H, ao. 1916 (Nove Jcompanije ao se pridruŽi-žile načrtu, da dobijo pred. nost pri delu samo ar meriški državljani. m J —Več clevelandski'h kompar m] se je združilo, da izvedejo Jbva pravila glede delavcev v jjftl tovarni. Po vzgledu The Packard (Motor Co. se (bodejo ravnale tudi dtaige kompanije. Le ameriški državljani bodejo dobili delo v tovarnah, dočim se too ostale prisililo, da gredo po papirje, predno se jih pripusti k deluL C. Aibreobt, superintendent K-W. Ignition Co. na E. 30th St. in Chester ave. s* je izjavil: Delavec, Iki .postane ameriški državljan, je bolj inteligenten. Ljudje, ki so tukaj pri delu, im ddbivajo svojo korist od te dežele, ne da bi bili državljani, niso nikdar zanesljivi in varni. Treba je naisim delavcem, da so lojalni napram samo eni vladi, ne pa da sltužijo tukaj, v Evropi pa prisegajo oesarjen*. Ameriške tovarne ne potrebujejo tujcev, pač pa dobrih, inteligentnih ameriških državljanov. Kakor rečeno, bodejo'sčasoma vse tovarne upe-lija% eno in isto prakso: Delo doj&ijo le ameriški državljani, ky so stalno tukaj naseljeni, iza abša in umazana dela se bo rporabilo tufjce. M5 smo roj ar Jn to že več let nazaj poveda-da bo sčasoma prišlo do te-Z Na j,prvo so prisilili trgovce, da so državljani, sedaj pa pridejo delavci na vrsto. V soboto, mL marca je vlaganje prošenj za državljanske papirje na novi sodniji db jezeru. V petek, 24. marca od 6. ure naprej zvečer pa bodemo pisali v našem uradi-du prošnje za prvi in drugi papir. Kdor hoče, naj pride ta ve-čer. —V soboto zjutraj je preminul za večno eden najbolj po-znaih olevelandskih rojakov, Josip Jarc. Dolga bolezen ga. je držala iskoro pet mesecev na postelji, in konečno ji je podlegel. Zapušča ieno, očeta in e-nega brata tu v Ctevelandu, dočim sta dva brata tekom zadrt j ijh let umrla. Josip Jarc je bil svojem delu tesno združen z/zgodovino clevelandske na-elbine. Pred kakimi 15. leti je rišel v Cleveland, in je takoj al delaven. Svoje čase je [ bil II. tajnik K. &. K. Jednote Vin »e udeležil vseh burnih bojev proti tedajni upravi. Prišlo je leto 1906 in 1907, "ko so vladali v Gevelandu1 znani farni boji. Bil je tedaj tudi poslovodja lista "Nova Domovina." Po-| zneje, ko j e bil ustanovljen list f "Amerika", je bil Jarc prvi po-1 slo vod j a. Uslužb-en je bil potem pri raznih slovenskih podjetjih, , zadnje čase pa je dobiJ dobrO mesto na Common Pleas sodniji, kjer je našim rojakom mnogo pomagal pri pridobitvi državljanskih papirjev. Na političnem polju; je bil vedno ja-| ko živahen, in dalj časa je bil predsednik jPolitičnega kluba. Eno največjih zaslug si je pridobil s tem, da je ustanovil in dalj časa vodil slovensko večer-šoLo za državljane. Kot jav-notar je 'bil znan povsod, in zadnje čase se je polotil real estate posla, dokler ga ni bole-en položila na postelj, odflco-r ni več vstal. Ranjki Joe, kot ga klicali, je bil neprestano ven, skromen, goreč za de-katero mui je bilo predlože-Seveda, vsakdo izmed' nas svoje napake, katere so pa e male v primeri z njegovim >m za narod. .Bil je eden pr-inkorporatorjev Nar, Do-Tako je bilo njegovo delo io tesno združeno z javno Z njim je preminul dober clevelandske zgodovine, in jc zgubila ddbrega Ranjki je preminul v w 40 leto svoje dobe. Upamo, da najde počitek po obilem delu in skrbeh, (ki so ga zadnje čase posebno morile! Pri nas ostane v vednem spominu kot pošte-njak in prijatelj. Njegove zadnja ostanke pone so na pokopališče v torek ob 9. uri dopoldne. —Društvenim zastopnikom za zgradbo Narodnega iDoma se naznanja, da se vrši nadaljevanje seje v sredo, 22. marca točno ob 8. uri zvečer, in nikakor ne v torek 21. marca, kakor je bilo pomotoma zadnjič poro-čano. Nadaljevanje seje je torej v sredo, a. marca. Nadalje se prosi, da se gotovo vsakdo udeleži brez izjeme, in to glede podpisov. Prečital se bo tudi zapisnik zadnjega zborovanja. Fr. Hudovernik, začasni tajnik. —Kako je naš moderni in celo izobraženi svet ponorel, nam kaže sledeči dogodek: Na neki farmi blizu Vermillion je poginil neki pfes. Psa sa balzamirali, nakar je ležal c$va dni j "na parah" v hiši bogatega farmarja. Prijatelji so prišli od vseh strani da se poslovijo od pasje mrci-ne. Potem se je v petek vršil "pogreto", štirje hlapci na farmi so nesli "krsto", ki je bila izdelana vsa iz svile in je veljala $50. Pokopali so psa na posebnem pokopališču za pasje mrdine. In kar je najbolj blazno: Župan mesta Vermillion, Mr. H. V. Williams, je imel "nagrobni govor" za psom, predno so ga pokopali. V neki slovenski pesni se poje: Cel svet je grozna blaznica! —Kakih tisoč uslulžbencev v tovarni The White Motor Co. je dobilo v soboto sporočilo, da bo tovarna od pondeljka naprej delala samo osem ur v treh odr delktli. S 'tem se odvzame delavcem posebna ura dela, za katero so bili bolje plačani , kot za druge ure, in na ta način zigmbi vsak delavec skoro 37 centov na dan. Te razmere bodejo vladale do junija. Tovarna naznanja, da ne more dobiti dovolj železniških voz, da bi odipeljali vse izdelano blago, kakor hitro se >to popravi, se začne z delom zopet po starem načinu. —Councilman Da mm je predlagal, da se da tiskati vseh> 250 postav, ki se tičejo kršenja cestnega reda v Clevelandu, in vsak policist bo .potem dobil eno knjižico, kjer so vse te postave tiskane, tako da bo policist takoj vedel, ali sme človeka zapreti ali ne. —'Zveza farmarjev, ki imajo svoje farme v severni Ohio, je sklenila, da od 1. maja naprej poviša ceno 'mleku do 4 cente pri igaloni. In zopet flbo moralo ljudstvo plačevati za vsakdanjo potrebo bogatim farmarjem. JPosebno je to nečuveno, da «e poviša cena mlekui v poletju, ko imajo farmarji veliko manj stroško/ s kravami kot po zimi. Preprana krav jih skoro ničesar nL-^elja. Cena kvortu mleka »se bo prav ^gotovo dvignila na 9 oentov, če ne na deset. —->V petek in soboto, ko je vladal občuten mraz v Clevelandu, je zopet zmanjkalo plina. To je že tretjič od novega leta. Pri pondeljkovi seji mestnega zbora bo mesto spisalo posebno pritožbo, ki se pošlje v Columbus. Nekaj oouncilma-nov je zato, da se v Cleveland uipelje konkurenčna družlba za plin, ali' pa da se sedajni družbi odvzame dovoljenje za Cleveland oddajati plin, ker kadar je mraz, mora ves Cleveland zmrzovati. Novice iz bojišča. Italijani poraženi ob Soči. Dunaj, 19. marca. Ob Soči, kjer so laške čete »zadnjcf čase neprestano napadale, so Avstrijci z veliko močjo napadli glavni laški oddelek in ga vrgli nazaj. Pri Tolminskem mostišču, kjer so ItaJijani s posebno silo napadali, so Avstrijci zasedli vse laške strelne jarke. Kolera v Belgradu. iLamdon, 19. marca. Iz Aten se poroča, da je zbruihnila v Belgradu azijatska kolera. 'Po petdeset oseb zlboli vsak dan, in tekom treh dni j je bilo 80 mrtvih. Zdravstvene razmere ,pod avstrijsko vlado v Belgradu so skrajno neznosne, poleg tega pa primanjkuje ljodem trudi živil (Kdor more, beži iz mesta. Srbi in Italijani. Rim, 19. marca. 'Srbski prestolonaslednik Aleksander je včeraj dospel v to mesto in je (bil sprejet s kraljevimi častmi. Nastanil se je v kraljeviem gradu, kjer ga je sprejela lašjca kraljica, ker se nae je objed-nem izjavil, da ne pozalbi nikdar noben Srb, da je njih domovina pod vlado tujcev. Dokler sovražnik ni pregnan, ne bo jniru, ali dokler ne zdihne zadnji Srb. Iz Rima se tudi poroda, da kljiub raznim poročilom, vlada prijateljstvo med Srbi in Italijani. Diference radi Jadranskega morja so se odstranile. 0 Izmenjava ranjenih. Berolin, 19. marca. Med nemško in francosko vlado je prišlo do konečnega sporazuma, da sie odpošlje vse ranjene Francoze, ki niso več za vojno slulžfbo iz Nemčije v Francijo via Švice. 'Ravno tako se naredi z Nemci, ki so v Franciji. Kako je na Primorskem bojišču Rim, 18. marca. Liaško vojno ministerstvo poroča: Na Kraški planoti se vršijo strahoviti boji za iposest onih hribov, katere je laška infanterija osvojila pretečem četrtek. Po silno krvavih napadih se je Avstrijcem posrečilo zasiesti naše novo pridobljene pokrajine, toda po ljutih protinapadih so bili Avstrijci vrženi iz strelnih jarkov, potem ko so cele kopice mrtvih pustili za seboj. |Na ostali fronti je mirno. Temu nasprotno se poroča iz Dunaja: l aški napadi ob celi soški fronti se nadaljujejo. Na Podpora planoti je sovražnik prodrl do naših strelnih jarkov, pa je bil po hudih bojih zopet vržen iz njih. V soboto so Italijani več ur obstreljevali 'naše pozicije pri St. Martinu, ponoči pa so poskusili z infanterijslkim napadom. Toda njih napad je foil oflbit. Pred našimi strelnimi jaiki je obležalo več kot 1000 Italijanov mrtvih. Laški zrakoplovci so z bombami obstreljevali Trst, ne da bi naredili kaj škode. Angleški konzuli prevzamejo ameriške posle. London, 18. marca. Zunanji urad angleške vlade se je. izjavil, da angleški konzuli z veseljem prevzamejo posle ameriških) konzulov v Meksiki, če bo meksikanska vlada prepovedala ameriškim konztulom nadaljno poslovanje. Vendar to pomočilo ni potrjeno. Avstrijski mladeniči v vojn?. Dunaj, 18. imarca. Včeraj je bila dana cesarska zapoved, ki kliče vse 17 letne mladeniče pod zastave. Prideljeni bodejo deželni brambi. Zadeva se tiče Ogrske in Avstrije. Nemški fiasko pri Verdunu. Amsterdam, 19. marca. Kot se porča iz (Pariza je nemška ofenziva s prav malo izjemo skoro popolnoma prenehala. Francoska vdjaiška oblast je prepričana, da so Nemci pri Verdunu poskusili vse svoje moči, da bi zavzeli Vetdun, ka.-se jim pa ni posrečilo. Tekom dneva so Nemci v manjših napadih skušali Francoze nregna-tl iz vasi Vaux in iz gozdov ju- eno od Haudremanta. T presta no streljanje s fr.in mi 75cm topovi je ustav nemške napade. Zaloga streljiva eksplodirala. IFrancoski topovi se oglašajo na celi fronti, posebno hudo pa v Woevre distriktu, kjer je njih ogenj povzročil razsjrelbo velikanske zaloge strcljivk, katerega so imeli Nemci v Mo-ranville goizdovih. Nemci proti Belf Pariško poročilo potrjuje novico, da so Nemci pripeljali svoje najyečje4oipove pred trdnjavo Belfort, in dva strela h teh topov sta padla v obližjje trdnjave. Sumi se, da Nempi pustijo Verdun - in začnejo|napa- Lor- forti|? otrjuje dati trdnjavo Belfort. raine so Nemci napadli pri Tlhiariville in se jim je posrečilo priti do prvih strelnfh jarkov, nakar so bili vrženi iz njih z bajonetnim napadom. Francozi so prepričani, da so Nem' ci izstrelili svoj zadnji strel pred Verdunom. Francoski finančni minister se je izjavil: "Prišli simo do odločilnega tre-nmtlka. Brez pretiravanji, brez iluzije lahko rečemo, da smo se približali kdncu vojske. Ta izjava francoskega finančnega ministra naredSla splošno u-goden vtis? ker so tudi nevtralne države prepričane, da Nemci s svojo ofenzivo ne morejo nikjer več naprej! Rusi v Armeniji. Ru^ka armada, južno od Er-zenumia, ki se je tri tedne mudila v okolici jezera Van in ob Črnem morju, da utrdi svoje postojanke napram morebitnim turškim napadom, je s^An^co-pet začela koiakati naprej. Rusi gredo sedaj proti turški trdnjavi Siwas. Včeraj so zasedli Rusi most Manahatun, ki je Šestdeset milj od Frzinana, na cesti proti Siwas. V Siwas se bodlejo Turki ustavili s posled njimi močmi proti Rusom. iN a Balkanu. Hz Bukarešta se poroča, da Bu-lgari razpošiljajo nekam svoje čete, (cer so vse železnice v Bulgariji zavzete od vojaštva. Potovanje za civilne osebe je prepovedano. Pa tudi Rum unci so olb ogrski meji prepovedali rabo železnic zo civilne osebe. Direktna »brzojavna zv«eiza med Grško in Nemčijo je prekinjena, (pa tudi zveza med Bulgari-jo, Turčijo in Avstrijo je prekinjena. Finančne razmere na Grškem so v obupnem stanju. DMuiine vojakov, ki so bili poklicani pod orožje radi mobilizacije, stradajo, in moštvo 'bo moralo biti odpoklicano na polja, ker sicer bo vsa žetev uničena. Boji v Alzaciji, (Pariz, marca. Skrajno in-teresanten zračni boj se je vršil v Alzaciji. Sedem francoskih zrakoplovov se je borilo s sedmimi nemškimi. Trije francoski in štirje nemški zraikoplovi 90 uničeni. Oddelek 23 franco-skh zrakoplovov je zagnal 127 bomb na nemško vežbališče v HalbsJheimti, na utrdbe v Metzu in na skladišče smodnika v D4-seuise. Turki pobiti v Arabiji. [London, 19. marca. Arabsko-turške čete, ki so napadle Angleže pri Adenu, so bile poražene in razkropljene. Tudi Turki, ki so pri Kut-el-Amara napadli naigleško posadko, so bili s krvavimi glavami odbiti. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 19. rparca. (Na fronti pri Rigi je sovražnik za^ čel s hudim bombardiranjem IsHouiJ mostiča. Pri Vidzi je naša artilerija bombardirala nemške strelne jarke. V dolini reke Stripa, so naši kozaki zasedli nekaj strelnih jarkov in odbili sovražnikov napad. Naše torpe-dovke so v Črnem morju potopile neko bulgarsko ladiio napolnjeno z ben i. .t_: . • • v Ameriška armada Dosedaj ni prišlo še do nobenih bojev. Villa beži pred armado in požiga ameriške kolonije ter ubija Amerikance. Banditu Villi grozi obkolitev od štirih stranij. Ako ostanejo meksikanske M čete zveste vladi, tedaj bo Villa v kratken zajet ob štirih stranij . Villovi banditje mobilizirajo. (Marfan Tex., 119, marca. Večina ameriškega prebivalstva je (pobegnila iz tega mesta dahneš v notranjost države Texas, ko so dospela poročila, da se v bližini mobilizirajo Villovi banditje, da napadejo mesto. Meksikanske čete pod poveljstvom meksikanskih generalov, so se domenile z ameriškim poveljnikom, da čuvajo to ameriško mesto pred napadom od strani Villa. Aeriška armada v Meksiki. Ameriške čete so dospele 60 milj južno v Meksiko, ne da bi odidale en sani strel ali da bi bil kak vojak ranjen. Ameriška armada taJbori pri Casas Gran-des, kjer je velika ameriška monmon^ka kolonija. Ameriške čete korakajo večinoma ponoči, ker noči v Meksiki so sedaj jalko svetle, in ameriška armada ima izvrstnp vodnike. Prvi oddelek je že odpotoval iz Casas Grandes proti goram, kamor se je zatekel Villa. V te(h gorajh se nahaja Villa s svojimi pristaši. iPrivatna poročila pra vijo, da se nahaja Villa 100 milj pred ameriško armado. "Prvi ranjenci" V Columbus, New Mexico, je včeraj vladalo precejšno raz-trtlTjfettje, ko so prinesli dva "ranjena" vojaka na nosilnicah mesto. Pozneje se je skazalo, da vojaka nista 'bila ranjena v bitki, pač pa se je eden poškodoval, ko je1 padel s konja, dru-zega je pa bolel želodec. Vla^afcj v Washiingtonu je naznanila, da ameriške čete nimajo pove lja osvojiti sploh kako meksi-kansko mesto. S tem je odstranjena velika nevarnost za ameriško armado, da ne bi bila napadena od Meksikancev. Meksikanska armada sedaj pozdravlja ameriško, kamor pride, in meksiikanski poveljniki pomagajo ameriški armadi. General Gabriel Gavira, poveljnik v Juarez, v okrajiu, kjer so ameriške čete tri dnij korakale skozi, je naznanil, da je bil položaj za nekaj časa jako nevaren. Toda sedaj ni nobene krize več. Prvotno so mu kurirji sporočili, da nameravajo ameriške čete ponoči zasesti mesto Gasas Grandes, in general Gavira je takoj brzoja/vil ondotnemu poveljniku, da tega ne sme pripustiti. Aimerikanci pa so se uta-borili zunaj mesta. Kje je Villa? Posebni poslanci, katere je razposlal Carranza, da zvedo za Villovo bivališče, so sporočiti danes, da se na'haja Villa v zapadnem delu države Chi huahua, (bliziui Sierra Tarahu*-m-ara gorovja. O Villi se trdi, da se zna skriti in prevariti svoje nasprotnike kot lisica, in da bo ameriška armada imela hudo boribo, da ga konečno obkoli. Na vsak način pa je Villa najmanj 100 milj naprej pred ameriško armado, toda ameriška armada je sedaj na cesti, kjer Se je Villa pred kralkim mudil in ,pokazalo se bo, če se morejo Amerikanci zanesti na meksikanske prebivalce, ki lahko povedo mnogo ddbrih informacij o Villi. Villa ima mnogo streljiva. (Meksikanska vlada je dobila sporočilo, lje. Izjavil se je, da se potrebuje saimo ,pet oddelkov s 500 možmi pri vsakem oddelku. Ti oddelki se morajo posamezno pomikati naprej, v razdlalji, da (hitro eden drujge-itmi lahk<5 priteče na ipomoč kadar je treba. Pri sebi morajo imeti le malo prtljage s seboj. Nemogoče je, da bi Villa tem kolonam pctoegnil. Amerikanci bežijo iz Torreona. E1 Paso, 19. marča. Kakih 60 Amerikancev je pribežalo sem iz Torreona. Pripeljali so se v živinskih vozovih. Posadka v mestu, pod poveljstvom meksikanskih častnikov, se je kazala sovražna napram Ame-4 rikanwem, in pri najmanjšem nemiru, (bi bili Amerikanci gotovo prijeti. Na drugi strani so se pa Aerikanci bali' tudi, da Villa napade mesto in pomori Amerikance. Ubežniki so se izjavili, da meksikansko ljudstvo ni nič kaj prijazno napram A meTilkancean. Cenzura za liste. San Antonio, Tex., 19. marca. Novo povelje je izdala danes ameriška vojaška cenzumu za ameriške liste. Glasom tega povelja bo vsak časnikarski poročevalec osebno odgovoren za poročila, ki se nahajajo v listu, za katerega oi*» piše. "Poročevalec, ki sporoči javnosti kaj vojaških skrivnosti j, je največji zločinec," se je izjavil danes major Sample.. "V^č časnikarskih poročevalcev 'bo postavljenih pred vojno sodišče. Življenje ameriških vojakov je bilo ze v nevarnosti radi časnikarskih poročil." Ameriške liste čitajo v iMeksiki, in pristaši Ville -prinašajo vsa taka poročila Villi, ki potem podvza-me isvoje korake. To .pomeni razširitev naših čet, in čim ameriške čete korakajo na bolj razširjeni fronti, pomeni to nevarnost za ameriške vojake. Ameriški državljani morajo to vedeti in se ,po tem ravnati. Ogromno vojaštvo za Ameriko. Washington, 19. marca. Poslanska zbornica bo prihodnji teden z ogromno večino sprejela rnxvi 'T^JPu predlog, da se, . ' v. ne- ameriška armada za istalno pomnoži na 140.000 mož. To je povečanje za 'kakih 45.000 mož letno več kot dosedaj. Nadalje se bo dovolila posebna rezerva, ki bo tekom petih let narastla na pol milijona izšolanih vojakov. Silni dobički. New York, 19. marca. Dohodki jeklenega trusta v Zjed. državah za preteklo leto znašajo ogromno svoto $726.589 ali za 168 (milijonov dolarjev več kot leta 1914. Čisti dobiček, katerega je dofbil pri tem jekleni trust, znaša $1(40.000.000. V Evropo se je prodalo lansko leto za nekoliko man ji kot sto milijonov dolarjev zvršenega jekla. (Predsednik jeklenega trur-sta Gary o mada odide v Mteksiko, previdno vodil nevaren položaj t mora biti prijet. Nobena in se objednem pripravil za ob-strvar ne bo zadovoljila ranibo, če Ibo treba. I^reds-edni- le Zjed. držav. Preganjati in ujeti bandtta je ena stvar, pomiriti in »iti Meksiko je pa popolno-drmga stvar. (Danes ne *no-10 poviedati, kaj se ibo zgodi-jutri. Vojaški (poveljniki, ki odšli z armado v Meksiko, morajo ohraniti skrajno hladit in premišljenost. Kar se tiče začasnega predsednika meksikanske republike, 'Carranza, ni dvoma, da bo i storil vse, da olajša dtelo ar-Zjeid, držav in da bo po močeihi skušal dobiti Vil-roke in narediti konec aine-kazensiki e.kspeijajo nje-s generale melksikanski vo-in ljiKlstvo, ki ni zadOvolj-ker je ameriška armada >ila na mek&ikanska tla. [n če jie Carranza odstavljen če mat bo nemogoče kontro-armadb in položaj, kaj bo tem? Odgovor je j ako teža-1. Namesto, da bi ameriška armada samo vlovila Villo, bi morala boriti za obstanek, red in mir v Meksiki. In Zjed, državie bi kmalu prišle v položaj, da razvijejo vso svojo vojaško moč, 1 da rekrutirajo lilijon prostovoljcev, da se ob-narodna blagajna za nekaj tisoč milijonov dolarjpv iadat->v. Ali 2 drugimi besedami i: se melksikansko ljudstvo upre anueriški armadi, tedaj stoje ameriške države pred največjo krizo, kar smo jih imeli v zigodovini Zjed. držav od civilne vojske sem. In tak je danes pravi položaj, kakor ga mora presoditi vsak pameten Amerikanec. IPrepri- kova zmožnost za politično ufpravo se bo najlbolj pokazala s^daj ob teški melksikanski krizi. Zau^pajmo lahko predsedniku, da bo storil vse, da ne pride do ostrega (konflikta z Merfk-silko, in da ob pretečem konfliktu raje umakne čete iz Meksi-ke kot da bi ji'hl izpostavil klar nj.tn. Toda naloga Zjed. držav mirno gledati od Strani, kakor se sosedje koljejo med seboj, kako ti sosedje prihajajo celo k nam na naša tla in sikušajo zanesti klanje tudi na naše o-zemlje. Naloga Zjed. držav je v talkem slučaju vzeti policjsiki kol v rotke in narediti mir. Ne gre se samo za lov eneiga bandita, gre se za pravo ljudsko vlado za ohranitev idealov in svobocloščin, katere so nam zapustili naši očetje. Amerika ne more zavojevati Meksike, toda na vsak način pa mora A-merika narediti mir v deželi, kjer Ijiulstvo krvavi že toliko let radi notranjega sipora. In kadar se tak mir v Meksiki posreči. tedaj naj umaknejo Zjed. države svoje sile in pustijo sosedno republiko pri mirnem razvoju. I Novice iz Balkana s Jalko malo se zve, kaj se godi na Balkanu, odnosno v Srbiji, katero so zasedli nemški, avstrijski in (Wulgarski vojaki. Nihče ne ve, kakšne vrste vlado imajo v fldh krajih. Nobene mednarodne kontrole ni v tej deželi, kajti Nemci ne pustijo nikogar v Sribijo, niti iz nevtralnih dežel ne, in Srbijo so popolnoma zapitfi ostalemu svetu. Raditega ne pride v svet nobena novica^ kaj se godi danes v Srbiji, raszvem kar zveAno iz avstrijskih, nemških in bolgarskih časopisov. Iz teh listov smo zvedeli toliko, da se vršd v Srbiji veliikans)ki rop mmetnosti in knjižnic, brez ozira, ali so čanje nas vse3i je, da ameriške te uimetnine ali knjižnice last čete preganjajo edino le des- kraljeve rodbine, parlamenta, ne|ga zločinca. Objednean j javnih zavodov ali posamezni-smo tudi prepričani, da bo Ikov. ena najbolj težavnih nalog, kar smo jih še kdaj imeli. Veljalo bo mnogo denarja in mo- Najprvo so pričeli ropati Avstrijci v krafjevi privatni knjižnici v Belgradu. Na drugi stra- _■__ ska anmada, wdkega UUingtro- va, ipod-ravnatelja Ibulgarske knjižnice, da pobere iz silbskih knjižnic in muzejev vse vrednostne knjige in inanuafkripte.. V Nišu se je nahajala, kakor BmJgari sami priznajo, krasna narodlna in univerzitetna knjižnica, in vse knjige v teh knji-žnicalh je ^builgarska vlada izkazala odnesti v Sofijo. Isto se je pripetilo s slavno knjižnico te-ologičnega zavoda v Prizren-d"u. Kar se tiče tega literarnega ropa, je najbolje, da na tem mestu povemo mnenje bolgarskega dopisnika "Neue Fneie Presse," ki piše sledeče: Pred nekaj dnevi smo dbbifi povelje od divizijskqga poveljnika, da poiščemo in zaprtenimo vse knjige, dokumente in ma-nuskripte, katere so Srbi stkrili Najprvo smo zaplenili kralja Petra knjižnico. Potem smo spolna dela Gogol j a. Tolsto-a, Shakesipeara, Byron, Puškir na in dr. Mnogo izmed njih je (bilo prestavljenih na srbeči jezik. Francoski in laški ktasiki so bili na posebnem prostoru. Dobili ismo tudi vsa dela si. Mo-ierja v krasni Larouisse izdaji. zanimanjem simo igledali, da je več knjig- mnogo nad sto let starih, in velike historične ve-1 jave. Vse te knjigte smo skrb* no zapečatili in odnesli kot vojni plen v Sofijo. Kar se tiče stenografičnega muzeja v Bel'gradu, je postal žrtev avstrijskih in mažarslkiih roparjev. Kot priznajo Avstrij ci sami, so sle nahajale v tem muzeju dragocenosti, katerih se sploh z denarjem ni moglo kupiti. Približna vrednost tega muzej« se je stavila na 60 mili Jonov kron. Ko sf> Avstrijci za sedli Belgrad so zahtevali, dla se te dragocenosti odpošljejo nemudoma na Dunaj. Toda Ma-žari so zvedeli za to in so takoj >rotestirali, da bi Avstrija po-graJbila za sebe vse dokumente. Afažarski parlament je potom mini ste rslcega predsednika Tis ze zahteval, da se dragocenosti enako razdelijo med Avstrijo in Mažarsko. Dosipel je v Belgrad poseben mažarsiki komi sar, ki jie določeval vrednost knjig. Sed'aj se ipa obe vladi >repirate, kdo dobi več tega ro->a. Mislimo, da je nepotrebno še Icaj druizega omeniti o "kulturnem" delu M>ažarjev in Avstrijcev v Srbiji. Avstrijski vojaški guverner v Belgradu, naznaja, da je nekdo ukradel slavno sliko srbskega umetnika Jovanoviča, katero so cenili na 30.000 kron. ?ozneje so dbgnali, da sie na-raja slika v Budimpešti, kamor jo je prinesel neki mažarski pol-covnik, ki jo je ukradel v Belgradu. Avstrijska vlada je odločila, da ustanovi Avstro—Ogrska jauika i'z Dunaja v Belgradu podružnico z namenom, da se odvzame veljavo stibskemu denarju. Avs-trijcS plačujejo srbski denar, ki je bil še tekom vojske vreden 90 vinarjev, po 50 vinarjev. Na ta način je prišel velik del snbskiega prebivalstva ob polovico svojega bornega premoženja. Zagrebški list "Obzor" poroča z dne 12. febr. sledeče: X« Budimpešta jie pfisla v Zagreb posebna vojaiška komisija, da še enkrat preišče vse one moške, ki so bili dotedaj oproščeni odr vojaške službe. Na nabor so morali možje, rojVni leta 1862 do 1875. Ko je bilo delo v -Zagrebu gotovo, je komisija odpotovala v ostala mesta. Nadalje poroča list, da so potrdili vojakom ljudi napol slepe, gluhe, in hrome, in so jih pri- ita po zrakoplovih. kar se jih ameri- imotprmiih koles postaja ve-efno bolj vsakdanja. Motor se upeljuje celo v krajih, kje*r se dosedaj ni pričaikovalo, da bi bil praktičen. Angleški poštni oddelek je pred kratkim znaiel, da se pošta veliiko hitreje in ceneje lahko razpošilja s pomočjo tovornih avtomobilov do razdalje 125 milj kot pa po železnici, Raditega bodtejo sedaj v tej razdalji u^ peljali avtomobile v -veliko nezadovoljnost (železniških družb, ki zguJbijo s tem nvnogo dobička. 'Kini a hi za to rtoviloo je pri šlo poročilo, da je vlada Zjed. dlržav -razpisala ponudbe tovarnarjem zrakoplovov, za zgradt-bo mofcnih zrakoplovov, ki bi vozili pošto po zraJku v Alaski po sedimih različnih -potih. Ra-zivažanje pošte v Alaski velja sedaj vlado ogromno „ svoto $256.724 na leto. Razvažanje poštfe v Alaski s pasjo uprego — navadno je bilo v sani upreženilh- deset psov — bo kmalu -minilo. Vlada j'ef vsako leto razpisala lepo nagrado za naj'boljso tako pasjo uprego, in dosedaj je znano, da je najboljša u-prega prepeljala pošto na razdaljo 412 milj od Cripple Creek d'o No^ me v &2 urah. To je najhitrejši čas, pri čemur moramo pripomniti, da so psi naravnost dirkali, da so pribli v- tem času iz enega kraja v druzega. Če pa psi naviajcfno -vozijo, {ka jih vzorne trikrat do petkrat toliko časa. Če bi pa uiporabili zrakoplov, bi slednji pljul v naravni črti in bi prišel -iz enega kraja v dnuizega v petih ali šestih urah. Iz VaW'efea v Fairbanks je 358 -milj. Vlada vprašuje zra-koplovce za koliko bi nosili pošto med tema dvema točkama, trikrat na teden, skozi vse leto, 3000 funtov pošte z vsako vožnjo, in jim daje dva dnij časa za .polet. Danes velja to Vlado $127.850 na 1'dto. Zraiko plovci menijo, da je -svota dovolj velika, da se jih bo neikaj oglasilo, ki se ponudijo v slu-ž-bo, d as i letanje z zrakoplovom preko zamrznjene Alaske, preko zmrzli-h rek in p ms tih hribov ni nič /kaj iprijietno. V Alaski dobite najbolj utrjene, najbolj pogumne može na svetu, toda menda ni enega samega zraikoplovca med njimi. S-ploh danes primanjkuje zra-koplovcieiv v Ameriki. I Neka tovarna se je pretekli ted!en izrazila, da bi rabila takoj 50 dobrih mož, pa ve, kje bi ji'h dobila. "Prevaženje px>šte s pomočjo zrakoplovov v Alaski je možno," se jie izjavil Henry Wood-house, igoverner zrakoplovne-ga ameriškega kluba. "Vožnja bi ise -prav hitro upeljaila, da ni Alaska tako daleč od letalnih centrov, in če ne foi bile tovarne za izdelovanje zrakoplovov tako zaposljene, da le z največjo težavo izvršujejo ogromna naročila. V Evropo se jib odpošlje vsak d'an šestnajst. Kar se tiče hitrosti zrakoplovov bi vzelo zirakopJov tri ure za razdaljo, ki jo sedaj psi narede v desetih dO petnajstih dnevih. Zrakoplovi obljubil je jo biti e-den naj.bol'j: mogočnih faktorjev pri razvitku Alaske. Iiz Seattte, Wash., do Nome, Alaska in do drugih krajev v Ala-siki se po zimi' potrebuje sedaj kakih 40 dnij, in z ypeljav© zrakoplovov bi se ta razdalja sikrčila na 5 ali 6 nnr. Ob najlepšem vremenu -v poletju- vzame iz Seattle v Nome 8 dnij, "Zrakoplovstvo silno napreduje kar se tiče obsežnosti, hitrosti in zmožnosti prenašati težo. Zrakoplov lahko leti do 140 milj na uro in nosi teže 6koro eno tono. V izdelavi so zrakoplovi, ki bodejo nosili pet ton blaga. In dočim so avtomobili, žeieJznice ter druga pix> anetna sredstva na -suhem in -ladij« ma morju podvržene vsakovrstnim zaprekam na potu, se zrakoplov lje. Zrak< svobodno bo prišel kot ški izdelovalci zrakoplovov so jih do sedaj poslali v Evroipo nad 2000. "*Ko je vlada razpisala preva žanje pošte v Alaski s pomočjo zrakoplovov, je vlada nal'ašč omenila najtežja pota, dasi Je stotine lažjilh potov. N. pr, par-nik vozi med Key West, Fla. in med Havano 9 ur za razdaljo 100 milj. Isto pot bi lahko naredil zrakqplov v poldrugi u.ri. Položaj v Alaski je tak, da se transportiira pošta v poletju s parnikom do St. Michiel Nome in SkagAvay; z železnico iz Skagway do White Horse, in -po pannoku po Yukonu in dru'giih rekah. Po zimi se ipre-važa pošta po parnilku do Skag-waya in Cordove, z železnico iz Cordove in iz Skaigwaya do White Horse, pofcelm pa po saneh iz Chit in e d'o Fairbanks in iz Whi te Horse do Dawson a, Z a mesti Fairbanks in Dawson se rabijo jzkljuono pasje upre-ige. Pošta Zjed. držav je razpisala sledeče proge za prevažanje pošte: Iz Fairbanks do Tanana, 162 milj, trikrat na teden celo leto, breme znaša 1000 do 2000 funtov pošte z vsakim poletom. Dovoljeno je 24 ur za ta polet. Dosiedaj velja to pošto $2>3'.i53 -na leto. Iz Tanane do Kaltag, 381 milj, dvakrat na ted'en skozi celo leto, breme zrnaša 600 do 1200 untov, dovolitev časa1 dva dnij. Sedaj velja to $15.950 na leto. Iz Sewarda db Iditarod, 360 milj, d'vakrat na teden skozi cel'o leto, iteža do 2000 funtov, čas dovoljen za polet dva dnij. Sedanji stroški $22.865. Ida-tirod do /Nome, 280 pilj, dva-erat na teden loelo leto, breme od 800 do 1000 funtov, dovo-jen čas 24 ur, sedanji stroški $24.862 ma leto. Ta pota so* v ✓:vczi /. mesti, ki le -,c cb obrežju in z mesti, ki 'lefe v notranjosti deželi. Veliko bi pomagalo k napredku Alaske, če bi se upeljala hitrejša- pošta. Med postajami, katere -smo omenili votzijo vladni vozovi, in en sedež v taikem vozu velja $100, in poleg tega še od $5 do $10 na dan za 'jedila. Sladkor, so! in oatmeal je 25c funt, slanina 40 do 60 centov, konden-zirano mleko 75c zalbojček. Vse te stvari morajo razmišljati izdelovalci zrakoplovov, ko bodejo dajali ponudbe za prevar žanje pošte v Alaski. Prva posikušnja za prevaža nje poštie se je naredila na Long Island dne 23. sept. 1911 In uispetti je bil izvrsten. Poštna vreča na »zrakoplovu je tehtala 10 funtov in v njej je bilo 640 pisem in 1280 razgltednic. To pošto je inabral v Ikooiklynu )Pete Cleary, pismonofca in jo izročil nadzorniku Boyle, ki je s pomočjo uradnikov pritisnil na vsako razglednico in pismo posebno -štampilijo v spomin. Prvo pošto iz zraka je dobil Earl L. Ovington na "Station No i." na Nassau Field ob 5.25 popoldne. -Zrakoplovec je bil' v svojem stroju, pripravljen za polet. Vrečo je stisnil rmed kolena, zapodil se v zrak in šest minut pozneje je bil na pošti v »Mineoli. Solun in Macedonija Solun, Saloniki ali Salonika je glavno mesto Macedonije Nekdaj se je imenovalo mesto tudi Tesalonike, po sestri ma-icedonsikega kralja Aleksandra Velikega. Mfesto Solun je bilo zgrajeno leta 315 pred Krist. Tu je bil nekdaj v prognanstvu in tugoval po solunski morski obali Ciceron, slavni rimski govornik. Tu je apostoval Pavel osnoval prvo krščansko občino. Tu je domovina Cirila in Metoda, tu v Sdlunu se je pravzaprav pričela slovanska pro-sveta. No, pa danes vsega teiga ni več, četudi bi z lučjo iskali pri belem dnevu. Na vlado nekdanjih Rimljanov nas spominja še Galefijev slavolok, v spomin na prve ikrščan-ske čase je ostalo še nekaj cerkev, spremenjenih v džamije, in na srednje- wKm^fm dotičnih krajih. Mislite st ozko obalo, ob katero udarja morje, in poleg obale dve vzporedni ulici, presekani z brezbrojnimi •malimi ulicami, ki so vijugaste, umazane in blatne — in to je verna slika Soluna. (Najbolj daljna mestma ulica je popolnoma tiha in mrtva, morsko živ Ijenje se v njej ne -pozna mnogo več. Okna, ki so obrnjena proti ulicam 90 gosto zagrnjena. Zato pa je osrednja -ulica — Vardarska toliko bolj živahna ... Tu je, kakor v vseh ori jemi-talskih mestih, vse življenje na ulici. Na ulici obedujete, na ulici se vsedete na gostilniški stol in povžijete svojo pijačo, tu se striže, brije in krpa čevlje. Grozdje vam visi nad glavami, di-nje in melone leže po cestalh, jabolki leže povsod, poleg tega pa silno južnega grozdja. Blato, ropot in, šum, krik o trok, ki prosijo aH pa nesramno zahtevajo od tujcev denarja, naloženi osli rigajo po mestu, da ti leti skozi u-šesa, konjska železnica, pred katero leti in trobi v rog mlad Turek, da raztgan ja ljudi.... klobukov. Tu so t stilne in kavarne, ko se shladi, preselijo In če človek prišli voru pisane mndžkte rodov, špansko govore ki so se sem preselili, ko preganjal španski kralj III., in ki tvorijo skoro co solunskega ptebi\ Njih je skoro 150.000. Ti je v -Solunu te posebno radi bah a jo, da so čistega judovsl ga rodu, in zato se z druf židi ne družijo radi. Zidimije, i zelenimi šali in svilenimi ljami in z razgaljenimi prsi ro do pasa, nas spominjajo polnoma na srednjeveške ča^ V židovskih rokah je skoro va solunska trgovina, čudno da Turki, dasi so bili židje bolj verni in zvesti njih pods ki, nikakor ne morejo trpeti dov, kakor tudi kristijani ne, Kar se tiče kristijanov, je v j Solunu največ Grkov. Giki so lastniki vseh gostilen m hotelov. Grški jezik se sliši povsod. ' Malo je slišati slovam^kega. Dva ali tri bulgarske napise dobiš v mestu-, neko bulgarsko Dalje na tretji strani. lESEaHEafflEaiim^ 1 Mr. Clemens Raduoha, £M Palmar St., Detroit, Mich., jer&btl Severo* !vo Zdravilo w obiatl in Jetra ko ie imel oblatilo neprillko ter nam je pital: "Bil leni bolan ve« kot eno lato to pol. Potem aem Uvodol o Seve- Irovem Zdravilu za oblati In Jetra ter serfi bil olajflan. Radi toga labko ^ priporočam to zdravilo vilin, ki trpijo viled »blatnih neprlllk." Kadar vas hrbet boli iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kalta obistna neprilika in 2,ato rabite Severa s Kidney and Liver D I (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki KOIIMMItf vas bo Bpravilo na pot k zdravju. R&bi IlUliroil V se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrdcih. mW e% ma b te ponavadi tudi pojavlja med Saaom oblilnlh noprillk ln da ae AiCtpVlVa pomaga »dravijenju, naj w rabi tudi 0 EV ERA'S BALSAM Or UPE (Severov Življenakl Balaam] kateri Ja le večkrat Izkazal ivojo vrednost v zvezi 1 Severovlm Zdravilom za oblati ln Jetra. Cena Severovetra Zdravila za oblati In Jetra: 6O0 a $1.00. Con* Soverovoea ŽlvIJenakega Balzama: TSo. VpnOlaJte valeea lekarnarja za Severov« Pripravke. Ako va* ne mora založiti,, na- ločite J lli od naa. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST! Tumoatnl bond! m druitvane uradnik« p« 25c. od $100.00 ns leto. - Javni notar. - Pojaanila in naarati zaatonj. AUGUST HAFFNER, 1203 Norwood Road TEL. PRINCETON 1S3S4. CRANK ČERNR i JL SLOVENSKA TRGOVINA Mm4 S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are. Kadar Selite kupiti dobro uro f n drago zlatnino, Columbia grafofone, ploKe t raeh jezikih, posebno importirane »lovenake plošče iz stare domovine ter vse v to atroko epadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vaako blago je jamčeno. , imiiiiMimimiiMiminMiMiMHiiiii Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. Molke obleke................$1.00 Moikaankqje.................$1.00 Jopiči................................SOc NIZKE CENE. Žeaake kiklje.....................50e Ženske dolge suknje........$1.00 Ženake obleke.................$1.00 :ma Th« DAMM DRY CLEANING Co. Cant 739-W 1574 £. 55th ST. A. J. DAMM, poslovodja. m ASStt)[ Itorpor. 13. mai 1914. v drla vi Ohio Sedež: CLEVELAND, OHIO VRHOVNI M RAON IKIt PRBDSBJDNIK: JOHN GORNIK, 6105 UT. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PttUMOt KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK HUDOYB3RNIK, 1051 BAST «ndJT. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAU8. 1062 EAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S ELilfllK AR, 6127 8T. CLAIR AVE. ODBOANI KI: Frank M. JAKjSIC, 1203 Norwood Rid. Joe, RUBS, 8712 Bonna are. Frank ZORIC, 590» iFrooser ave. Frank OBRNE, 6033 St C alr ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair are. Ignac SMUK, 10B1 Addison Rd. Anton OfifITIR, 1158 E. 61at St 8€i)e vrhovnega odbora ae vrttjo vsako Četrto nedeljo v mesecu Ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada 11052 B. Blind St. drugo nadstropje, ta-daj. Cuyahoga Telefon Prfcweton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne atrari ln denarne nakaralce, naj »e pošiljajo na (vrhovnega tajnika. Zveclno glaallo: "CLEVULANDBKA AMERIKA" Nadaljevanje i z 2. strani. zagovarja ottipije in da je odpadel od1 načel maricizma. V knjižnico in bulgarsko gimna- tem boju je Kautsky tudi o- zijo, to je vse, 'kar je slovanske ga v gfavnem mestu Macedoni je tako zmešane kot kače v gnezdu. Poleg rumunske vasi dobite grško, fan v isti vasi je po-lovica ljudi arbamaška, a polovica slovanska. In različnost vere se poveča zamotani mace-donski položaj. iMed Kristijani, posebno med Arbanasi se vodi neprestano boj med katoličani in pravoslavnimi, pa celo med samimi pravoslavnimi je prepir in sicer za grškega patrijar-ho , v Carigradu in za bulgar-sk<6ga eksariha. Mnogo Slovanov se je tudi poturčilo in ®o d/anes dobri branitelji mofoame-lanske vere. Po statističnih podatkih je danes v (Macedoniji kake tri milijone ljndij, izmed teh 240.-GHcov (na jugu), dkoli poldrugi milijon Slovamov, ostali pa so Albapci, Turki, židje in Rumunci, torej sedem narodov, izmed teh šest medseboj popolnoma različnih. Macedonske Slovane smatrajo Srbi za Srbe, Bulgari za Bul-gare. Ničesar ne pomaga tu, ne tuji potniki, ne učenjaki. Tako je nt pr. bivši ruski konzul Jastrebov na strani Srbov, a poznati Miljukov in Bašmakov na strani Bulgarov. 'Rus Amfi-teatrov in Srb Cvijič pravita, da so macedonski Slovani nestalna masa, ki se še ni kristalizirala. Narodne 'zavesti med niimi fia najti. so makedonski Slbvani ali Bulgari, na to vprašanje dobro odgovoril Rus ko pravi: V dokaz ih pravic na Macedonijo se )gari sklicujejo na svetopi-emsko salomonsko razsodbo, je v najbolj strašnih poli prihitel Macedoncem na ? Srbi ali Bulgari. Zgo-pravi, da Srbi. C do Razno. "SREDNJA EVROPA." '^Slovenski Narod" v Ljubljani ipiše: Že več mesecev smo priča žeto živahne propagande za ustanovitev "Srednjie Bvno» pe"\ ito je Jta združenje Avstrije, OgnsJke in INemci'je v gostem, carinskem in vojaškem oziru. Z vnemo se * zavzemajo za ta projekt Nemci, čari z rezervo. Slovani pa molče. Tudi danes še ne 10 vzeti to vprašanje v le zabeleiteno naj bo, ) si nemški socijalni diemo-jcaradi "Srednje Evrope" laseh. Avstrijski nem- dr. Renner in dr. El-so iza* "Srednjo Ev-rtemšlka socijaflna demo- ih smešil dr, Rtennerjev projekt o uredbi narodnostnega vpraša-sanja v Avstriji na podlagi na- socijialni demokrat j a se torej ne morejo z j edin it i. |H| HRI Nove krušne karte. S Štajer-* mesar j eni, vsa sdbna skega pišejo: Nove ikrušne karte, na katere se more kupiti vsaka dva tedna le in 'ki'logram molke, medtem , ko ste' morajo ostali odreda .porabiti za niar kup kruha, so bilte vpeljane tudi v nekaterih večjilh občinah na Spodnjem štajerskem. Pokazalo pa se skoro, da j>e ta uvedba popolnoma neumestna, kajti prebivalstvo si peče v teh krajih kruh. doma in če bi moralo kruh pri peku kupovati, bi s tem ne bilo ničesar doseženo, kakor večji izdatki za vsakega posameznika, ne glede na to, ovali vse prebivalstvo s kruhom. Mari'bor-slko okrajno glavarstvo je vse to že uvideib in je pri cesanski naniesftniji v Gradcu izposlova-lo, da so (bile te nove krušne nalkaznice v mariborskem okraju odpravljene, tako da veljajo tam zopet stare nakaznice, na katere se -more 'kupiti moka ali pa krulh>. Želeti bi bilo, da bi mariborskemu okrajnemu glavarstvu sl^dilb tudi celjsko ln ptuijsko. SKODA VSLED VOJNE. Gališko namestnistvo je sestavilo natančen seznan škode, povizročeme vsled vojne v 59 galižkeh olkrajih s 1267 vasmi in 110 mesti. Razdejanih je bilo 64.000 stanovskih hiš in 113, 324 gospodarskih poslopjij; brez istrehe je 58.225 rod/bin. Za te je Ibilo treba 458 barak in 2500 stanovanj po eno sobo. Popraviti je bilo treba 12.921 poškodovaniihl stanovanj. Do 15, novembra I9f5 je bilo dograjenih 82 barak in 1809 malih stanovanj ter popravljenih 7131 stanovanj. PO KRIVICI OBD0L2EN. Pred nekaj časom je bila na Dunaju umorjena vdova višjega revidenta Marija Zavrzal in ji je bilo ukradenih mnogo stvari. Postala je žrtev roparskega umora. Nekaj dni pozneje je policija aretovala 24 letnega tehnilka Bori slava Golu-boviča, (ki je nekaj časa stanoval pri umorjeni vdbvi. Sum, da j« Gbtlubovič umoril vdovo, so podpirale razne okoliščine, a tekom preisflkave se je dogna ijalni demokratje, na če- v zadnjem kotičku Belgije, ki ga Ntemci še niso mqgli oku pirati, in kakih deset kilome- ----—---— j iivy uujiw 11 j-v """bV T* £. ' •C iz Netriči(je, Kautsky in ska (kraljica Eli/zabeta ustano- IoS9 E. 64th bt. . i. » . «.» —p——— vila pravo otročjo vas. Nasta- ;m načrtu. Boj »e vrši vLjonai je v tej vasi Ikakih 500 "Der Kampf'. V1 otrok, starib 3 do 8 let, tki ni-pravi Hiilfendinig, da majo doma. Vas je zgrajena iz ii in gospodarski barak, v katerih so poleg spal- narodbv ni nic šolske, bolniške in igralne Dobrega krojaškega pomo&ii-i, kakor je tnj- sobe ter k-ojpalnice. Kraljica ka za hlače in vestje potrdbu-plačuje vse velike stroške za to jem takoj. Oabriel Rus, krojač {t svojega zaseb- GI698 E. 78 St V nekem mOnakovskem listu čitamo: Na monakovs'ki univerzi je prišel te dni k izpitu kandidat, ki se je zanašal (bolj na svetopisemsko "blaženi ubogi na dulrti," kakor pa na svoje knjige. Imel je smolo. 2e 'pri drugem vprašanju je eksa-minaitor sipoznaJ, da je situva-cija brezupna, in se je obrnil k drugemu kandidatu. V tej prekami situaciji se spomni naš študijozus, da ima jpravico na tri vprašanja. "Gospod profesor, prosim še za ieno vprašanje. Staviti mi morarte najmanj tri." Eksatpinator: "Prav imate, gospod kandidat. Se eno vprašanje torej. Povejte mi, kalko se vam dopade Monako-vo? STRAŠNA NESREČA. V stanovanju gališkega begunca Wolffa Roller j a, se je pripetila strašna nesreča \ dunajskem okraju Wieden. Roller, ki je bil kot črnovojnik na fronti, je prišiel te dni na dopust in je prinesel seboj sovražno 7cm granato, ki je padla v njegov strelski jarelk, ne da bi bila eksplodirala. Navzlic prepovedi so se: igrali Rollerjevi otroci in otroci nekega sorodnika Billerja v sobi z granato, ki je padla na tla ter eksplodirala. StiTje fanti so bili grozno raz- oprava rafzbita. Eden deček je že umrl, trije se še borijo s smrtjo, Detonacija je izzvala v ulici paniko in ljudje sb mislili, da s,e je raizlettela bomba kakega sovražnega aeroplana. Oblasti so uvedle preiskavo. RA2JPUSCENO SOKOLSKO DRUŠTVO. Praška namestnija je razpustila sOkolsko društvo v Riča-neh pri Pragi. ZAPLENJENA TURŠKA IMETJA. Italijanska vlada je odredba zaplembo vseh posestev in premoženj, kar .j r h imajo turški državljani v Italiji. ZVEZA SVOBODOMISEL-CEV ZA ČEŠKO. IDne 11. novembra 1914» je češko namestništvo razpustilo zvezo svobodomiselcev za Ce-■sko in vse njene podružnice in ministrstvo notranjih del je to oddbrilo. Proti tem odločbam se je zveza pritožila na državno sodišče, kjer je bila 15. fdbr. tozadevna razprava. Sodba se razglasi pozneje. SDCIJA1DNO-DEMOKRATI-ČNI ŽENSKI DAN. Od 1. 1911. do 1914. so bili v Avstriji v jalko mnogih krajilh ženska zborovanja, "ženski dnevi," ki iso manifestirala za žensko volilno pravico. L. 19U5. ni bilo takih priredb, pač pa pripravljajo socijalni demokratje letos take manifestacije. Ženski dnevi se 'bodo vršili od 12. do 26. marca v Avstriji. ^ KAVARNA 150 METROV POD ZEMLJO. V rudOkopu Grangesberg na Nemškem je rudniško vodstvo dalo napraviti 150 metrov pod »zemljo — kavarno, kjer dobe rudarji lahko tudi jedi. Kavarna je 14 metrov dolga in 5 metrov široka in razsvetljuje jo 300 žarnic. Vpeljana je tudi e-lektridna »kurjava. V tej 'kavarni se izbirajo pod zemljo zapos-Ijeni rudarji opoldne. MOŠKIH MANJKA. Ogrski listi javljajo, da se je po nekaterih madžarskih vaseh razširila govorica, da Ibodo ime li ogrski samci po posebni ministrski naredbi pravico, vzeti več žena, največ pet Kdo je raznesel to govorico, se ni dalo lo, da je Gol'ubovic popolnoma dognati. Dejstvo je pa, da se je nedolžen. Preisfkava (proti nje- j^q mnogo žensk oglasilo pri mu jte že ustavljena in je Golu<- okrajnem oblastvu in je sloves-bovič izpuščen iz zapora. no protestiralo proti tej mini- OTROŠKA VAS KRALJICE BELGIJSKE. Tik belgijsko^francoske me- strski naredbi. Sprejmpjo se trije pošteni fantje na hrano in stanovanje. 11B1 E. 60th St. (35) Kdor želi imeti dobro in zane- trov za bojno fronto, je bclgij- 8,Jlvo''aJ se ZgllS1 na . . ______ 10R0 E. 6ith St. 3. NADS. PERMANENT BLDC. 746 EUCLID AVL bllaa E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s »tirni aparati ket zdravijo t VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradna «111 9. xj. d« 4. pop. 7. *▼•£. do 8. «r«i. 10. do 12 dop. ob aad«Uab. Izrežite ta ojltu. da ne pozabite naslo*)a ALI ČAKATE? "Čakal bom, dokler me ne bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, namesto, da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju? Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gorfko obleko ali suknjo? Nikar ne čakajte, dokler vas "ne boli". DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 5403 Superior ave. & E. 55th St. (Uradne ure: g—12 dop. in 1—5«3° P0?« Ob pondeljkih, četrtkih in sdbotah zvečer. Vse delo garantirano. tZobe deremo brez bolečin. (35) Govori se slovensko. Slovenec, star 23 let, žeK dobiti delo pni kakem mizarskem kontrakterju. IzuČJen sem v starem 'kraju. Za naslov se zve v uedništvu. * (32) NAZNANILO. Slavnim slovenskim društvom naznajam, da. im^m na razpolago lepe prostore za veselice, izliete, piknike in druge zabave. Najemnina prostorov je $20. Pridite in zberite si dan, da ne bo prepozno. Se priporočam v obilo naklonjenost. JOS. DRUGOVIČ, stop 125 Nottingham, O. (33) POZOR ROJAKI! Držite se gesla Svoji k svojim) Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani salon in- hotel "Gilbreath" na 694 E. 152nd St. Collin wood. Tu imam vsak dan sveže pivo, domače vino najboljše vrste, fino žganje, drožnik; brinjevec in dobro slivovko, Imam vselej najfinejše smodke ter dobro o-fcusno hrano vsak dan, sveži go-Iaš, za prigrizek pa vedno fi-domače kranjske klobase. Nadalje imairn na razpolago mnogo lepo urejenih spalnih sob za prenočišče. Pri meni svira vsako soboto godba pri kateri se fantje lahko po domače zasukajo. Pozdravljam vse Slovence in iSlovenke po celem Clevelandu iw okolici ter se jim priporočam. Anton Sershen 694 E- 152nd St. Collinwood, O. (Mon-Fri-38) Pridno dekle dobi službo za hišna opravila. Dobra plača po dogovoru. Frank Piv Lin, 1315 E. 53rd St. cor. Hamilton (33) slovencem želim naznaniti, da sem otvo-ril svojo lastno krojačnico na 6113 St. Clair ave. kjer imam že sedaj trgovino z moško o-pravo in čevlji. Obleke, katere naročite pri meni, bodejo vedno narejene po najnovejši modi. Dobro delo in trpežno vam Vedno garantirali, kajti dolgotrajna skušnja v tem poslu me je dovolj naučila. Rojakom -se priporočam v obilen obisk. Naznanjam tudi, da bil v'zalogo spomladan !je in vso drugo moško i Pošiljam blago v staro vino zanesljivo in točno. (34) FRANK OO slovenski krojač in z moško 6113 St Clair 'F.-;. m am, da zopet odprem svojo trgovino s kolesi ali bicikli, ki je največja slovenska trgovina te vrste. V zailogi imam vedno tudi vsakovrstne gumijeve roberje in vse drugo, kar se potrebuje pri kolesih. Vse to dobite v moji trgovini na 6607 St. Clair ave. / Naznanjam, da sem dobil veliko zalogo vsakovrstnih koles ali biciklov, tako da bom lahko izvrstno postregel vsakemu rojaku, da ne bo treba hoditi okoli dlrugih,'ker vsaJkdo je lahko prepričan, da pri svojem rojaku dobi najboljSO postrežbo, kar pa ni prav, se pove in se lahko pobotamo. Dolžnost je tudi naših1 ljudij, da podpirajo slovenske trgovce, ker izgovori : nisem vedel ali znal, ne veljajo. tMoja trgovina s kolesi je največja trgovina te vrste med Slovene/, in prepričani ste lahko, se golti, zlodej!" je zaklel gospodar žganjame, pljunil vstran in odšel Dvignil se je na »telji, skrčil | prste v pest in &e z vso močjo vdaril po čelu. "Kje leiiš?" se je vprašal. "Na stielji, na borovnini," si je odlgovoril kričaje. "Siromak..je dahnil temu čeno in se zgrudil na srteljo. Gori na parni so se zaslišali (koraki in nato se je pojavil hlapec v lini. "Molči, kdo te bo poslušal?" je zagromel doli na Blaža in vdaril .po jplankah. "če ne boš tiho, t« pridem z vilami pomagat." Nekaj krepkih klet vin še in hlapel« je ijsginii iz line.nBlai se je zbal hlapca in je s tre petal. "Pijan sem in siem menda kričal!^ si je šepetal boječe, "ali resnica je pa vendarle, da ležim na stelji kakor živina. Ampak bodeča je ta stelja in ige, da ni inagočc zaspati. Vrgli so me sem, ker sem pijan in so mislili, da ne razločim atelje od lasovine. La sovin a — da! Gospoda spi na 1 asovim i in posestniki žganjarij. Tudi jaz bi lahko sfl>al v kasovini, sem jo pa odrinil od siebe in pograbi! za ste-ljo. Kaj,.. ?Ni res... molčite 1" Zmotila ga je cerkvena ura, (ki je z donečim glasom naznanila na polnoč. "Bije ura," je mrmral, "dolgo bije. iKoliko — bo pozno že, polnoč morda. In malo prej so nie vtigli h hiše. Še dolgo so une trpeli med seboj — ne mene, ampak moj denar. Zdaj sem suh. Bi me bili nemara davi vrgli ven, ko sem imel še nekaj svetlega v žepu. Pa pustimo to", si je dejal, da bi se ubranil ncljalbe misli. "Zas,pimo rajši." Toda to je že tako. Ako bi se človek rad iznebil kaj sitnega in pustega, se ga isto tembolj oprijemlje in nadleguje, da je nazadnje primoran pečati se s tem. Isto j« bilo z Blažem, rajši bi (bil zaspal, toliko bolj bežal spanec od njega in so ga objemale razne neljube misli. 'iPa zaspimo torej," je "fan- ■ ■ mmk vidijo, da ima Človek s čim jpla čati, jim je ljub in drag, potem ko jim vse zdaje, ga vržejo na cesto. — Denarčki, beli svetli penezi.. .hej? Včasih, da smo jih imeli, potiem smo .pili. Zdaj je trda, cel teden bi (delal in trgal, potem pa lalhko vse v p, sami sa momorilci so," je zamrmral in Nrtel 'dalje. "-Moj Bog... r Blaž je odslkočil nazaj in vzkriknil. Kot pred njim je mrgolel samih čudnih, mjemu tu jilhi iprikaznij1. Prikazni so se prekucovale drug čez 'drugega, [pljuvale si v obraze in se bile s pestmi in Bfožlu1 se je celo dozdevalo, da se satansko posme hujejo. Naenkrat je začela pred njim rasti iz tal črna postava, dvigati se, 'da je bila višja kakor najvišji spomenik. Pred seboj pa je imela razgrnjen raznobarven papir, ki ji je segal od tal gori pod braklo in na papirju je bral Blaž besede: "Tisočak." IN'ad papirjem pa se mu je režala zabuhnjena glava — žganjarja. Okrog in okrog te prikazni so skakale črne, roga-te in (kosmate ipošasti, ki so stegovale svoje, krempljem podobne roke proti njemu. "To so vragovi pomagajte!" je zavpil Blaž z obupnim, norim glasom, odskočil za korak in padel v jamo, izkopano nekei-imi kmetu iz vasi in si zlomil tilnik. .. Meta? 81« blratl lD pobi blnab. «AN Fl Ji •ALIDA PUEBLO, LEADVlt Anton rOPNIKI. t svojih um IFOANIA, lin, 2110 ^ ltth 8t »O RADO, J L. Goitello, Bos 517 Orm, 412 Spring St. 614 W. Cheatnut St. Villa ve za ameriSke načrte. Vojni častniki so včeraj priznali, da je Villa že dobil sporočilo, kje se nahaja ameriška armada, kljub temu, dji je za-povedal general Funstton najstrožjo cenzuro glede gibannja vojaških čet. General Gavira, mekisikamski^ poveljnik mesta Juarez, se je izjavil, d*a se bo Villa skril v gone, in da ga drugače ne bodejo dobili, fcot če raizpišejo veliko nagrado na njegovo glavo in ga kdo ieda. Novi francoski vojni minister. iPariz, 16. manca. General Charles Roque je bil danes imenovan francoskim vojnim ministrom namesto generala Ga-Keni. General Gali^ni je močno zfoolei, in je star ae 72 let.' . ILLINOIS, CHICAGO Joe BH*«h, 1942 W. 22nd Plač« JOLIET In ROCKDALE, M. Rakar, 620 Marble SL JoUet JOLIET In ROCKDALE, J. Viraftt, 700 Broadway Jollet. LA SALLE In OQLE8BY A. fitrukelj 1240 — Srd St. La Balle. 80. CHICAGO John Oolob 8645 — 96th St. AURORA J. M. Marsloh R. 6. Box 112 WAUKEQAN In NO. CHICAGO M. Vartek, Box 298 Waukegan. INDIANA, CLINTON III UNIVERSAL Fr. Bregar, L. Box 767 Clinton INDIANAPOLIS, Anton fcntdoxic, 731 No. Wannen Ave. KANSAS, KANSAS CITY P. C. Schneller, «11 No. 4th St. ARMA IM okolico F. Creplniek, Box 62. PITTSBURG, FRONTENAC, RADLEY In GIRARD I. Schluge R.F.D. 4. Box 244 Olrard. MINERAL,- CARONA, STONE CITY J. Kranjec, Box 296 W. Mineral. FRANKLIN Anton Selak, Box 66 MINNESOTA, ELY, Ig. Praznik, Box 642. GILBERT In okolico h. Vesel (Box 292 Gilbert, Minn. EVELETH Andrej Kranc, 62 Norman ave. KITZVILLE in okolloo Jos. Adamlch Box 65 Kltzvllle, Minn. MONTANA, Za državo Montano F. KlopClč. B. 181 Bear Creek, Mont. ROUNDUP Fr. Kren, Box 673 M. Burgar, Box 673 Rogel Box 93 KLEIN EAST HELENA John N. OHIO, BARBERTON Al. Balant 112 Sterling ave. LORAIN Fr. Vevar, Box 31 GARRETSVILLE In okolico J. teleanlkar, R.F.D. 26 Garretavllle, GIRARD In NILEB ■agel, Coka. Box 333, Glrard. O. . 1 - OREGON, . OREGON CITY Mlh. Vldle Box 241 Oregon City, Ore. PENNSYLVANIA, PARREL In SHARON Fr. Kramar, Box 194 Farrel. CLAR1DGE • A. Pratahek, Bok 361 WILLOCK Fr. Dolinar, L. Box 112 JOHNSTOWN in CONEMAUGH F. Prlatavec, R.F.D. 2. Johnetown. FOREST CITY In VANDLING John Osolln, Bex 492 Foreet City, LUZERNE Anton Voielj 839 Bennett St. STEELTON Anton Hren, 252 Main St. CRAB TREE John Tome, Box 94. MANOR Fr. Demehar. Box 253 UTAH, CASTLE GATE Fr. Malovlch P. O. WISCONSIN, MILWAKUEE In okolico, Fr. žrjar 283 — lat Ave. Milwaukee SHEBOYGAN John Grandlie, 119 No. 8 SL WASHINGTON, ENUMCLAW Joe. Malnarlch, P. O. BLACK DIAMOND Gregor Porenta, Box 701 TAYLOR' LouIb Fink, Box 34 Taylor Wash. WYOMING, ROCK SPRINGS Anton Juetln, Box 736 WEST VIRGINIA, THOMAS In okolloo John Petek, h. Box 106 Coketon. m DR. 8V. JANEZA KRST. iT. 37. J. 8. K. J. preda. A. Branleelj, 1045 B. 61. SL tuj. R. Perdam, 6024 Bt Clair ave. blag. Al. ZakraJSek 1015 E. 62. 8t. rastop. Fr. Milavec 1031 K. 61. 8t. idrav. F.J, Kern 6204 St. Clair Av. Drufttvo eboruje vaaiko tretjo nedeljo v J. Grdlnovl dvorani 6026 St. Clair ave. Hf 8AM08T. KRANJSKO PODP. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, predi. J. Vidmar 3666 B. 81. St. t&j. J. Trček 8596 E. 78. St. 8. E. blag. AnL Fortuna 3595 E. 81. St. Nadzorniki (obtJednem zaatavoino-Aa ta »premijevalcl) Fr. Maver, Joe. iPapei in John Perko. Vratar Alojzij Gliha. DRUŠTVO SV. BARBARE iT. 6. Spadajoče v Foreat City, Pa. pred s. J. Krom ar, 998 E. 6 3rd St. I. taj. Joe. Terbovee, 1636 E. 38 SL Redne meeeCne seje ae vrže vsako Četrto soboto v mescu v John Grdlnovl dvorani. MLAD. DR. SV, ANTONA PAD preda. D. Blatnik, 3541 E. 81 st St. .1 tal]. Job. Lekap, 3568 E. 81st St. II. taj. Job. Papež, blagajnik Joa. Lekan at. 3>66< E. 80th St. načelnik Alojz Gliha, 3&52 E. 80th St. pod* načelnik Josip Hribar. Društvene seje se vrSe vsako 4. nedeljo v mesecu v M. Phitovi dvorani na 3611 E. 81st SL DR. Z. M. B. | Nač. F. H. Mervar, 1361 E. 55. SL podnačelnik Andy Sadar, podna-čelnlkar namestnik Jos. Vesel, pred«; J. Meglič, 6614 Schaefer Av podpredsednik; Mike tele, mfiM f I. tafl. L. H. tajniki Math GJ DruStvo deljo ob A r, dl46 E. 61st SL Glavič; blagajnik 6305 Glass ave. vsako tretjo ne-v Knausovi 1«. I h blag. A. Zavtrtek. 1332 St. Clair Ar. »drisr. F.J. Keen, 6204 SLClalr Av. Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 St Clair ave, Sprejema rojake ln rojakinje od 16—40. leta. Pevske vade vsaik torek 4n Četrtek zvečer n« 6025 SL Clair ave. Telovsdno In podporno druitvo "SLOVENSKI SOKOL" star. J. Kalen, 6101 SL Clair ave. taj. F. Hudbvernlk 1062 E. 62. SL blag. John PekoLJ 1197 E. 61. 0L zdrav. F.J. Kern 6202 0t Clair Av. Druitvo zboruje vsako drugo (nedeljo v mesecu ob 9. url dop. v mall Schwalbovl dvorapl. dec.16. dvorani. avg. 16. DR 8LOŽ. 8E8TRE, 120 88PZ. preds. A. Lunder. 1372 E. 47th SL podpredsednica Agnes PrevdnSek. taj. Ang. Mar kič, 1363 E. 53rd SL blag, Fr. Vesel, 4030 8t. Clair ave. zdrav. F.J. Kern, 6204 St.ClalrAv. Druitvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu oto pol 8. zvečer v Grdimov! dvorani. DRUŠTVO CAR NI« L A iT. 493 L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnik, 1382 E. 43. SL taj. Jul. Brerovar, 1173 E. 60. Bt. finančna tajnica in blagaiodca: Mary Doles, 1692 E. 27th St. zboruje vsaki prvi In tretji torek (v mesecu ob 8. zvečer v John Gr-ditnovl dvorani, 6025 SL Clair ave. sep. 16, Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8bPZ. NEWBURG, O. . preds. Fr. Kokotec, 8103 Marble taj. Jak. Volcan&ek, E.82dn St. blag. J. Slmončltf, 8721 E. 77th St Dr. W. Hopkins, 8013 Jones Rd. Druitvo je vstopnino zAltalo za tpol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomaž hi dvorani 8112 Marble ave. SAM. POD. DR. 2U2MBERG preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th SL blag. Fr. Mareitč, 4331 Superior zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne, nn 3044 SL Clair ave. Druitvo daje |7 bol-niike podpore nal teden in za $150 plačujie se $1.00 na mesec. Rojake se vabi k obilnem pristopu. m are. 17. "8RCA JEZUSA". zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1, popol. v Knausovi dvorani. Sprejema člane od 16—45 leta. Bolnlika podpora je $6 na teden, $300 smrtnlne za $1.00 jnlag. John Germ, 1089 B. 64th SL Zastopnik za zapadno stran, Geo. Kofalt, 2038 W. 105 St. za Newburg John Lekan, 3514 B. 80 SL r SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 SL Clair ave. Predsednik Frank fipelko 3504 St. Clair ave. tajnik FVank Ruse, 6104 St. Clair ave. blagajnik John Fortuna, 1376 Bast 43rd Street. ZdralmUk za sprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 Sfc Clair ave. -e IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV 8, D. Z. "SLOVENEC" it. 1. preds. Al. Stemberger, 853 B. 137. St. taj. Frank Zorlč, 5909 Proaaer ave. blak. Frank Osredkar. 1063 B. 68th St zdrav. J.M. Sellikar, 6127 St.Ciair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovl dvorani, 6025 SL Clair ave. "SVOiB. SLOVENKE" it. 2. ipreds. Ag. Kalan, 6101 St. Clair ave. .taj. Ajojalja Oebular, 1207 E. 60th St. iblag. Mary Poznlk, 1177 E. 60th St. kdrav. F. J. KERN, 6204 St. Clair ave. Seje se vrše VBak drugI četrtek v toeeecu oto 8 zvečer v Jos. Blrkovi dvorani 6006 St. Clair ave. 'tSLOVAN" iL 3. preds. Martin Som, 1119 Addison Rd. taj. Josip Skupek, 1119 Addison Rd. blag. Rud. Perdan 6024 St. Clair ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jos. Blrkovi dvora-nI, $006 St. Clair ave. "8V. ANA" tt 4 preds. Ivana Gornik, (1075 B. 61st St. taj. GenoveDa Supan, 5422 Stanard ave •blag. Terezija Ogrinc, 6124 Glass ave. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 St.Ciair ave. Zboruje vsako drugo eredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani, 6025 SL Clair ave. "NAPREDNI SLOVENCI" it. 5 preds. Fr. Cvar, 3867 Lakeside ave. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 St. ClaJr ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovl dvorani, 6025 St. C^air ave. "SLOVENSKI DOM" it. 6. preds. L. Rechar, RFD. 1. Euclid, O. taj. J. KorenČIC, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 876 E. 200th St. zdrav. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St. "ftlOVI DOM" it. 7. preds. Ant. Cugel, RFD\J. Euclid, O. ta(JL L. J. Safran, 4803 &t Clair ave. blag. Jos. Berkopec, 1090 B. 66th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako ptfvo nedeljo v mesecu ob 10.30 dap, v Jos. Birkovi dvoril, 6006 8L. Clair ave. **KRA8" It 8. p preds; Frank Logan, 676 B. 160th SL taj. Ignac Medved, 15725 Saranac Rd. blag. Ferd. Ferjančlč, 986 Ivanhoe Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vaako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 Vlop. v cerkveni dvorani na Holmes ave. "GLAS CLE V. DELAVCEV" it. 9. Sreds. Frank Bittenc, 1042 B. 61th SL ij. John Brodnik 5515 Jundatta ave. blag. Jos. Lunder, 974 Addison Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clair ave. vsako tretjo nedeljo v me-v Leo Schwalbovl ob 2. "DANICA" R. 11. preda Agnes Zalokar, 899 Addiscp Rd. taj. Ivanka Jerian. 987 B. 76th SL blag Ana Blatnik, 6304 Bt. Clair ave. zdrav. F. J. Kern. 6204 SL Clair ave. Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani 6025 SL Clair ave. "RIBNICA"'U. 12. preds. Fr. VlrsnL 988 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 5523 Carry ave. blag. Nlcto Vidmar, 1145 E. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clair ave. Zboritfe vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. zvečer 30 do IliSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00svečer Telefon urada: Eaal 408 J. Telefon stanovanja: Eddy 1856 M. 8 - Hottr Union SCRAP TOBACCO Ja delan iz najboljšega duha-naza cigare. Samo najboljši tobak se potrebne. Najboljši tobak sa žvečenje. V vsakem paketu je kupon. HOUR ?e kivmbsm. i**»mk mlivr rmetift —t—-Mm mmr^m U U mRI^JUi Uraril. da rmpti Gnentters Sloven. Lekarna, Addlaeo Rd.rog.lSL Clair Ave. : Pouk v angleičlnl In lepopls-Ju potom dopisovanja. Denar, ki se irtvuje za samo Izobrazbo, je najbolje nalo-isn, In ne vzame ga ne kriza ne vojna. Plilte za pojaantla na •LOV. K. iOLA. •11t SL Clair avs. (48) CLBVELANO, OHIO. FINO VINO , vedno dobite pri Josip Koželu. Belo niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Josip Kozely, 4734 Hamilton ave v mm % m IV < ".j f i; i Dr. RichterV Pain -ExpeUer sa' revmatkem,. bolest In otrpe* lost udov ln mi« ilc. Pravega dobite v zavoju kot vi. dlte na sliki. Zavrnite vse savojs, ki nimajo nais Trade Marke. 25c in 50c po lekarnah ali naravnost od nas. P. A. \ RICHTER Ci 74—B0 Waahlngton New York, N. OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENARNA LAKE SHORE BANK ia pe pravilih plafame de iliMva, ko 4% St. Clair aad SSth/SL Frespect and National Drug Štor« I Slovenska lekarn«. vogal St. Clak ave. in 61. c 9 posebno skrbnostjo i: mo zdravniške predpise, logi imamo vse, kar je v najboljši lekarni. '"ij — m A. M. KOI Slovenska gostilna. — 3222 LAKESIDE A —