ob krsti, sv. mašo in vodstvo pogreba; župniku Jorgeju Blancu SD0 in Viktorju Lauru SDB za molitve in somaševanje; Danijelu Vrečarju SDB za somaševanje ter Tonetu Bidovcu za redno prinašanje sv. obhajila. Hvaležna sem gd& Rezki Bohinc za izredno pomoč ves čas njegove bolezni. Zahvaljujem se vsem, ki st® ga prišli kropit, darovali cvetje, se udeležili sv. maše in ga spremljali na pokopališč Njegovo dušo priporočam božjemu Usmiljenju. Žalujoči: žena Helena roj. Jerin sestre: Tončka por. Drenik; Mici vd. Pleško; Ani por Erbežnik z družinami V domovini sestra Francka vd. Urbančič; brat Dore z družinam* ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Cordoba, Brezovica, Kranj, Praga. Mg ’ '