GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 77
november / listopad 2000 leto VII
MENGSAN
KNJ'^ICADOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006
P.E. MENGES
SLOVENSKA 24
Telefon: 061 738 980
TRGOAVTO    K C) P E K
Trgovina BURNIK
Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 737 785, mobitel 0609 648 422
,  Vse za varno vožnjo ^      v zimi 2000
Avtoplašči - zimski Sava M+S                           15% popust
Avtoplašči - zimski Pncumant M+S                 25% popust
Avtoplašči - letni Sava Efecta                            18% popust
Avtoplašči - letni Pneumant                              25%popust
Snežne verige - Hitromontažne, samozalezne
za osebna, poltovorna, tovorna vozila Akumulalorji za vsa vozila - osebna in tovorna
Antifriz -koncenlral in razredćeni
Dodatna svetlobna telesaza vsa vozila - maglenke in daljinke - Hella Prevleke za avtosedeže - podložene in prešite
TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE.
OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE 0 PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBI!!!
elektrolnštalaciie:
novogradnje, adaptacije,
prenove
♦ domof oni, video domof oni
♦
automatizacija
dvoriščnih, garažnih „vrat
na daljinsko odpiranle
♦ zapornlce
♦
ogreuanle žlenov.tal. duorišč, klančln
IZVEDBA Je kvalitetna invdogovorjenemroku! PUACILO na obroke! GARANCIJA in SERVIS zagotouljena!
telefon: 01723 8167
GSM: 041683 671
Miroslav BRVAR S.p.
Zavrti 36 1234 Mengeš
K/IRO
INZKNIRING cl.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986,7230 987
URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00
ZN io obmoi|e M23 ■ eb Opekornl Mengeš
Interesente /.<i nakup zazidljivih parcel v Mengšu obveSr.imo, d,i smo prkVli s postnpki /,\ i/delavn in sprejem zazidalnega nacrta za obrnočje. M TS - CJb Opobrni Mcujm"'., f )briKx'jr je n.imciijrno /,i stHiiovanjsko gradnjo inslorilvenedejavnosti. Vobmočju bo cea 40 i^idltenih p.nfcl s površino r)()() do 1000 m'
Predamo:
- V vaši Cio/d nad Kamnikom prodamo zdziflljivn [iiirrclo povrtiiif .ri6(! m2; urejend lokacijska doku-mcntaf.ija v.a sl.ni. hi5o 11x8 m2
- V Vinjah pri Dolu prodamo parcelo s [jnivnornoc'nini f',radbcnim dovoljfnjcni, povrSiiui 60!) m2
- V žmarci pri Kamniku firodamo Manovanjsko hiSo 7. gostinskim lokalom (ludi kuhinja) v klotnih pros-torih i(;r volikiiti vrtom
■ Kfimnik, i6m2, cnoinpolsohno stanovanje v slanovanjski hiši; pripjid.ijof'ii \\ma/<\, dol podslrcšj.i, pri [wdajo6 del kleti in snmostojna garava.
-  V Nožicdh, na olirobju, v minicm okolju iu na soni'ni Icfji prodamo stanovanjsko hiso v III. j^r. fa/i na parceli 760 m2
-  RadoiTilje - Voleji potok - onoto rlvoj^k<) s površino (pun) 1.(6 m2, n.i p.moli 2)50 tn2, /jjcajeno na ključ; cena ugodna.
-  Vinje Dolsko, veČ stanovanjskih hiS, zgmjcnili dolll, gr. f.ize, lepo in mirno okolje, n<) [jarcclah do 700 m2; voda, elektrika do liiSc, objekti h: zavedeni v kataslru; pridohljeti.i hišna Štcvilk-i, tena po enoti 19,75 MIO. {kupee provizije ne plača).
-  Kamnik, 7 km izven prodamonadstandardno hiSo velikosti 500 m2 na parceli 1100 m2 z i^del<ino mansardo in kletjo primerno tuđi /a poslovne f>roslorr, prilličje pa vam do konČnega izgleda izde-lamo po vaših željah, cena 69.000.000,00 SI I, v r.iAin vzamemo ludi drugo nepremiČnino.
-  V centru MengSa oddamo dvosobno stanovanje, de.lno opremljeno, / cnoletnom [jredpla^ilom; stanovanje je staro Šest let, blizu osnovne Sole, ne ob glavni i. pm i
-  Na Viru pri DomŽalah prodamo gostinski lokal / velikim parkirnim pimioinm; prevzem CAKO].
-  Kamnik-Duplica - poslovni prostor % m2, v dveh claAih, nov, ui'/idn.i < cn-i.
-  Radomlje - poslovni proslor '!2,r>m2 III. grad. fa/i, /,\ mirno obrl .ili [lisarne. piod-imo
- V MengSu oddamo večji gostinski lokal v ohralov.tnju; obve/en nakup inve ntarja,
-  Dob - poslovni prostor (frizerski salon, mo/no ludi stanovanje,,.) velikosti 42 m2 s [iripad.ijof-tni zemlji<(!em 64 m2, ugodno prodamo.
-  V MengŠu, Slovenska cesta, oddamo poslovni prostor, v dveh ela^ah, III. gr. faza, cena najema po dogovoru.
UVODNIK
Drage bralke, spostovani bralci!
Če je bilo poletje suho,
toplo in sončno, smo sedaj priča
dolgemu deževnemu obdobju.
Vlaga in toplota, ki navdajata
Slovenijo te dni, bi lahko pomenili
dobre okoliščine za rast in dober pridelek,
če ne bi bila tukaj že jesen in mesec
november.
V naravi ne moremo
pričakovati brstenja in cvetenja,
vsaj dolgoročnejšcga ne, morda pa je
drugačc med Ijudmi.
Številni znanci in prijatelji,
vključno z mano, ugotavljamo, da nas
caka obilica dela, kar je nedvomno dober
znak za Slovenijo, če je dela dovolj na
področju celotne države. Želei bi si, da bi
vsi ijudje, ki želijo delati in tako tuđi
izboljševati svoj in družbeni standard,
imeli dela dovolj.
Kako in koliko
borno delali v prihodnje,
smo si do neke mere določili z volitvami,
zato opozarjam na objavo volilnih
rezultatov v občini Mengeš.
Za učinkovito delo je seveda
potrebno tuđi zdravje, zato vas z analizo
vode v tcj številki MongSana vabim na
Dobcno, kjer si ob cesti lahko
brezplačno natočite zelo kvalitetno in
zdravo pitno vodo.
Urednik
KAZALO
ŽUPANOV UVODNIK              4
OBČINSKA UPRAVA                 4
OBČINSKI SVET                        7
113 POLICIJA                           8
PODJETNIŠTVO                       9
POLITIČNE STRANKE              11
DRUŠTVA                                13
MESEC požarne varnosti
PORTRET MESECA                  16
Fernand Mejias
KULTURA                              1/
Mengeški zvon 25 let
DOBROTA NE POZNA MEJA     20
NAŠA ŠOLA                                  21
NAŠ VRTEC                               23
IZ PRETEKLOSTI                          24
ŠPORT                                 2/
ŽIVLJENJE V OBČINI             29
VAŠA POŠTA                          30
NASVETI                                    32
PRI SOSEDIH                          33
EKOLOGIJA                            33
Fotografija na naslovnici: "JEZERO PRISTAVA" Folo: PETER ŠKRLEP
Kakšno
VODOp«
OBVESTILA                            34
KNJIŽNE NOVOSTI                3*>
MENGŠAN
GLASILO OBČINE MENGEŠ
»I   Glasilo ureja uredniški odbor: Matjaž Koncilja - oclg. urednik (041 661 517, c-mail: maljaz.konrilja@siol. ncl), Alojzij Janežič, Malcja Jcmcr, Ana Jemejčič, Terczija Poločar - Koro?«, Taljana Sivce SlrmSek, Majda Trobcc
►M   Odgovorna urednica Uradncga vestnika: Ircnn PodborSek, tei. (01) 7247 106
►M   Tchnična urednica in oblikovanje:
Sabina Kompare, lel. (01) 72:! 0 903 »I   Lektoriranje: Lili Epih »!   Realizacija:
Nagclj (l.o.o.
GKAFIČNI STUDIO HERLE
It-I. ^ f.ix: (01) 721 30 74
►►!   Izdaja:
Obfinski svel Občine Mengeš. MengSan izhajn v nakladi 2600 izvodov. Prejcmajo ga vsa gos-podinjslva v občini MengeS brezplačno na dom.
»I   Distribucija: Primož Kržnn, tel. 72.17 296
PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo lckst/lcxt only"), rokopisc, fotografije, oglase ter drugo gradivo 7a naslednjo številko Mengšana lahko pošljele na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddatc osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8.  dcccjribra.
MENGŠAN
ŽUPANOV     UVODNIK
OBČINSKA UPRAVA
Urage občanke, spoštovani občani!
Enaindvajseti uvodnik pišem v dolgem In nevzne-mirljivem pričakovanju nove pričakovane vlade, ki jo čakajo nujne in odločne poteze za ureditev delovan-ja države, pravnega in gospodarskega reda. Tudl Občina Mengeš Ima velike težave zaradi zblrokratizl-ranosti in doigotrajnosti postopkovter neposlovnos-tl in plačilne nediscipline. i\lpr. nemogoće je dolgo čakanje na pogoje varstva kulturne dediščine, zaradi ■ česar kasnilo projekti (poleg problemov lastništval In sprejem nujnih izvedbenih aktov za sprostitev (in legalizacijo) gradnje. Tuđi ostali pogojedajalci so počasni In, lahko rečem, neposlovni (Elektro In Telekom). Nemogoče dolgi so sodni postopki proti neplačnikom. Nekateri najemniki si dovolijo tuđi to, da enostavno ne prevzamejo računa!
Urejamo zadeve glede upravljanja kanalizacije, vodovoda, javne higiene (odvoz In odlaganje smeti) • JKP Prodnik d.o.o., čiščenja odplak - Centralna čistilna naprava. Zelo pažljivi borno morali biti pri urejanju pozitivnega in ekonomičnega poslovanja teh pod-Jetij, hkrati ša vse skupaj ne bi smelo ogroziti social-nega stanja in uspešnega gospodarjenja. Clede na zatečeno stanje je to praktično neizvedljivo. Zavedam se, da borno (postopoma) morali urediti cene tako, da bo vsak plačal strošek, ki ga je pov-zročil. izboljšati borno morali podatke in potem urediti tuđi nepoštene razlike v cenl med gospodinjstvi In gospodarstvom.
Smo v pomembnem obdobju velikih projektov. Prvi je obdelava elementov mengeške obvoznice, Izdelava mnenj, stališe in prlpomb na osnutek lokacl-jskega nacrta (LN). Občina Mengeš je pred začetkom izdelave ln posredovala 39 predhodnih pogojev in usmerltev za izdelavo osnutka (junlja 1999. leta). Vabim vse zainteresirane ln prlzadete, da vpišejo pripombe z naslovom in obrazložitvljo v knjigo pripomb ali Jlh posredujejo pisno na Občino Mengeš (objava Javne razgrnitve je ponovljena v tej številki Mengšana). vse dni v tednu je dokumentacija dostopna v delovnem času občine In tudl vsak dan med 18.00 ln 19.00 uro! vse pripombe bodo posredovane na Ministrstvo za okolje in prostor, kl jih bo strokovno obdelalo In nanje odgovorilo. Občina Mengeš bo izdelala svoje lastne pripombe, Jlh strokovno argumentirala In Jlh sprejela na 21. seji sveta občine dne 6. decembra 2000 ■ Vljudno vabljenl
na to in tuđi druge seje sveta. Lokacija obvoznice pogojuje tuđi druge umestltve v prostor: plinovoda, informacijskega omrežja, elektroenergetskega napajanja (druga zanka), odvajanje odpadnih padavinskih voda preko usedalnikov oz. predčiščenja v Pšato, ces-tnih oz. uličnih križanj, Itd.
Studija vodooskrbe Je končana ln Je v postopku končnega pregleda in revizije, izdelujejo se tuđi osnovni (ne še izvedbeni) projekti: za objekt s stanovanjl za mlade družine, za neprofitna In socialna stanovanja; za sanacijo in ureditev vhoda (nad garde-robami) OŠ Mengeš; za novi vrtec pri banki; za šport-no dvorano pri OŠ Mengeš. Idejni projekti za Kolodvorsko, Testenovo ulico in Jablje se končujejo. Pripravljamo se tuđi na Izdelavo Idejnega projekta izgradnje infrastrukture celega severnega dela Mengša do Topol ■ predviđen začetek gradnje je leto 2002. v izdelavi je izvedbeni projekt za kolektor ln vso ostalo infrastrukturo od vrtca Jurček do konca Prešernove ceste (razbremenilnika) - predviđen začetek gradnje je julij, avgust 2001. Tuđi parkirišča na Slamnikarski borno začeli postopoma urejati - najprej veliki plato tako da bo več parklrlšć, urejanje otokov za ločeno oddajanje smeti, in igrala na zahodnl strani hribine znotraj objektov. ln drugo: končujemo izdelavo osnutka PUP-ov (še vedno čakamo na pogoje ZVNKD Kranj); pričeli borno Izdelavo sprememb Ureditvenega načita Loka; pripravljen Je popis del za športno ploščad Loka, ni pa še rešeno lastništvo (žal); izdelana je demografija občine Mengeš z zanimivimi podatki in prlmerjavami s sosednjlmi občinami In Ljubljano (avtor prof.dr Marko Žerovnik); končali smo ureditev brezin pri studencu na Dobenem - postaviti je potrebno še leseno zaščltno ograjo, tuđi za kapelico; za začetek gradnje Crobeljske še nismo dobili gradbenega dovoljenja; za Zoranlno, Zadružnlško in Malstrovo pa še nismo prejell dopolnjenih pogojev Telekoma!
za zaključek tuđi tokrat misel Iz koledarja podjetja LEK za leto 1999 (prosto prirejeno):
KAKOVOST - EKONOMIČNOST: "Nlsem tako bogat, da bi kupoval ceneno in nekakovostno" je možno vodilo tuđi pri Izgradnji infrastrukture in odločltvah v javni sferi. Slabi ln neceloviti projekti ter slaba ali le delna Izvedba bistveno prispevajo h končni blstveno višjl cenl, vlšjim stroškom vzdrževanja In krajši življenjskl dobi. Seveda pa so zahtevnejši projekti in večja cena začetne Investicije. Za osnovno infrastrukturo tuđi ni sporno zadolževanje, ker je hitrejša izvedba in uporaba, odpadejo nekateri stroškl, tako da Je s vsem tem zagotovljena tuđi ekonomska upravičenost.
Vabim vas na decembrske prireditve, objave in predhodne napovedi so v tem Mengšanu in ponovno na seje sveta Občine Mengeš, ki so praviloma vsako prvo sredo v mesecu ob 18.00 uri v Casilsko-godben-em domu Mengeš. Vabilo ln dnevni red Je objavljen na oglasni deski.
Ob 10. obletnici
Manevrske strukture narodne zaščite, prvi formaciji samostojne
slovenske vojske,
čestitam vsem njenim pripadnikom.
Pred referendumom o samostojni
slovenski državi ste že zavarovali in
kasnejc tuđi izborili državnost naše
republike. Iskreno se Vam zahvaljujem
za Vaša junaška dejanja, izrekam sožaljc za žrtve in iskreno
sočustvujem z vsemi,
ki nosite posledice vojne,
z upanjem in pripravljcnostjo pomagati,
da boste prejeli primerno oddolžitev.
Tomaž Štehe, župan
OBČINA MENGEŠ
organizira v nedeljo, 31.12.2000
SILVESTROVANJE
na športni ploščadi pred Osnovno solo Mengeš.
Glasba (predvsem za mlade in mladostne)
žc od 18.00 ure dalje
Od 22.00 do 2.00 ure nastopa
Ansambel SICER.
Prav lep pozdrav!
Tomaž štebe
Ognjemet v prvi uri leta 2001.
VSTOPNINE NI.
Vljudno vabljeni -
podajmo si roke in si zaželimo zdravja, sreče in zadovoljstva!
Tomaž ŠTEBE, župan
4
MENGŠAN
10. obletnica samostojnosti
DAVO KARNIČAR
Ski Everest 2000
sr-*-
NINA KOMPARE in Tomaž PIRNAT
Musical
Kulturni dom Mengeš,
sobota, 23. december 2000,
ob 19. uri. Vstopnine ni.
Vljudno vabljeni!
Organizator OBČINA MENGEŠ
OB 200-LETNICIROJSTVA
BI. ANTONA MARTINA SLOMSKA
IN Dr. FRANCETA PREŠERNA
vas vabimo na SLAVNOSTNI KONCERT,
2. decembra 2000 ob 19. uri
v Kulturni dom v Mengšu.
NASTOPAJO:
Mešani pevski zbor POGRAJSKI SLAVČKI (vodi jih Marija Nartnik)
Mešani pevski zbor BISER VODICE (vodi jih Rado Čuk)
Nonet VIGRED pod vodstvom Ane Kešnar
Moški komorni zbor MENGEŠKI ZVON pod vodstvom Janeza Nastrana
Z recitacijami
bo večer obogatil Drago Plevel, povezovala ga bo Tanja Puh.
5
MENGSAN
OBČ.I....N.SKA.    UPRAVA
dobro je vedeti
Uradne ure Obilne JAengeš:
PON. od 0.00 do 11.00 in od 1 2.00 do 15.00, SRE. od 8.00 do 12.00 in od 1 3.00 do 1 7.00, PET. od 8.00 do 13.00 (malica od 11.00 do11.30)
OBČINA MENGEŠ - TELEFONSKE ŠTEVILKE
723 70 81
723  70 81  / 724 71 00    Splošne zadcvc, tajništvo
724  71 09 / 724 71 04      Investicije, komunala, prostor, lokacije, zemljišča 724 71 05 / 723 73 10      Vzdrževanje, nadzorslvo
724 71 07                         Sociala, vzgoja, zavodi, društva
724 71 06                         Svet, organi občine, splošne zadeve
724 71 03 / 724 71 08      Knjigovodstvo, finance
724 71 01                          Župan
041 912550                       BORIS KAVČIČ (vzdrževanje, nadzorslvo)
INFORMACIJA O ODDAJI PAPI RJ A V ZABOJNIK PRI OBČINI
Občina Mengeš je med Kulturnim domom in poslovno stavbo, na lokaciji Slovenska c. 28, postavila konlejnerje za ločeno zbiranje odpadkov. Občani lahko oddajo papir, steklo, karton vsako sredo popoldnc od 15.00 do 17.00 ure in ob petkih od 9.00 do 11.00 ure.
ODDAJA PAPIRJA V "PAPIRNICI KOLIČEVO"
Star papir lahko oddate ludi v "Papirnici Kolićevo", in sicer vsako drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Ccna za oddan papir je 8 SIT/kg.
INTERNET
Občani lahko brezplačno uporabljajo internet in sicer v času umrlih ur na računalniku, ki je v hodniku občine. Za uporabo računalnika zadosluje prijava v vložišču.
DELO OBĆINSKEGA SVETA
javne informacije o delu občinskcga svela in občine dobite na računalniku na hodniku občine - na direktoriju "Občina Javno" (gradiva sej svela, sklepi, razpisi in podobno).
21. Seja Občinslcega svela Občine Mengeš
bo 6. 12. 2000 v sejni sobi Gasilsko-godbenega doma, z dnevnim redom:
1.   Sprejemanje zapisnika 20. seje - 08. 11. 2000 in nadaljevanja 20. seje 15.11.2000
2.   Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih Scstavin planskih nklov občine Mengeš (I. obravnava) in seznanilev z osnutkom lokacijskega nacrta za glavno cesto ćelodnik-Mengeš-Vodice na oclscku Želodnik-Mengeš z obveznico Mengeš
.3. Odlok o komunalnih prispevkih (II. obravnava)
4.   Odlok o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (II. obravnava)
5.   Odlok o uredilvi cestnega prometa na območju občine Mengeš (I. obravnava)
6.   Odlok o spremembah Odloka o uredilvenem nacrtu M5 pokopališče Mengeš (I. obravnava)
7.   Sklep o določitvi vrednosli točke za izračun nadomestila za uporabo stavbncga zemljišča
8.   Sklep o določitvi vrednosti ločke za izračun komunalne lakše
9.   Sklep o določitvi gradbene cene na področju občine Mengeš za leto 2000
10.   Sklep o povečanju cene čiščena odpadnih voda
11.   Sklep o povečanju cen vode in odvažanju odpadkov
12.   Pregled in obravnava nerealiziranih sklepov občinskega sveta
13.   Pobude in vprašanja članov sveta________________________________
^RNKlav^cvanjc
Letožnji sv. Milclavi pripravlja v organizaciji
Občine Mengeš in izvedbi Vrtca Mengeš
MIKLAVŽIMN.JE
TA VSE PREDvŠOLSKE OTROKE,
(poslali borno osebna vabila za obisk prireditve)
ki bo v ponedeljele,
4. decembra 2OOO ob 1 7.OO uri
v dvorani Kulturnega doma Mengeš.
Starši bodo vabila prcvzeli v vrtcu Gobica in Sonček,
za vse, ki vrtca ne obiskujcjo, pa bo vabila princscl poštar na dom.
Prisrčno vabljeni!
Oblina Mengeš in Vrtec Mengeš
6
MENGSAN
lOBČINSKI    SVET
Na podlagi 22. člena Statuta Občine Men-gcš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/99), je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 20. seje, dne 8. 11. 2000 sprejel
S K L E P
O POVEĆANJU CEN
PROGRAMOV VRTCA
MENGEŠ
Občinski svet Občine Mengeš je sklcnil, da se zaradi povišanih malerialnih slroškov od 1. 11. 2000 cene programov Vrlca Mengeš povišajo za slaroslno skupino olrok do 3 lel na 58.728 SIT, za slnrostno skupino olrok od .5 lel dalje pa na 46.2.% SIT.
Številka: 213-20/2 Dalum: 8.11. 2000
Občinski svcl Ubčinc Mengeš mag. Tomaž Šlcbe, dipl. ing., župan
Občina Mengeš, Slovenska t. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99)
PONOVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov na Slovenski cesti 28 in 30 v Mengšu
1. Predmel razpisa je 8 poslovnih proslorov, ki se nahajajo v središču Mengša:
a)  v prvem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski cesli 28. Površina posameznih prostorov je:
-  poslovni prostor v velikosli   24,5 rrr'
- poslovni proslor v velikosli   24,5 rrv'
- poslovni proslor v velikosli   .'50 rrr
- poslovni proslor v velikosli   30 m'
- poslovni prostor v velikosli   45 m'
b)  v pritličju poslovnega objekta na Slovenski c:esti 28. Površina prostora je:
- poslovni prostor v velikosli  1 3,50 nv' in
c)  v drugem nadstropju poslovnega objekta na Slovenski c. 30 v Mengšu. Površina prostora je:
- poslovni prostor v velikosli 23 m'
-  poslovni proslor v velikosli 72 m1
Vsi prostori imajo možnosl souporabe sanitarij. Obstaja možnost najema posameznega poslovnega prostora, dveh ali već skupaj oziroma vseh.
Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnosl.
3.  Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan uredili poslovni prostor v skladu z bodočo namembnos-tjo na svoje slroške.
4.  Prostor oddajamo v najem za določcn čas, z najmanj Irimcscčnim predplačilom najemnine.
5.  Izklicna začetna cena mesečne najemnine je v lolarski prolivrednosli 12 DEM/m'.
6.  Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe,  ki  morajo k  ponudbi  priložiti dokaz o  izpolnjevanju pogojev za pridobilev obrlnega   dovoljenja   ali   pridobilev   naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije.
7.  Prijava na razpis mora vsebovati:
•  predslavitev clejavnosli, visino ponujene mesečne najemnine,  ki  ne srne bili  nižja od začetne,
•   jamstvo    za    resnosl    ponudbe   v    visini 118.000,00  SIT  za   poslovne  prostore  na Slovenski c. 28 oz. 83.000,00 SIT za poslovni proslor na Slovenski c. 30 mora bili plaćana na ŽR 50120-630-81025 do    13. 12. 2000. Polrdilo  o  plačilu  jamstva  je  sustavni  del zahtevane razpisne dokumentacije.
8.   Pri  izbiri   in  ugolavljanju  najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji:
-  ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od I išlo, ki je navedena v javnem razpisu,
- ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala,  nova  in edina dejavnosl  v kraju,
- šlevilo na novo odprlili delovnih mesl,
-  občani občine Mengeš,
-  dejavnosl, ki ne povzroča hrupa oz. neposred-no onesnažuje okolje v manjši meri,
-  prva zaposlitev ali   brezposelni, prijavljen na Uradu za delo.
9.  Interesenti lahko dobijo [)odrobnejše informacije na Občini Mengeš, lel. 724 - 7106.
10.  Pisne ponudbe z zahlevanimi dokazili morajo inlcresenti poslati oz. predložiti na naslov Občina  Mengeš,   Slovenska  c.   30,   Mengeš, Komisija za dodelilev profitnih  in neprofitnih stanovanj  ler oddajo poslovnih  proslorov v najem, z oznako "oddaja poslovnih prostorov", do 15. 12. 2000 do 12. ure.
11.  Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisncga roka.
12. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plaćano jamstvo za resnost ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire.
Številka: 361-4/00 Dalum: 16. 11.2000
Občina Mengeš mag. Tomaž Šlebc, dipl. ing., župan
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 79/99) in Izhodišč za izdelavo proračuna Občine Mengeš za leto 2001 objavlja Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov športa,
kulture in drugih društvenih dejavnosti v
Občini Mengeš za leto 2001
1.  Predmel javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Mengeš je sofinanciranje naslednjih programov:
•   Šporl, kultura, druge društvene dejavnosti v javnih    zavodih    s    področja    vzgoje    in izobraževanja, ki nišo predmet redne vzgoje (predšolske mladine; osnovnošolske mladine);
•  Šport, kultura in druge dejavnosti v društvih (šporl,  kultura,  druge drušlvene dejavnosti mladih - redna vadba, vaje, aktivnosti; športno rekreativna   dejavnost,   kulturna   in   druga dejavnost odraslih;
•  Šport, kultura in druge društvene dejavnosti invalidov;
•   Šporlne,  kulturne  in druge priredilve,  tek-movanja, naslopi, gostovanja;
•   izobraževanja slrokovnih kadrov;
•   mednarodno sodelovanje;
•   promocijske dejavnosti:
•  priznanja športnikom in šporlnim delavcem, kulturnim animatorjem in drugim Ijubiteljskim delavcem ;
•   investicijskoga vzdrževanja športnih, kulturnih objeklov in naprav ler društvenih proslorov.
2.   Na  razpis za sofinanciranje programov se lahko prijavijo:
•  vsa šporlna društva, kulturna društva in druga društva;
•  zavodi s področja kulture, vzgoje in izobraževanja.
3.    Na   razpis  za   sofinanciranje   programov društvenih dejavnosti se lahko prijavijo vsi nosil-ci in izvajalci, ki imajo:
•  sedež društva v občini Mengeš;
•  zagotovljene materialne, proslorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje na-
7
MENGŠAN
O B Č I N S K I    SVET
črtovanih športnih, kulturnih in drugih aktivnosti;
•  imajo usklajena pravila z Zakonom o društvih (Ur. I. RS, št. 60/95);
•   urejeno evidenco o članstvu  in o plaćani članarini.
4.   Na razpis za sofinanciranjo investicijskoga vzdrževanja športni objektov, inveslicij v občini Mengeš,  se  lahko  prijavijo  le  izvajalci  pro-gramov, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Mengeš.
5.   Prijave s predstavilvijo izvajanja (izpolnjen obrazec za športna društva - Program športnega društva  za   leto  2001,  za  kulturna   in  druga društva -   Program za leto 2001) posameznih programov s pripisom ")avni razpis - društvene dejavnosti)" pošljitc na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 12.!4 Mengeš. Rok za prijavo programov je 15. december 1998.
Iz prijave mora biti razvidno naslednje:
•  nosilec programa (odgovorna oseba, strokovni vodja programa),
•   vsebina programa in čas trajanja (terminski plan, seznam vadečih udeležencev);
•  vrednost celotnega programa in posameznih segmentov programa.
6.   Izbor bo opravljen  do  priprave  Predloga proračuna  2001.  Z  izbranimi   izvajalci  programov bodo sklenjene pogodbe po sprejemu občinskega proračuna za leto 2001.
Občina Mengeš mag. Tnmaž Štcbe, dipl. ing., župan
Kronika degodkov za mesec
8©nptt©[TI]fe©[7 ^,@@© na obmožju Občine Mengeš
Intervencija
2.9.2000 ob 15.20 uri so pollclstl PP Domžale intervenirali v zasebni stanovanjski niši v Lokl pri Mengšu. Ugotovlll so, da Je prišlo do spora in prepira med S.S., S.B. in S.T. zoper S.S. In S.B. bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Pošlcodovanje tuje stvari
4.9.2000 ob 08.30 uri so bili pollclsti obveščenl, da Je poškodovan nabiralnik v Zdravstvenem domu Mengeš. Z ogledom in zbiranjem obvestll so ugotovili, da soneznanci med vikendom poškodovali poštni nabiralnik in na betonski zid napisali grafit. Policisti za neznanci še polzvedujejo.
4.9.2000 ob 10.50 uri so bili policisti obveščečni o razbltju stekla na Osnovni soli Mengeš.Z ogledom in zbiranjem obvestll so ugotovlll, da so neznanci v času od 30.8.2000 do 31.8.2000 s kamnom razbili steklo učilnice. Policisti za neznanci še poizvedujejo. Intervencija
6.9.2000 ob 08.00 uri so pollclstl PP Domžale Intervenirali v zasebni stanovanjski hiši v Mengšu. Ugotovili so, da je prišlo do spora in fizlčnega obračunavanja med Š.S. In š.R. Zoper oba bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Prometna nesreta
10.9.2000 ob 12.25 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlk osebnega avtomoblla z.T. In voznik osebnega avtomoblla v.S. Do nesreće Je prišlo, ker je voziik z.T. vozil na prekratkl varnostni razdalji. Policisti so mu Izdali plačllni nalog.
DNEVI ODPRTIH
VRAT OD 8. DO 10
DECEMBRA
Preventivni zimski pregledi vozil!
avtotehna W0S in Kosec     opel
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Opel, Kamniška 19, Domžale, tel. 01 721 60 92
13.9.2000 ob 11.30 uri se Je na Baragovi ulici v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlca osebnega avtomoblla M.B. In vozn-Ica osebnega avtomobila KA Do nesreće Jeprlšlo zaradi nepravilnega premika z vozilom voznlce M.B. Pollclsti soji Izdali plaćllnl nalog. Intervencija
13.9.2000 ob 23.10 uri so pollclstl PP Domžale Intervenirali v zasebni stanovanjskl hlšl v Mengšu. Ugotovili so, da je prišlo do spora in prepira med H.V. In t.a. Zoper H.V. bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
15.9.2000 ob 11.45 uri so policisti PP Domžale Intervenirali v zasebni stanovanjski hiši v Mengšu.Ugotovlll so, da je prišlo do spora in prepira med B.i. in B.R. Zoper oba bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Tatvina iz hiie
15.9.2000 ob 16.45 uri so bili policisti obveščenl o vlomu v stanovanjsko hlšo v Lokl pri Mengšu. Policisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestll ugotovlll, da Je neznani storilec prlšel v nišo In Iz prostorov odne-sel denar ter dokumente. Pollclstl za neznancem In predmeti še poizvedujejo. Prometna nesreia
20.9.2000 ob 12.15 uri se Je na Corenjski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznlca osebnega avtomobila A.A. in voznlca osebnega avtomobila F.L.Do nesreće je prišlo zaradi vožnje na prekratkl varnostni razdalji voznlce S.A. Policisti soji izdali plačllni nalog. Tatvina
20.9.2000 ob 17.50 uri so bili policisti obveščečni o tatvlnl delov s traktorja v Mengšu. Z ogledom In zbiranjem obvestll so ugotovili, da je neznani storilec 11.9.2000 s traktorja znamke IMT 539 odnesel dele. Policisti za neznancem In predmeti še poizvedujejo. Prijeta storilca tatvine
25.9.2000 ob 00.15 uri so bili pollclsti PP Domžale obveščenl, da so v Mengšu prijell storilce tatvine. Pollclstl so od občanov prevzeli J.v. In T.D., kl sta pred tem Izvršila tatvino alkoholne pijace Iz skladišče. Zalotil Ju je lastnlk lokala. Zoper J.V. In T.D. bodo policisti podali kazensko ovadbo na državno tožllstvo, zblrajo pa še obvestila o podobnih podvlglh. Prometna nesreia
26.9.2000 ob 17.45 uri se je na Corenjski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomoblla C.B. In voznlk osebnega avtomoblla T.V. Do nesreće Je prišlo, ker voznlk T.v. ni upošteval prometnega znaka. Policisti so mu Izdali plačilnl nalog.
29.9.2000 ob 16.40 uri se Je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila Š.S. In voznik osebnega avtomoblla R.M. Do nesreće je prišlo, ker Je voznlca Š.S. vozila na prekratkl varnostni razdalji. Policisti soji Izdali plačilnl nalog.
Na območju PP Domžale pa zelo naraščajo vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše, kleti stanovanjskih objektov, zato policisti naprošajo. naj občani sporočajo o sumljivih osebah na PP Domžale.
113             POLICIJA
Posebno presenečenje: novi modeli vozil Opel!
8
MENGŠAN
Kronika dogodkov za mesec
©fcfeli)©r? ^®@©
na območju Občine Mengeš
Policisli PP Domiale v mesecu oktobru 2000 beleiijo nailednje varnostne pojave:
PROMETNA VARNOST:
Obravnavanih je bilo 12 prometnih nesreč, v 11 primerih Je nastala materialna škoda, v enl nesreći pa se Je udeleženec lažje telesno poškodoval. Vzrokl prometnih nesreč so:
■     nepravilni premlki z vozilom, neupoštevanje prometne signalizacije • 3x
•  vožnja po levi strani vozišča, vključevanje v promet ■ 2x
■     neustrezna razdalja med vozili • 1x
JAVNA VARNOST:
Pollcistl so opravili 8 IntervenclJ zaradi kršltve Javnega reda in miru, In slcer 6 v zasebnih prostorlh, 1 najavnem kraju In 1 v gostlnskem lokalu. Kršltelj, kl se ob prihodu In opozorllu pollcistov ni pomlril In Je nadaljeval s kršltvaml, Je bll pridržan do iztreznltve na PP Domžale.
KRIMINALITETA:
Pollcistl so obravnavall 21 kaznlvih dejanj, med njlml:
■ vloml v osebne avtomoblle ■ 4x
■ tatvlna iz osebnega avtomobila - 3x
■ vlomi v kleti ■ 8x
- tatvine kolesa • 3x
■ ogrožanje varnosti - 1x
-  kršitev nedotakljlvosti stanovanja - 1x
-  poškodovanje tuje stvari ■ 1x
s pomočjo obćana so pollcistl prljell osebo, kl Je izvršila tatvlno Iz vozila, zato z zbiranjem obvestll nadaljujejo, ker sumljo, da Je ta oseba storlla še več podobnih kaznlvih dejanj.
Pollcistl naprošajo vse, kl bi kar koll vedell o nerazreienlh primerih, naj Informacije sporočljo na PP Domžale. tel. St. 7241 218 ali na anonimni brezplačnl telefon 080 1200.
Nasvet:
Ob začektu zime in zimskih razmcrah v prometu vas policisti opozarjajo na določbe Pravilnika o napravah in opremi vozil v ces-tnem prometu, ki glede zimske opreme vozil prcdpisujcjo na-slednjo opremo:
•   zimske pncvmalike na vsch kolesih (oznaka M+S)
•   poletne pnevmalike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska    kolesa    ali    verigam cnakovreclni pripomočki.
Vozila s šlirikolesnim pogonom mora-jo imeti v primeru stalnega |>ogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za vklopljeno os.
Peverile ludi stanje hladilne tekočinc molorja, tekočine za čišćenje velro-branskega stekla, brisalce ler akumulator. Predvsem pa hitrost vožnje prilagodile trenutnim razmeram na cesti.
Policisti PP Domžale
PO DJETNIŠTVO
■ Ppo zgledu nekaterih večjih sejmov (tuđi sejma v Mengšu) Turistično društvo Lukovica pripravlja dva sejma. Tradicije sejma, ki so jih v Lukovici zopet oživeli, še nimata velike, vendar počasi z novoslmi lepo napredujeta. Število obiskovalcev je iz leta v leto večje. Veliko zanimanja je predvsem za domaće izdelke: kruh, klobase, salame, saj je in podobno. Vseskozi pa je na sejmu prisoten tuđi Avtoservis Avto Devbevc iz Mengša, ki je na letošnji sejem pripeljal priljubljeno vozilo Lupo ter predstavil novo Dunlopovo gumo VVintersport Mi ter svojo vulkanizersko delavnico.
D.I.D.
■ Veliko je načinov, kako svoje nove in stare kupce seznaniti z novostmi. Kako uspešni pa so pro-dajalćevi prijemi, vedo le oni. Eden od načinov, kako svoje stranke seznaniti z novostmi v paleti vozil, ki jih proizvaja lovnrna Volksvvagen, je tuđi obisk VW karavane. Preizkušnje vožnje, celotna paleta vozil ter zabavne igre lahko popestrijo vaš dan. Malce nam je sicer ponagajalo vreme, loda to nas ni oviralo, da ne bi preizkusili lepotce iz Volkswagna. Avto hiša Debevc nam je prijazno odstopi-la za lest ludi nekatera vozila, ampak o tem kaj več prihorinjič.
D.J.D.
113             POLICIJA
9
MENGŠAN
Avtoprevozništvo in vrtnarstvo
Peler Hubat s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengež 723 09 00 telefon 723 09 01 fax 723 09 02 telefon GSM: 041  617 355
H>
Že skoraj pred dvajselimi loli som na Uobonu pričel z dolom v vrlnarji, in sicer z vzgojo pelargonij in kri/antom. Slranko nas poznajo po bokalom izboru pestrih barv pelargonij (er vsega balkonskoga (.volja in onololnic; v spomladanskem času. Jeseni pa v naši vrlnariji nudimo mačahe, rezano cvetje, to so krizanteme najrazličnejših barv, v času prvoga novembra pa imamo tuđi bogat izbor lončnih krizantem.
V  tem času je prav gotovo najbolj aktualno ogrevanje, saj opravljamo tuđi razvo/ kurilnega olja. Zaposlen v Petrolu som razvažal kurilno olje skoraj dve desetletji, z možnosljo odkupa cisterno in naslopa kot samo-stojni podjetnik, pa sem potem še 7 let pogodbeno doslavljal in razvažal kurilno olje v širšem ljubljanskom okolju.
V  nenehni želji po nečem boljšem, delno pa tuđi zaradi naslalih okoliščin, sem se odločil za povsem svojo pot in sem polom s pogodbe-nimi sodelavci nudil lastno prodajo in dostavo kurilnega olja.
Za nemoteno poslovanje oz. dobavo smo si v Kamniku uredili dovolj velike skladiščno prostore, v letošnjem letu pa registrirali še svojo trgovino pod imenom HP Commerce d.o.o., Dobeno 75, Mengeš. Zaposlenih imamo 6 delavcev.
Zaradi konkurenčnosti nabavljamo kurilno olje pri najugodnejšem ponudniku, vodno pa je pomembna kvaliteta, ki jo zahleva sodobni trg kurilnega olja z najnižjo vsebnosljo žvepla, kar v današnjem času postaja vse bolj aktualno. Ena od ponudbe, ki jo Ijudje vse premalo uporabljamo,
je dodalek h kurilnemu olju DKO .'!()()() special, saj kar za nokaj odslotkov izboljša izgorevanje in zmanjša porabo kurilnoga olja, knr pa pri današnjih conah ni zanemarljivo. Vozniki imajo dodalek vodno v vozilu, saj ga je potrebno dodali pred samim točenjem.
Svoje storitve nudimo vodno po konkurenčnih conah, kar jo eden od pogojev za uspešno dolo. Trudimo pa so ludi s kvaliteto in uslre/ljivostjo tako v vrlnariji kol pri dostavi kurilnoga olja. No glede na povpraševanje stremimo po najkrajšem možnem roku, nudimo pa sovoda ludi možnost plačila na obroke, kar je v tom času še posebej dobrodošlo.
Svoje (lolo sam in moji sodelavci jcmljemo zelo rosno in nam je resnično v zadovoljstvo zadovoljna slranka, ki so vrača po nakupili v našo vrlnarijo oz. naroča kurilno olje. Zato skoraj vso proizvodnjo vrlnarije prodamo doma in pa zadnje čašo s stalno prodajo na ljubljanskih Žalah. Prodajo kurilnoga olja pa kljub visokim conam vsako lolo povečujemo.
Vsem strankom bi se na tem mestu zahvalil za
zaupanje in z željo po nadaljnjem
sodelovanju tuđi v bodoče.
MENGŠAN
N.Si
Nova Slovenija
Kršćanska Hunska stranka
V življenju narodov In ćrtav nastopajo trenutkl, ko si moralo kulturne In politične sile Izobllkovatl nove, lastne ustanove, đa lahko uresnlčljo svoje poslanstvo.
NOVA SLOVENIJA Kršćanska ljudska stranka tuđi v Mengšu
Le pet dnl po ustanovltvi Nove Slovenije Kršćanske ljudske stranke 4. avgusta 2000 v Ljubljani se je tuđi v Mengšu sestal Iniclativni odbor za ustanovltev Občlnskega odbora Mengeš Nove Slovenije Kršćanske ljudske stranke.
Po kratkih intenzivnih prlpravah Je bll v sredo, 23. avgusta 2000, sklican ustanovni sestanek v Galeriji klet na Slovenski cesti 30 v Mengšu. Sprejell smo program in druge pravne akte stranke ter za predsednika soglasno Izvollli Janeza škrlepa, Trubarjeva ulica 5, Mengeš. Podpredsednik stranke Je Jože Brojan, Testenova ulica 40, Mengeš.
Kot gostje so na ustanovnem sestanku Občlnskega odbora Mengeš bili navzoći mag. Tomaž Štebe, pređsednik SDS Obćinskega odbora Mengeš, predstavnik! Mladih za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, svet In generalni sekretar stranke Marko Štrovs, kl je povzel glavne poudarke programa stranke. Slovenija si namreč mora ponovno utrdltl svoje mesto v družbi evropskih demokratičnih narodov. To mesto si bo zagotovila le, če bo živela z zavestjo svoje več kot tisočletne pripadnosti evropski kulturi.
Vse Informacije v zvezl z vpisom v stranko lahko dobite
po telefonu 01/ 723 72 34 (Janez Skrlep) In 01/ 723 82 35 (Jože Brojan).
Veselimo se sodelovanja z vami v Novi Sloveniji.
Janez Škrlep, pređsednik Občlnskega odbora Mengeš N.SI Kršćanske ljudske stranke
BISERI NARAVE
PRED DOMAĆIM PRAGOM
mladi ^
JEZERO V PRISTAVI
Mengšani smo moćno čustveno navezani na naše domaće okolje. Obćutek po-mlrjenostl ob pogledu na Zvonik, Cobavico, Pšato in Kamnlške Alpe je globoko uko-renlnjen v vsakemu Izmed nas. Kako zelo nas vabi gričevje Cobavice, Dobena in Rasice se pokaže posebno ob koncu tedna, ko zažlvljo potl in stez-Ice v mengeških gozdovih. Beg v naravo nam predstavlja le borih par minut sprehoda skozl naselje, kar nam odkrlto zavidajo Ijudje od blizu In daleč. Neverjetno se zdi, v kako obsežno in pestro gozd-no okolje se podajamo izpred domaćega praga. Tega se največkrat zavemo sele, ko nas na lepote naših krajev opomnljo tujcl. Ob omenjenem najbolj navdušuje dejstvo, da Je narava blizu vsem: Mengšanom, Topolcem, Ločanom In Dobencem.
Opekama, "cegvenca", bajer... mnogo imen za opušćeni glinokop Opekame Mengeš v zadnjem delu mengeške Pristave. Še slabo desetletje nazaj Je imelo okolje Izrazito industrijski znaćaj, povezan z Izkopavanjem in predelavo gline, industrija je prostor izžela do skrajnosti. Narava se Je z veliko intenzlvnostjo zaćela vračati v izžeti prosto. Padavinska voda Je zalila glinokop In opustošen prostor pred domaćim pragom spremenlla v biser narave.
Jezero v Pristavi je mlado Jezero. Nivo gladine s stalnim odtokom se Je vzpostavll pred nekaj leti, ko Je voda narasla do prostega izliva v potoček za opekarno. Stabllen nivo vodne gladine predstavlja pomemben mejnik v nizu dogodkov, po katerlh se narava vrača v ta prostor, saj omogoča razvoj življenja na mejl med vodo in kopnim.
širše vplivno območje Jezera pokriva kar 13 razllčnih biotopov, zato lahko na razmeroma majhnem prostoru opazujemo zelo pestro podobo žlvalskega In rastlinskega sveta.                                          „evanje na naslednll strani,
1 opole
mengeš
loko
dobeno
svet
11
MENGŠAN
Na jezeru In v njegovi blizini gnezdi skoraj 100 vrst ptić, še đostl več pa jifi jezero obiskuje. Ptice seveda nišo edina naravna vrednota. Njihova številčnost je znaniteljica nadvse bogatega živalstva in rastlinstva, ki skokovito narašča, odkar so ustavili industrijske dejavnosti na območju opekame. Tako je bilo v raziskavah opaženin 5 različnlh vrst dvoživk in 27 različnih vrst kačjih pastirjev. Glede na dejstvo, da se je gladina Jezera v preteklih letih dvlgovala in s tem ovirala razcvet vrst v neposrednem obvodnem pasu, prlčakujemo v nasleđnjih letih ob stabilni gladini nagel porast pestrosti žlvalsklh In rastllnskih vrst v obvodnlh ekosistemih.
Območje je pomembno z več vidikov. Raznovrstnost žlvali in rastlin je na razmeroma majhnem prostoru izredno velika. V kmetijsko intenzivni krajini tega dela Ljubljanske kotline postaja Jezero v Pristavi s svojim zaledjem nosilec biotske raznolikosti in oaza naravnega življenja. Ptice selivke so si ta prostor izbrale za svoje prehranjevalno okolje. Tu so si našle zatočišče mnoge živali z rdečega sez-nama ogroženih vrst, med katerimi so tuđi mednarodno kritično ogrožene.
Mengšani smo jezero v naši blizini hitro sprejeli kot privlačno izletno točko pred vstopom v gozdni svet. Prostor onkraj Pšate razumemo kot naše spros-titveno zaledje. Šport in rekreacija ga zapolnjujeta v osrednjem delu pod Cobavico, ob Jezeru v Pristavi iščemo mirno sprostltev ob sprehodih, opazovan-ju narave, ribolovu, posedanju ob vodi... Poziml zaledenelo jezero postane naše drsališče...
Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, svet smo se v želji po ohranitvi naravnih biserov, kl so se nam tako približan, povezali z zavodom za varstvo narave iz Kranja. v večletnem sodelovanju so bile opravljene raziskave biotske pestrosti. Preučili smo možnosti za ureditev območja v prostor sobivanja človeka in narave, da bi imeli korist vsi, največjo pa seveda človek, ki mu Je narava večna učiteljica. Postalo je jasno, da Mengeš lahko največ pridobi, če Jezero v Pristavi razglasi za naravni spomenik. Spodbudo pri našem delu smo črpall Iz dejstva, da v svojem trudu nikakor nismo osamljeni. Predstavnikl števllnih društev In organizacij, pred-vsem tistih, ki se v svojem delovanju srečujejo z naravo, čutijo v tem koraku dol-goročno pridobitev za našo občlno. Osnovna šola Menqeš ob jezeru že vrsto let organizira naravoslovne dneve.
Razglasitev območja za naravni spomenik pomeni koristiti naravi in vsem lokalnim preblvalcem. S to odločitvijo prevlada javna korist, saj je pri nas zelo malo odprtih vodnih površin. Krožna stezica z informacijskimi tablaml in razgledišči bo vodila ob jezeru In ga na poučen način približala oblskovalcem. Občanl borno dobili urejeno območje in razšlrili turlstično ponudbo.
Rezultati volitev v državni zbor 2000 za občino Mengeš
VOLISCE ime	TOPOLE	•A	ZORA		POCITKA						II						NO		OBCINA MENGEŠ	•/.
VOLiSCE St	11 19		11 20	I I 20	11 21	1121	11.22	i•> 22	11.23	1 1 2'\	1 1 ?4	11 :>a	11 :>'j	: ! 2!'<	11.26		11,99/	! 1 ;-!</		
Naslov voliiča	Topolo 71		Pr«iarmw» 13		Cl..-/,!, tr« 1.1				lrt.no. Irg		'm.novt*gn		Slovnu«!'. ■. fl'i				0M,0oin>			
VPISANO	1f;<1	1.2	748	6 /	938	7 1	765	r)S	384	?.$	787	(i.n	582	A 4	701		0	oc	13.142	
POTRDILA	Q	0.0	0	0.0	0	00	0	0,(.	0	00	0	0,0	1	100,0	0	0,0	0	0,0	1	
GLASOVALO	141	86,0	604	80,7	841	80,7	584	76,3	292	76,0	606	77,0	481	82,(5	505	82,6		72,n	4.054	30,£
VELJAVNO	137	97,2	593	98,2	623	74,1	568	97.3	287	98,3	596	98,3	476	99,0	493	97,6			3.773	93,1
NEVELJAVNO	4	2.E	11	1,8	18	2,1	16	2.'	12	4,1	10	1.7	5	1.0	12	2,4			88	2,2
1. NPS	0	0,0	5	0.8	1	0.2	1	0 2	2	07	1	0?	2	0,4	4	0.8			16	0,4
2. 2LSD	10	7.2	33	S.6	64	10.3	42	74	25	87	38	0.4	44	9,2	39	7.3			295	t.e
3. DeSUS	4	2,9	12	2.0	9	1.4	16	28	4	1,4	13	2.2	13	2.7	9	1,8			80	2,1
4. DS	0	00	3	0.5	3	0.5	0	00	4	1.4	4	0.7	1	0,2	1	02			16	0.4
5. NSi	16	11.7	59	9.9	61	9.8	53	!i,3	38	13.2	56	'J.4	4±s	9.2	53	10,8			380	10,1
6. ZDRUŽENI ZELENI	0	0.0	2	0.3	1	0.2	3	0 5	1	0.3	1	0,2	2	0,4	2	0,4			12	0,3
7. SMS	5	3.6	23	3.9	30	4 9	15	2.6	13	4.5	20	3,4	16	3,4	16	3.2			138	3.7
8. LDS	26	15.0	219	36.B	288	46 2	245	43.1	122	42,5	242	40.6	212	44,5	191	38,7			1.545	40.9
9.SNS	6	4,4	24	4.0	19	3,0	18	32	13	4.5	27	4,5	11	2,3	13	2.6			131	3.5
10. KPS	4	2 9	5	OS	5	0.8	1	02	0	0.0	1	0,2	0	0,0	1	0,2			17	0.5
11. NOVA STRANKA	1	0 7	12	20	2	0,3	6	1.1	3	',0	7	1.2	1	0,2	7	1,4			39	1,0
12.SLS+SKD	33	24.1	101	17,0	50	8 0	91	150	20	7,0	62	10.4	53	11,1	60	I22			470	12.5
13.SDS	32	234	95	16.0	72	11,6	77	13.6	42		124	20, R	77	16,2	97	19,7			616	16,3
SKUPAJ	137	100,0	593	100.0	605	97,1	568	100,0	7,87	100,0	596	100,0	476	100.0	493	100,0	0	o,c	3.755	99,5
POLITIČNE            STRANKE
12
MENGŠAN
D       R       U       Š       T       V       A
Društvo upokojeni r\ Mengeš
Člani Upravncga odbora Društva upokojcnccv Mengeš smo tuđi Ictos povabili na prijateljsko srečanje svoje člane, starejše od 80 let in starejše invalide.
Srečanje smo organizirali v novem prekrasno urejenem večnamenskem prošlom v Domu počilka v Mengšu. Udeležilo se ga je kar precej po-vabljcnih članov. Za prijelen sprejem povabljenih je poleg članov upravne-ga odbora društva poskrbel ludi harmonikar z nežnimi melodijami. Vse prisotne so nato pozdravili in jim zaželeli prisrčno dobrodošlico ler prijet-no počulje: predsednik Društva upokojencev gospod Slavko Pišek, direktor Doma počilka Mengeš gospod Lađo Goričan, v imenu Občine Mengeš pa je v odsotnosli župana prisotne pozdravila gospa Rika Rinler.
Nato so za prijclno zabavo in sproslitev z lepimi melodijami poskrbeli glasbeniki: harmonikar gospod Bozo Matičič ler pevca gospa lozica Kališnik in gosporl lanez Majcenovič.
S skromnim darilom smo se spomnili tuđi tu prisotne najstarejše članice Ivane Mušič in najstarejšega člana Janeza Isteniča.
V kuhinji Doma počilka so nam postregli z odličnim kosilom, naše društvo pa je poskrbelo za dobro kapljico. Vzdušje je bilo zelo prisrčno, saj so povabljeni ludi skupaj zapeli. Slovo je bilo zelo veselo, zato uporno, da smo skupaj z glasbeniki in povabljenimi gosti pripravili našim pov-abljencem prijetno čelrikovo popoldne.
Vsem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja: Domu počilka, glas-benikom Bozu Matičiču, lozici Kališnik in lanezu Majccnoviču, članom našega upravnoga odbora, pa ludi gospodu Šlefanu Borinu za prevoz nekalerih članov na srečanje in domov, se najlepše zahvaljujemo.
Francka Trobcc
ZELO DEJAyEN
MESEC POŽARNE VARNOSTI
V GASILSKI ZVEZI MENGEŠ
Casllska zveza Mengeš Je konec septembra sprejela program aktivnosti, kl na] bi Jlh posamezna društva pripravila v preteklem mesecu. kl Je bilo še bolj kot sicer namenjeno požarni varnostl. Osrednje geslo Je bilo ZA varno OGREVAN-JE DOMA, aktualno pa tudl za mengesko področje. saj so gasile) v pretekllh letlh zabeležill nekaj dimnlšklh požarov, ki so nastali Izključno zaradi nered-nega čišćenja, v torek, 7. novembra, se Je sestalo tudl poveljstvo Casllske zveze Mengeš in skupaj so ocenlli oktobrske dejavnostl.
Skupne naloge:
1.  Petek, Irlnaisti
Casilska zveza Mengeš Je v soli pripravila naravoslovnl dan za šeste razrede, kl je vključeval ogled tovarne Filic In orodišča v mengeškem gasilskem domu, otrocl so spoznali tudl kakšno opremo Imajo na voljo za gašenje v soli ter si ogledali film z naslovom OgenJ, anatomija ubijalca. Po končanem dnevu so morali svoje znanje dokazati še s testom, na katerem je bil zajet pregled celodnevnega učenja.
2.  Nateiai "Za varno ogrevanie doma"
Letos je v natečaju sođelovalo prek 140 učencev predmetne stopnje. Njihova naloga Je bila napisati spis ali narisati sliko na izbrano temo. Zaradi vse boljšlh izdelkov In večjega števlla otrok, se Je strokovna komisija odločlla, da bo nagradila kar 71 otrok. Vsi izbrani so dobili majhne gasilčke In čokolado, najboljše spise pa borno objavili tudl v Mengšanu
3.  Dobeno 2OOO
Prostovoljno gasilsko društvo Loka Je pripravilo skupno noćno vajo na Ručigajevo kmetijo na Dobenu, v katerl so sodelovala vsa društva s svojimi enotami. Vaje se Je udeležilo ti gasllcev Stalno izpopolnjevanje in seznanjanje s tehniko, kl jo Imajo društva, Je ključnega pomena za upešno posredovanje ob morebltnlh nevščečnostih, zato vsa društva poudarjajo pomen praktičnega usposabljanja.
4.  lilet mladine v Metliko in Novo mašto
Mladlnska komisija Casllske zveze Mengeš je, kot Je to postalo v navadi, tudl letos, konec oktobra pripravila Izlet za mlade tekmovalce. Izleta se je udeležilo veliko otrok, kl so napolnlli dva avtobusa, skupaj z mentorji pa je bilo na izletu 74 gasil-cev. Skupaj so si ogledali gasilski muzej v Metliki, kjer jim je kustosinja predstavila razstavljene predmete, na koncu pa so se še skupaj slikali pred muzejem. Po kosilu Jih Je pot vodila še v novomeško gasilsko brigado, kjer so starejši opazovall avtomobile, mlajši pa so obstopili drogove In si predstavljali, da se spuščajo po njih kot gasilec Samo. Nekaterim je to ćelo kar dobro uspelo.
5.  Pregled hldrantov
V celi občlni Je bilo odkrito kar nekaj polomljenih ali neuporabnlh hldrantov, kl Jih bo potrebno popraviti. Žal je kultura nekaterlh posameznikov še vedno prenlzka in se zato Izživljajo nad stvarml, ki lahko odločajo, koliko škode bo povzročila nesreća.
Posamezna društva so pripravila še druge dejavnostl. PCD MengeSje prlpravll: - prikaz gasllsko-reševalne vaje na Hostnikovo domačijo,
■ samostojno mokro vajo je izvedel tuđi oddelek veterank,
■ drugim razredom OŠ Mengeš In otrokom vrtcev Sonček In Coblca so predstavili nevarnost ognja In prikazali gašenje z gasllnlkom na prah,
• v OŠ Roje pa so poleg gašenja s prahom in vodo prikazali tudl športne igre z
brentačo In vlečenjem vrvi ter preventivnim predavanjem. Dejavni so bili tudl Lekovi gasllcl, saj so se poleg dejavnosti zveze udeležltl še:
13
MENGŠAN
DRUŠTVA
• okrogle miže ob 10-letnici Centra požarne varnosti Helios,
- gasllsko-reševalne vaje "Potres v vrtcu" v vrtcu Rodica, ■ gasilsko-reševalne vaje v Heliosu,
- v Kranju pa so si ogledali delovanje in učinke kapsule Bonpet.
- tuđi doma, v tovarniških prostorih, so pripravili Interno vajo za skladiščem, kjer so delavce seznanili z gašenjem z ročnimi gasllnlki, hidrantom in načine gašenja z gasilsklm avtom.
PGD Loka je postavila na Dobenu hidrantno omarico in jo opremila, pripravili pa so že omenjeno gasilsko vajo in pregled hidrantov.
PCD Topole so se prav tako udeležili aktivnosti CZ Mengeš, pripravili pa so tuđi dan odprtih vrat, ki je bil 28. oktobra.
za konec pa velja, da je za gasilci eden najbolj delavnih mesecev, kjer so dejavnosti potekale v skladu z navodili Casilske zveze Slovenije in kjer so tuđi negasilci (vsaj nekateri) spoznali, kako naj se obnašajo v nesrečah.
Mateja Jemec
Kako so gasilci postali gasilci
(požarna varnosl)
Nekoč so živeli nekje, v neki deželi navadni Ijudje kol mi. Imeli so župana, bloke, hiše in se veliko več, kol si predstavljam. Toda nišo pa imeli lislih mož, ki so gasili ogenj. Saj jim še nikoli ni nič zagorelo, žalo so bili zelo srečni. Nekega dne pa jim je zgorela cerkev in slreha samoslana. To jih je zelo prizadelo, saj so venomer skrbeli za cerkev. Žalo se je pomoćnik župana nekaj spomnil. Kaj če bi povprašali vaščane, kako naj imenujemo može, ki smo jih uvedli? Prav imaš! Sklicali so jih skupaj. Povedali so jim novico, vaščaniso takoj začeli premišljevali. Dobro si pred-lagal, toda niše dobro. Mala štiriletnapunčka jejwemišlje-vala in predlagala še ona, kaj če bi bili gasilci! je j)oskočila. Dobra ideja, je odgovoril žujian. Toda, zakaj ravno gasilci? Štiriletna punčka, ki ji je bilo ime Doroleja, pa je odgovorila: "Ker gasijo ogenj." In J)o Dorolejini zaslugi so gasilci postali gasilci.
Doris Natalija Krizman, 3- c
V soli so spoznavali šolsko gasilno orodje.
Ogled orodjarne mengeških gasilcev.
Šestosolci so si oglcd.ili tiuji tov.irno Filc, spremlial pa jih je tuđi povcljnik civilne zašfitc Franc Hribar.
14
MENGŠAN
P       R       U       Š       T       V       A
Udcležcnci izleta, ki ga je pripravila Mladinska komisija Gasilske zveze Mengeš.
Tuđi delavtl so se učili ga$enja.
Lukovi gasilti so pripravili prikaz gajenja za skl.i«Wcm.
Nagrajenci natečaja
ZA VARNO OGREVANJE DOMA v letu 2OOO
1. A
1. Jošt Franko
2. Tlna Vrhovnik
3. Andrej Ulčar
4. Aljaž Praznik
5. Sanja Tomšič
6. Nejc Trampuž
2. A
7. Žiga Skok
8. Mina Jamšek
9. Špela Colnar
10. Polona Pestotnlk
2. B
11.  Domen Plrnat
12. Alenka Stramšak
13. Boštjan Brumec
14.  Rok Luzar
15. Tilen Mušlč
16. Mateja Testen
2. C
17. Nina Premk
18. Kristina Novak
19. špela vode
20. Eva škrlep
21. Tlna Rak 47. Nejc Skok
3. A
22. Jaka Moneta
3. B
23. Nadja vrhovnik
24. Tjaša Kerec
25. Špela Jurman
26. Kaja Tomšič
27. Urša Podboršek
28. Nejc Rolih
29. Darja Kopitar
Podelitev nagrad najboljšim na natefaju.
3. C
30. David Žagar
31. Živa Pezđlrc
32.  Mateja Orešič
33. Dorls Natalija Krizman
3. D
34. Matic SrdlC
35. Žiga Janežič
36. Ana Pišek
37. Špela Urankar
38.  Katja KoželJ
39.  Blaž osolnlk
40. Nina Crllj
41. Kristina Crabnar
42. Tjaša Per
43. Kim Proklč
44. Petra Hrlbar
4. A
45. Matic Sasek
46. Matej Bergant
48. Polona Colob
49.  Dominik Kosak
50.  Urša Krevs
51. Žiga Vučko
52.  Suzana Penca
53. TadeJ Šaner
54. Kaja Sili
4. B
55. Jure Zabret
56. sandl Borkovlč
57. Špela Jeretina
58. Petra Beloševlč
59.  Anže Ves
60. Anže Brvar
61. Maja Jelen
4. C
62. Lara Selan
63. Luka Ropotar
64. Ana Marija Hrlbljan
65. Suzana Lah
66. Tjaša Bergant
67. Tjaša Marolt
68. Katja i lova r
69.  lirska Testen
70. Blaž Rugelj
71. David Rems
15
MENGŠAN
D   RUS  T   V  A
OO RK MENGEŠ
NA OBISKU
6. novembraje praznovala 90. rojstni dan gospa Francka Trdin. Rodila se je v kmečki družini na Limbarski gori. V družini je bilo sedem otrok. Oče je odšel za boljšim zaslužkom v Ameriko. Delal je v rudniku in tam v nesreći tuđi umri. Tako je mati ostala sama z otroki. Francka je morala delati na kmetiji doma in pri sosedih. Pozimi, ko je bilo več časa, pa so pletli kite iz slame.
Med vojno so bili izscljcni v Nemčijo v Filenbach. Izselili so vso vas. Ko so se vrnili domov, so našli samo pogorišče.
Po osvobodilvi se je poročila in se preselila na Štajersko. Na kmetji, kamor se je preselila z možem, je živela 30 let. Ko je mož umri, je kmetijo prodala in kupila hišo v Loki pri Mengšu. Tam živi šc sedaj. Zanjo skrbi in ji dela družbo gospa Marija Rcpnik. Bratje in sestre so že vsi pokojni. Obiskujela jo le dva nećaka. Kljub težkemu življenju je še vedno čila in zdrava, le noge ji ne služijo najbolje.
Za njen rojstni dan sem jo obiskala, z njo pokramljala in ji zaželela še veliko prijelnih dni v svojem imenu in v imenu Občinske organizacije RK Mengeš.
Milena Vode
ŽUPNIJSKA KARITAS
MENGEŠ
Trdinov trg 8 Telefon: OJ 7238 977
Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure.
•
ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98
PORTRET       MESECA
POGOVOR Z NOVIM ZBOROVODJEM MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA
FERNANDOM MEJIASOM
Pevski zbori Limbar iz Moravč, Odmev iz Kamnika in Svoboda iz Mengša so se odločili za skupen nastop pred domačimi občinstvi. Vsakokrat sta nastopila dva zbora, domači zbor pa v domačem kraju ni nastopil. i. novembra sta Limbar in Odmcv gostovala v Mengšu in ob tem se je ponudila tuđi priložnost za pogovor z novim dirigentom Fernandom Mejiasom, ki je pred dobrima dvema letoma prišcl v Slovenijo.
Ponudba, da prevzame Svobodo, se je ponudila konce februarja, ko mu je prijateljica Nataša Stopar, prejšnja pevovod-kinja in kolegica v Komorncm zboru Ave povedala, da potrebujejo novega dirigenta, zato se je odločil in sprejel ponudbo.
Koliko časa posvetite vajam?
Navadno so bile vaje le enkrat na teden, vendar pa smo se takrat, ko sem začel voditi zbor, odločili, da borno Imeli vaje dvakrat tedensko, seveda pa Je več vaj pred kakšniml koncerti in ko pripravljamo program.
Koliko pevcev je sedaj pri Svobodi?
Mislim, da je sedaj 24 pevcev, sedem altov, osem sopranov, štirje tenorji in pet basov.
Kako pa je voditi zbor v primerjavi z Ave, kjer ste solani pevci, to pa je laični zbor, v katerem so glasbeno manj izobraženi pevci, kakšen je program?
Naš namen je pripraviti program, ki bo ugajal. Trenutno pripravljamo jesenski celovečernl koncert, kl bo 18. novembra, na katerem borno Izvajali popol-noma nov program. Tuđi zato smo morali začeti z bolj pogostimi vajami, ker znajo le nekateri pevci brati note, ostali pa se naučljo pesmi zgolj s posluhom, vendar pa se te težave hitro premagajo z več vajami, na katerih se potem pevci posameznega glasu dobro naučljo svoje dele.
Ali se že ves čas ukvarjate z glasbo, tuđi poklieno?
Svojo glasbeno Izobrazbo sem začel v Argentini na konzervatoriju, potem pa sem na unlverzl začel z zborovskim petjem. Ko pa smo pred štlriml leti oblskall Slovenijo, sem spoznal, kako močno glasbeno tradicijo imate v Sloveniji, zato sem se odločil, da bi tu nadaljeval svojo glasbeno karlero. Po prihodu v Sloveni)o sem začel peti pri Ave, prav tako pa sem leto In pol pel tuđi pri zboru RTV. Že tretjo sezono pa vodim zbor v Gameljnah, kar pomenl, da Imam kar veliko dela. Poleg tega, da sedaj na Akademiji za glasbo studiram dirigiranje.
Kaj pripravljate za novembrski samostojni koncert, kjer se bo Svoboda prvič predstavila pred mengeškim občinstvom z novim dirigentom?
Naša glavna želja Je bila, da bi bil program čim bolj raznolik, zato smo pripravili nekaj pesmi iz obdobja renesanse, neka] črnskih duhovnih in predvsem slovenske narodne pesmi.
Tuđi sami priredite katero pesem?
Zaenkrat še zelo malo, čeprav to zelo rad počnem, vendar pa je sedaj glavna ovira predvsem časovna stiska. Upam pa, da ml bo uspelo to kdaj narediti v večji merl.
Kaj pa prihodnji nacrti?
V soboto 23. decembra pripravljamo božični koncert v mengeškl župnljskl cerkvl zvečer po maši. To bo samostojni koncert Svobode,
Se udeležujete tuđi revij in nastopov?
Seveda, po novem letu Imamo že nekaj načrtov, pa naj to ostane zaenkrat še skrlvnost. Seveda pa se borno držali že utečenih stvari, kot je revija v mesecu maju, nameravamo tudl gostovati, kar pa Je odvlsno tuđi od časa, ki ga potrebujemo za pripravo programa.
Lctošnji majski koncert je odpadel?
Koncert naj bi letos imeli kot ponavadi, to je 29. maja, vendar pa smo imeli premalo časa od konca februarja za pripravo programa. Prav zaradi tega pa smo se odločili, da borno pripravili jesenski koncert, letnl koncert pa borno pripravili prihodnjo pomlad v maju.
Se dobro razumete s pevci?
Dobro se razumem, imam pa neka) težav z jezikom. Januarja 1998 sem se vpisal v solo slovenskega Jezika, ampak ni bilo preveč lahko. Moja žena je znala slovensko že od doma, saj so njeni starši Slovenci, sam pa sem moral začeti od začetka. Hočem reci, da se Je bilo težko naučiti v tako kratkem času. Sedaj Je pa enkrat bolje, druglč malo manj.
No, zelo dobro vam gre.
vsak dan se naučim kaj novega. Če ml slučajno reče kdo, da govorim dobro slovensko, vedno pravim, da ne. Dokler ne bom govoril skoraj tako kot nekdo, kije rojen, do takrat ne bom rekel, da je dobro. Sem pa zadovoljen, ker vse razumem in lahko povem, kar hočem. Sklanjatve in dvojina so zame popolnoma nov svet. Toda tuđi vi Slovenci ne uporabljate vedno dvojine, še posebej Primorci.
Mislim, da ste se v tako kratkem času zelo dobro naučili slovenščine, saj res ni lahek jezik. Najlcpša hvala zaepogovor.
(O/i. l'o/iiirtirjf hil jmjmw\\ni.(. niimnhm J0(X)).
Mateja Jemec
16
MENGSAN
K   U   L T   U   R  A
JB Večer z
LUD VIKOM ZABRETOM in TOMOM KRIŽNARJEM
S takimi novicami je res križ, ko pa človcka doletijo šclc čez mcscc dni in pol. Pa ne morcmo mimo tega, kor je rok za odda-jo člankov v prvi polovici meseca, zato sele sedaj poročamo o zanimivem večeru, ki je bil 13. oktobra v Kultumem domu.
Večer sta namreč oblikovala dva zanimiva gosta, prvi je domačin, salezijanec, po rodu pa pravi Topolec, Ludvik Zabret, drugi pa bolj znani svetovni popotnik in avanturist Tomo Križnar, ki je predstavil svoja potovanja v crno Afriko, med ljudstvo, ki živi na območju med dvema svetovoma, med crnim jugom in belim, arabskim severom, vrh vsega pa je še to območje bogato z raznimi rudninami, kar pomeni, da je še bolj zanimivo za uveljavitev različnih interesov.
Nube, Ijudje, kl bi radi živeli
Tomo Križnar je pred dobrim letom izdal knjigo z naslovom Nube, čisti Ijudje, v kateri je opisal svoje potovanje med ljudi, med katerimi je bil pred dvaj-selimi leti sročen. Ljudje so živeli v slogi, kljub svoji različnosti so se odlikovali po strpnosli in življenjski vedrosti. Tomo pravi, da so mu pred dvajsetimi leti v vaši, kjer je bil, dali svojo hišo, svojo njivo in ponudili ćelo svoje žene! Drugje so pač drugačne navade, zato se nam ni potrebno pohujševati nad cimer koli, kar počnejo drugje. Ljudje ocenimo za normalno in sprejemljivo pač listo, kar nas obdaja v tem prostoru.
Pred dvajsetimi leti so bili v Nubskih gorah najbolj zdravi in zadovoljni Ijudje, potem pa so jih Arabci iz severa začeli iztrebljati. Od dvomilijonskega naroda je ostala le še osmina ljudi, ti pa se morajo skrivati in bojevali za sle-herno ped zemlje. In Nubijci seveda nišo bojevniki po naravi. Ko imaš rad, si najbolj svoboden, je modrosl, ki so jo ti Ijudje živeli in bi jo še naprej, če bi jim le pustili.
Pa so se pod krinko urejanja nolranjih razmer (ali kakšnega podobnega gesla) začeli približevali krajem, kjer so sloletja in tisočletja mirno živeli ter jih začeli arabizirali. Najbolj uspešen način, da se narod izbriše in zemljevida pa je seveda jemanje identitete in tako jih je ostala le še peščica, na katere so opozorili posamezniki in manjše organizacije, med njimi pa je ludi Tomo Križnar. V lelošnji pomladi se je povezal s škofijskim Karitasom v Ljubljani, natančneje z direklorjem gospodom Stanetom Kcrinom, in s pomočjo dobrih ljudi so zbrali okoli 21.000 ameriških dolarjev, kar je zadoščalo za 5 ton pomoći in plačilo letala. Pri vsem tem je bilo vprašljivo še to, če bo letalo sploh lahko pristalo na planoti, ki služi kot lelališče, saj bi lahko deževje progo preveč razmočilo, okoli gora pa je sklonjen krog vladnih enot, tako da druge poli ni bilo.
Stane Kerin, ki je tuđi z nekaj besedami dopolnil Križnarjevo pripoved, je pojasnil, da Tomu sprva sploh ni verjel. Toda Ijudje, ki jih je srečal v Afriki, so ga tako prevzeli, da bi se lakoj vrnil mednje. Pomoć, ki so jo zbrali, pa jim bo dejansko pomagala pri samoslojnem prcživljanju in ne tako, kot to žal počnejo Združeni narodi, ko poslanejo nekateri od le pomoći odvisni, saj ne obdelujejo več zemlje sami.
Pomoć je do pomoći potrebnih res prišla, vendar pa je bilo pri tem nemalo ležav, nekaj nosačev s pomočjo je ćelo padlo v vladno zasedo. Za ljudi, za katere je značilno neverjelno sožilje vseh različnosti, je lorej misel, da lam nekje daleč živijo Ijudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z njimi, pomirjujoča in lepa. Človek za življenje ne potrebuje veliko, žal se tega premalokrat zavemo.
In ozelenela je puščava
Drugi dcl večera je zaznamoval živahen 77-letnik, misijonar Ludvik Zabrel, ki je puščavo spremenil v oazo in je pred nekaj leti praznoval 50-letnico misi-jonskih zaobljub. Že kot majhen fanlič se je pridružil salezijancem, v Torinu je obiskoval kmelijsko solo in polom kmalu odšol v Indijo. Prvih nekaj let se je moral soočili s budim pomanjkanjem. Na mostu, kjor včasih nili koz ni bilo, sedaj raste žito, arašidi, cvetje in lam živijo Ijudje, ki se sprehajajo v lepih oblačilih, kot je dejal brat Zabret.
Kol človek, ki si je v življenju nabral veliko izkušonj in ki mu ni bilo vedno lepo, pa jo kljub temu uspol obranili veder pogled na -življenje, jo spregovoril ludi o današnjom iskanju sroče, ki je sebičen. Njegovo drugo veliko delo je bil Iropski gozd v Goi, kjer je moral izkrčiti gozd in ga spremeniti v rodovitno zemljo. Tuđi lu je bil orodje v Božjih rokah, kot sam večrat pravi in uspelo mu jo, da na mostu, kamor je prišol s še petimi družinami, danes živi već. kot 100 družin. Anekdole in zgodbe o Indiji in svojem življenju v okolju, kjer je ob božicu lako vroče, da hodijo naokrog v kratkih rokavih, je Ludvik Zabrel listi večer kar nizal in polna dvorana ljudi je spoznavala drugačen način življenja. Pa se je na enako hudomušen način ludi ustavil, pogledal po dvorani in rokel: "Poslušajlo, pa no borno tukaj do zjulraj?"
Ob koncu je župan Občino Mengeš Tomaž Štobo podolil še posebno zahvale Ludviku Zabrelu, Stanetu Kerinu in Tomu Križnarju, iz mengeškega proračuna pa je nekaj sredstev obljubil ludi za Nube. Glavna gosla večera pa sla rada odgovarjala še na mnoga vprašanja, ki so jih zastavljali obiskovalci.
Mat ej a femec
17
MENGŠAN
KULTURA
„     A,               MOŠKI KOMORNI ZBOR
mMGESKI PVON
KnV" 25 let
VEČER S PRIJATELJI
Četrt stoletja Moškega komornega zbora
Mengeški zvon
Le kdo Jih ne pozna? In pravzaprav le kdo bi pomislll, da Je minllo že celih petindvajset let. odkar so začell prepevati v Mengšu mladi fantje, združeni v oktet In pod vodstvom Janeza Nastrana, kl je umetniški vodja zbora že od vsega začetka?
Pred petindvajsetiml leti se je namreč našlo osem fantov, kl so želell zapeti malo drugače, kot so to počeli do takrat v župni]skem pevskem zboru. Sedemnajsti september 1975 je bil dan prvih vaj, na katerlh so pell Tone Hribar in Tone Košenina prvi bas, Janko velkovrh in Janez Škrlep drugi tenor, Jože vahtar in Vinko vahtar prvi bas, Feliks Škrlep in viktro Hribar pa drugi bas, že na začetku leta 1976 se jim je pridružil Vinko Dolinšek in leto kasneje Tone Benda. Ker so morali posamezniki na služenje vojaškega roka, so v oktet prihajali novi pevci, stari pa so se vračali, zato Je zbor prerasel oktetno sestavo.
Prelomni trenutek za zbor pa Je bilo leto 1990, ko so se registrirali kot kulturno društvo in s samostojnim koncertom zaznamovali 15-letnico obstoja. S pomočjo Ivana Sivca so si izbrali ime, ki tako lepo zveni. V tem letu pa so kupili tuđi narodne nose. Pozna registracija je bila predvsem posledica prejšnje družbene ureditve, ki cerkvenega zbora ni ravno podplrala, zato so bili odvisnl od lastnega denarja, ki so ga zaslužili s petjem pri pogrebih. Vaje so imeli skoraj od začetka dalje v mengeškem župnišču in na podporo so naleteli pri vseh mengešklh župnikih, Štefanu Babicu, Franciju Juvanu in Mateju zevniku.
Vseh 25 let so se trudili za oblikovanje pevskega programa, s cimer so skušali pritegniti poslušalstvo, ki Je bilo iz leta v leto bolj izblrčno. Najraje posegajo po domači narodni in umetni pesmi. Pred petlmi leti so posneli prvo glasbeno kaseto, lani pa posneli tuđi dva videospota, volje in načrtov pa imajo mnogo tuđi za pri-hodnje dni.
Praznovanje srebrnega jubileja
In že smo pri koncertu, ki so ga pripravili članl Mengeškega zvona 21. oktobra v kulturnem domu. Najprej so se predstavili slavljencl. Že pet let v zboru namreč pojejo v naslednji zasedbi: Tone Hribar, Vinko Dolinšek, Andrej Levec in Tone
Skupcn nastop Mengeškega zvona in zbora iz St. Egzdcna.
Benda- prvi tenor, Milan Kralj in Vinko Vahtar drugi tenor, Viktor Hribar, Lađo Kosec in Jože Vahtar prvi bas in drugi bas Janez Nastran, Feliks Škrlep In Miro Mušlč.
v goste so povabill tudl Jožlco Kališnlk in Tomaža Plahutnika. Znana Avsenikova pev-ka je zapela venček narodnih, slovenske zvonove In že skoraj ponarodelo Cvetell so bell kostanji, Plahutnik pa jo Je spremljal na citre ter se kasneje pridružil tuđi Men-geškemu zvonu. Naslednji so se predstavili avstrijski gostje iz Sv. lija ali St. Egzdena, zbor pa deluje neprekinjeno že 70 let. Pravo navdušenje pa Je v dvorani požel prejšnji mengeški župnik Franc Juvan, ki Je poslušalce povabil k petju In so mu radi pritegnili.
Na odru so se predstavili tuđi mladi mengeški prltrkovalci s skladbo večernl zvon, ki so slavljencem podarili mali zvon skupa) z bogoslovcl, katerim so na Mlha-elovem sejmu predali zvonove za ljubljansko semenišče, duša vsega pa je bil neu-trudni Franc Bleje.
Nagrade, da grlo ne bo prevež trpelo
za slavijence se seveda spodobi, da dobijo tuđi kakšno darilo. Najprej so zlate značke za več kot 20-letno pevsko udejstvovanje dobili Miro Mušič, Andrej Levec,
MOSKI   KOM ORNI IZBOR
MENGEŠKI ZVON
Umetnlšk) vodja: janez Nastran
Mlkn Kralj.'jkttc Vahtar, UkJo KaSec, VIMor Hribar, Miro MuSIć, felIN* 4l«tep.
18
MENGŠAN
KULTURA
Lađo Kosec In Viktor Hrlbar, potem pa so jlm čestitali In podarili prenekatero sliko, knjigo in druge umet-nine. Seveda pa se Je med darili znašla tuđi kakšna steklenlca žlahtne kapljice, s kateriml si bodo lahko omočlli suha grla. Zelo izvirno pa so Jih obdarili mengeški planinci, in sicer s knjlžicaml za planinsko transverzalo, tako da Jlh caka v bodoče veliko dela. Župan Tomaž štebe pa Je Janezu Nastranu In zboru Izročil tudl posebni zahvali. Poseben gost večera Je bll tuđi slovenski konzul v Celovcu gospod Jožef JeraJ in zaželel, da bi pesem ponovno združila ljudi, ki Jih od koroškega plebiscita dalje ločuje meja In ki so stoletja dolgo žlveli skupaj.
Samostojna plošča v letu 2OOO
Pred petimi leti so ob 20-letnlcl Izdali tuđi kaseto s pesmiml, za letošnje leto pa so si zadali smelo nalogo, da bodo Izdali lastno zgoščenko. Smela Je bila pred-vsem zaradi finančne zahtevnosti Izdajanja. Na plošci je moč najtl nekaj pesml, kl so Jih posnell že v letu 1995 ter nekaj novih, zajema pa vse glasbene zvrsti, od svetnih do cerkvenih, od narodnih do umetnlh. Veliko pesml Je priredil pevovodja Janez Nastran, najdemo pa tuđi priredbe Petra Llparja, Luke Kramolca In drugih znanih skladateljev. Skupaj lahko poslušamo torej 19 pesml. Zgoščenka ima lično podobo slavljencev v narodnih nošah, v ozadju pa je videti cerkvene zvonove, po katerlh so dobili ime. števllo izdanih plošč ni obsežno, vendar pa so obljubili, da bodo ploščo, ko bo pošla, ponatlsnlll.
Veselje pa je
trajalo dolgo v nož ...
in zakaj tuđi ne bi? v predverju so pripravili bogato obložene mlze, na katerih se Je našlo kaj za vsakega sladokusca, za plesno glasbo pa je poskrbel ansambel Srečka Vrtnlka. Kijub veselju in zadovoljstvu pa že premlšljujejo o novih načrtlh. Vsako leto bi radi pos-neli vsaj dve pesmi in čez 5 let ponovno Izdali album pesml. že nekaj let v maju prlpravljajo koncert Marijinih pesmi, na katerem vzpodbujajo tuđi domače zbore. Radi se udeležujejo nastopov in sodelujejo na koncertih v bližnji in daljnji okolici, vse poslušalce pa že vabljo na koncert, kl bo 2. decembra ob 200-letnici Prešernovega in Slomškovega rojstva.
Z željo, da bi pesem
še dolgo odmevala, pa se zahvaljujejo
tuđi naslednjim podjetjem in
posameznikom:
Tobačna grosist d.o.Ov
Občina Mengeš,
Gardenia d.o.o.,
Komparc temnenje stekel,
Slaščičarna Flere,
Tosama
in Izolacija Zobavnik.
Mateja Jemec
ŽUPNIIA        MENGEŠ
Povzetek
pogovorov
ob odprtih temah
sinode v cerkvi
na Slovenskem
2. aprila 2000 so v dekaniji Domžalc potekali pogovori o oclprlih lemali sinode pred drugim clekanijskim sinoclnlnim dnem. Pogovori so bili organizirani v šestih župnijah naše dekanije. V Dobu so potekali pogovori na temo Družina in Cekrev - kaleheza, v Moravčah Družina in zakon, v Jaršah Mladina, na Brdu Družina - Cerkev - .šola, v Doinžalah Kršćanska dobrodelnost in v Meng.šu Kristjan v družbi in poliliki. Zapisniki so bili nato predstavljeni na 2. dekanijskem sinodalnem dnevu v soboto, 3. junija 2000 v Mengšu.
Družina in Cerkev -Kateheza
Kna ura verske vzgoje na teclen je za vzgojo otrok v prepričanega in clejavnega kristjana premalo. Ce želimo doseći ta cilj, je nujno, da glavno skrb pri verski vzgoji prevzamejo slarši. Kateheti so v tem primeru lahko le pomoć in dopolnilo. Problem je torej pri družini, ki izgublja svojo vlogo pri vzgoji. S pripravo na življenje v družini in vzgojo otrok je potrebno začeti že z mladimi (pri mlaclinskem verouku, pripravi na zakon...). Vendar naj bi se vzgoja slaršev nadaljevala ludi v času šolanja njihovih olrok (obiskovanje verouka skupaj z otroki, duhovni vikendi za družine misijoni po župnijah, kateheza za odrasle, zakonske skupine...). To je sicer idealna podoba soclelovanja, praksa je nekoliko dnigačna. Kar precejšnje število otrok se z ver-sko vzgojo srečuje le pri verouku. Tak.šne otroke je potrebno vključiti v skupine, ki delujejo v župniji (skavti, zbori, ministranti...), da začutijo pripadnost in povezanost z župnijo. Vendar pa kaleheza ni le stvar katehetov, otrok in njihovih staršev. Vsak kristjan naj bi skrbel za svojo duhovno in kršćansko rast. Tako kot pravi modrost, da se učimo vse življenje, velja tuđi za kristjana - verska rast se ne konca z birmo.
Družina in zakon
V današnjem času je družina in njena vloga v skup-nosti v veliki krizi. Tempo, ki ga živimo, dostikrat onemogoča, tla bi družina "živela skupaj". Vse to se pozna pri vzgoji otrok in odnosili med slaršema. Zakon ni slavje poročnega dne, ampak je življenje v bolj ali manj sivi vsakdanjosti z radostmi in lego-bami, ki jih življenje prinaša. Zato se je potrebno nanj pripraviti z clobrimi šolami za zakon, ki jih že imamo, a so slabo obiskane, in kasneje v zakonskih skupinah, v katerih si zakonci izmenjujejo izkušnje, snujejo nacrte, dajejo pobude, skralka so zakladnica oziroma "polnilec baterij" za življenje.
Mladina
Na predlog lajnišlva sinode so se mladi pogovarjali o misijonskem in katehumenskem modelu mladin-ske pastorale, ki dopolnjujeta klasično obliko mla-dinskega verouka, in ugotovili, da si modela ništa nasprotna, ampak se dopolnjujeta. Predvsem pa so mladi ugotovili, da jih je potrebno nagovoriti v njihovih situacijah, okolju, jim prisluhniti in začutiti njihove porebe. Pritegniti jih je potrebno k clejav-nostim, ki nišo nujno vezane samo na župnišče, cerkev in učilnice, saj se pastorala lahko dogaja tuđi izven teh okvirov (izleti v gore, na morje, tabori, šporlne igre...).
Dekanijski odbor za mladino (DOM) naj bi povezoval mlade v okviru dekanije. Pobude za dobro delo in povezovanje pa morajo prihajati od njih samih in ne od "zgoraj".
V današnjem času, ob hitrem tempu življenja, ob tolikšni raznolikosti interesov je težko biti duhovnik - župnik, ki bi lahko zadostil vsem potrebam ljudi, predvsem mladini. Zato je potrebno, da jim priskočimo na pomoć laiki - animatorji skupin in jih v določenih primerih razbremenimo. V jesenskem času bo takšna šola za animatorje tuđi v naši dekaniji. Zato naj delo z mladimi ne ostane samo na plečih duhovnikov in vzgojiteljev, ampak lahko mladi ludi sami kaj naredimo drug za durgega.
Družina-Cerkev-šola Verouk v solo - da ali ne?
V zadnjem trilelju clevetletke naj se med izbirne vsebine uvrsti verouk, kar bi razbremenilo ludi olrokov urnik. Šola pa naj učence seznanja o ver-stvih, predvsem pa jim vceplja obče člove.ške vrednote. Zakramentalnega dela verske vzgoje pa Cerkev ne srne prepuščati ne soli ne komur koli drugemu.
Možnosti vpliva slaršev na lokalno politiko so neizrabljene. Še vedno je delovanje preveč centralizirano. Starši so nepovezani, premalo je zau-panja med solo in družino. Strah pred tem, da bodo otroci izpostavljeni pritiskom, če bodo starši povedali svoje mnenje, obstaja. Kjer so sole manjše in živijo povezano z okoljem, so izkušnje staršev v komunikaciji s solo zelo pozitivne.
Starši se bojijo clevetletke predvsem zaradi prez-godnje dilerenciacije otrok v drugem triletju in možnosti izločanja v zadnjem triletju. Pivo triletje je po njihovem mnenju bolje pripravljeno kot zadnje.
Mnenja v zvezi z alternativno .solo so deljena. Cerkvena osnovna šola v kraju je lahko duhovno in kulturno središče tako župnije kot kraja. Financiranje lakšnih šol pa je zelo negotovo. Izpostavljene so bile bojazni, da so občine premaj-hne za izbirne cerkvene sole.
Okrepiti je potrebno zavest slaršev za odgovornost za solo in izrabiti možnosti, ki jih zakon-odaja že nudi.
Krščaiiska^dobrpdelnost
Zupnijske Karitas na področju naše dekanije poma-gajo župnijskim občestvom, skupinam in družinam reševati potrebe in stiske. Vsi pa ugotavljajo, da premalo pokrivajo področje mladih.
19
MENGSAN
ŽUPNI I A   MENGEŠ
1ZS6RI ZIVU6NJ6
Mlade bi bilo potrebno motivirati za konkretne akcije, saj so s primenro spodbudo zelo dejavni tuđi na karitativnem področju.
Sodelavci Karitas se srečujejo s problemi, kjer jim primanjkuje strokovnosti na področju svetovanja. Zato se 1» potrebno udeleževati strokovnih posve-tovanj, ki jih organizira školijska Karitas. Koristno pa bi bilo tuđi večje sodelovanje na medžupnijski ravni, kjer si lahko sodelavci izmenjujejo izkušnje.
Kjer se kaže možnost in potreba, je smiselno ustanoviti socialne ustanove pod okriljem Cerkve (vrtci, domovi za ostarele.J.
Osnovno načelo Karitas je prostovoljno elelo, ki se napaja v evangeliju in evharistiji in se nenehno uči služiti.
Kristjan v družbi in politiki
Med kristjani prevladuje nezainteresiranost za politiko (zaradi zgodovinske preteklosti). Smo pod večjim drobnogledom kot ostali člani družbe. Stopiti moramo iz geta. Za agitacijo v politiko bi bila potrebna širša baza. Težiti bi bilo treba k temu, da versko prepričanje pomaga, ne pa otežuje kandidaturo. Kristjan lahko prispeva k temu, da postane politika spoštovano služenje Ijudem. Kristjani realno gledamo na politike, vendar se premalo zavedamo, da za vsakim politikom stoji program stranke, ki nam v većini primerov ni poznan. Kako bi vzpostavili ustrezne vzvode do občinskih svetov, ki razpolagajo z denarjem davko-plačevalcev, nišo pa pripravljeni podpirati mlndin-skih skupin ali centrov samo zato, ker so cerkveni? Vse te probleme borno lahko resili, če borno možnost volitev prevesili v svoj prid. To borno sto-rili s tem, da borno vsi opravili svojo državljansko dolžnost in volili primerne ljudi, ne pa se opravičevali "saj se ne da nič spremenili." Javljati se je potrebno na javne razpise. S tem se lahko priđe do denarja, ki bi bil drugače razporejen v druge namene.
Bolj je treba poudarjati, da je slovenska kultura in umetnost izšla iz korenin kršćanstva in da drevo, ki ima globoke korenine, tuđi potrebuje življenjski sok za svojo rast, za kasnejše rodove.
povzela Meta Prelovšek
DOBROTA „NLJL*£J2J&J±£—M E J A
KDOR HOČE - ZMORE IN KDOR SI MOĆNO ŽELI, USPE
"Kdor hoče - zmore in kdor si močno želi ter v to vloži svoj trud in osebno motivacijo, mora uspeti", je moto, s katerim sem se podala na studijsko pot v Veliko Britanijo kot Erasmus-Socrates študentka na Visoki soli za zdravstvo, na oddclku za delovno terapijo.
Erasmus-Socrates sklad v Sloveniji aktivno deluje v okviru Univerzc v Ljubljani že nekaj let. Njegov prvotni namen je mednarodno sodelovanje in izmenjava studentov med našo univerzo in lujimi univerzami. Erasmus-Sorralus štipendi-jski sklad vsako lelo vključi v studentsko izmen-javo nekaj studentov z namenom, da bi si mladi pridobili izkušnje na svojem Studijskom področju, izpopolnili znanje lujega jezika, navezali slik s lujimi predavatelji, kolegi, rnznimi inšlilu-li ler zdravstvenimi ustanovami (v mojem primeru). Glavni namen pa je, da bi mladi, polni idej in pripravljenosli za odkrivanje še nepo-znanega, v Slovenijo prinesli čim več novih znanj, melod in tehnik dela.
Tuđi sama sem se na studijsko pol odpravila z namenom, da osebno pridobim čim več delovnih izkušenj in znanja na svojem študi-jskem področju. Da v delovno terapijo vnesem kaj novoga, kar bi zlasli pomagalo pri boljšem poznavanju osnovnega namena in cilja delovno lerapevtskega procesa med slovensko populacijo. Hkrati pa, da bi pripomogla k razvoju delovne terapije v Sloveniji ler da bi pomagala pri uresničilvi delovno-tcrapevlskega cilja -razširili delovno terapijo tuđi na druga področja v zdravstvu.
V Ireh mesecih studija na Universilv of Derby, School for Health and Communilv sludies, sem pod vodstvom Ireh mentoric, dveh angleških ga. Margaret Fosler in ga. Heathcr Smilh ler slovenske mentorice ga. Barbare Piškur napisala in uspešno zagovarjala svojo diplomsko nalogo z naslovom "VVhat is a conneclion belvveen Canadian Occupalional Performance Measure and Spinal cord injury client, especially quadri-plegia". Tema je ta trenutek v Sloveniji in v svelu zelo aktualna , saj v delovno terapevlski proces vnaša nov, modernejši način dela. Predstavlja lest ocenilve okupacije na področjih: skrb zase (npr. oblačenje, osebna higiena...), produktivnost (opravljanje svojega pokliča, izobraževanje...) in prosti čas. Pomombna informacija lega tesla je, da je primeren za vse vrste diagnoz in se ga lahko uporablja tako pri olrocih kot pri starejši populaciji v delovno-lerapevtskem procesu.
In kaj sploh je delovna terapija?
Dclovna terapija obstaja kot samostojen studij na Visoki soli za zdravstvo že nekaj desellelij kot zdravstvena široka. Diplomirani delovni Icrapevl je naziv, ki ga dobi vsak student, ko opravi svoje studijske obveznosti in uspešno zagovarja diplomsko nalogo. Delovni terapevli se zaposlu-jejo na področju pedialrije, nevrologije, psihia-Irije, gerialrijc, rehabilitacije, habilitacije, trav-matologije, v vzgojno varstvenih organizacijah, zasebni praksi...
Naš namen in cilj je izboljšanje kvalitetnoga vsakdana posamezniku, ki je bodisi zaradi kon-genitalnih okvar (prirojenih) ali pa je v življenju utrpel kakršno koli poškodbo, invalidnost, okva-ro.
Delovni lerapevl in uporabnik delovne terapije tako tekom delovno terapevtskega procesa iščeta skupne rešitve, z medsebojnim sodolovan-jem poskušala odkriti in resili vse listo probleme, ki posamezniku prodslavljajo oviro pri opravljanju dnevne okupacije (skrb zase, produktivnost, prosti čas) in pri lem iščela uslrezne prilagodilve (npr, prilagoditev stanovanja...) in pripomočke, ki bi posamezniku lahko olajšali funkcioniranje v družbi (npr. slraniščna povišica, opornica, primeren invalidski voziček...).
Delovni terapevli s svojim dolom nemalokrat pripomoremo h kvalilelnejšemu, enostavnejše-mu in lepšemu življenju posameznika, ki je zaradi bolezni, poškodbe... oslal odvisen od naše pomoči.
Na svelu srno žalo, da sebi in drugim lajšamo življenje, polog lega pa, da se medsebojno osrečujemo.
Zadovoljstvo z dobro »pravljenim dolom, pozitivno počulje in motivacija za nova znanja in uspehe je toliko večja za tislega, ki ve, da s svojim pokličem osrečuje sebe in ljudi okrog sebe.
Vsakdo si zasluži, da bi imel priložnosl odili v svel [)o nova znanja, vendar velikokrat ostane to le skrita in neuslišana želja. Naj se ob loj priložnosli zahvalim svojim sponzorjem, ki so mi pomagali, da sem lahko izpolnila svoje skrite želje in dosegla vsaj dol svojega cilja z oprav-Ijcnim dolom studijskih obveznosti v tujini. Hvala gospodu županu Tomažu Štebe, podjelju Simp's d.o.o., Drušlvu paraplegikov Slovenije ter mojima slar.šema.
Monika Vrhovnik
20
MENGŠAN
DOBROTA    NE    POZNA    MEJA
Vilo/i polk
in valčkov
z nagrajenccin,
časlnim godcem 2000
Vikijcm Ašifem si.
SEDMI SLAVČKI Z AVSENIKOM
V petek zvečer se Je v nabito polni Športnl dvorani v Domžalah sklenlla velika dobrodelna akcija Invalldskega centra Iz MengSa In Novic Slovenski slavček 2000. Godio In prepevalo Je kar sedem najbolj priljubljenih skupln. prvić je bila Javno izva-jana Najlepša viza 2000. podeljena Je bila Souvanova nagrada, kralj vseh kraljev polk in valčkov pa Je postal - kdo drug kot - Slavko Avsenlk! Prireditev Je prikupno vodila Betka suhel, pri Najlepsi vizi pa JI Je pomagal Janez Dollnar Odlična organizacija Je bila v rokah INČE z dlrektor-jem Jožetom Mlakarjem na čelu, Ideja in scenarij pa Je delo spodaj podpisanega. Za ves kabelski sistem Je prireditev posnela TV Primorka.
Najprej so nastopili Mladi Dolenjcl. Dobili so kar tri nagrade. So najbolj obetavna glasbena skupina, bralcl Novic so Jlm prisodlli bronastega slavćka, direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Ivo Umek pa Jim Je podelil srebrno pioščo. Z njimi so prišli tuđi navijači s transparentom in ■ kot se za Dolenjce spodobi - s cvičkom v kombiju. Verjetno so se zball, da bodo na Corenjskem žejnl, pa so si vzeli - podobno kot Ptujsklh pet - s seboj veliko pletenko domačega vina.
Srebrni slavček Je postal Alpski kvintet, še posebej Je navdušil z Belo vrtnlco v pevskl izvedbi irene Vidic In s Pomladnlm navdihom, ki ga jim je občuteno pomagala zaigrati hči harmonlkarja Edlja Semeje Alenka na violino. Zlati slavček je prijela skupina Ptujsklh pet, ki odlično Izvaja tako narodnozabavno kot zabavno glasbo, Izvrstna pevka Klavdlja pa Je povrhu še prava lepotica. Še posebej Izrazit je bil Turbo Jodl. Zatem so fanfaristi Mengeške godbe ■ vodi Jlh Primož Kosec ■ najavili glasbene veterane Viteze polk in valčkov, med katerlml Je vikl Ašlč, kl bo v petek v Celju praznoval 50-letnico druženja s harmoniko, v Domžalah pa je prejel naziv Častnl godec 2000.
Souvanovo nagrado za pisanje besedil Je prejel France Žnldaršič, kl je največ besedil napisal za ansambla Toneta Kmetca In Franca Mlheliča. Nagrado so mu podelili Barbra Atlantl, hči prvega pisca besedil Ferzja Souvana, In Kosana Jarec. predstavnica avtorskega Udruženja SAZAS. souvanovo hči je na odru obudila prijetne spomlne na očeta. Kosana Jarec Je podellla
tudl nagrado za Najlepšo vlžo 2000, o tej akciji Radia Slovenija pa je spregovorila urednica jutranjega programa Alenka Daklč, nagrado pa je podellla skupaj z urednlco sredinega Jutra Petro Tašker. Nagrado Je prejela skladba Rože z domačega vrta v izvedbi skupine Slapovi. Ta đel prireditve je izredno spretno vodil Janez Dolinar, vodja radljskih napovedovalcev, sicer pa sredin moderator I. programa.
Piko na i sta prireditvi dala dva ansambla: ansambel bratov Poljanšek, ki je dobil ponovno rublnstega slavčka in Cašperji, kl so prejell najvišje priznanje ■ dia-mantnega slavčka. poljanškl so prlpeljali dvorano do vsesploššnega navdušenja, še posebej s skladbama Mamini spomini In Skupaj za vedno. Cašperji so dokazali, da jim ne ploskajo brez vzroka z velikim navdušenjem povsod po Sloveniji In tuđi po dobršnjem delu zahodne Evrope, kjer zadnja leta ogromno nastopajo. Ta trenutek so zagotovo tuđi eden najboljših kvintetov, po instrumetalni in pevski strani, in torej ne samo letos najbolj priljubljeni kvintet po Izboru bralcev Novic. Skupaj s svojim mentor-jem in avtorjem priredb Slavkom Avsenlkom ml. pravkar snemajo nove skladbe.
Nato Je sledilo tisto, kar si je organizator želei že sedem let. Slavku Avseniku, začetniku narodno-zabavne glasbe in najboljšemu harmonikarju, je bila podeljena krona In naziv kralj vseh kraljev, Krone si sicer ni želei dati na glavo, s hvaležnostjo pa je sprejel unikatno darilo organizatorja, kl ga je izdelal Franc Dečman. Slavko je potem spravil vso dvorano na noge, tako da je zadnjo skladbo ■ Na Colici ■ vsa dvorana spremljala z bučnim aplavzom - stoje!
Clasba pa ne pozna konca. Simbolično je bilo to pokazano s kitarsklm nastopom sina Brlgite in Slavka Avsenika crega, kl je zaigral Tam, kjer murke cveto, skupaj s prijateljem Tonetom Čemugljem pa Še Jožko, ne se šparat. "šparal" se tokrat res ni nihče. Na koncu sta po taktih Collce zaplesala ob številnih narodnih nošah tuđi direktor Jože Mlakar In častna gostja štefka Kučan.
Ivan Slvec
NAŠA   ŠOLA
Tokrat se vam predstavljamo Clani novinarskoga krožka OŠ Mengeš, ki borno v tem šolskem letu skušali tuđi v Mengšanu predstaviti nekaj utrinkov iz življenja in dela na naši soli in prispevali tuđi nekaj naših razmišljan o problemih, ki nas tarejo, seve-da pa tuđi upravičene pohvale ne bodo izostale.
kaj nas muči ...
DOLGČAS NAPADA ŠOLSKO MLADINO
Se je kdo od starejših še vprašal, zakaj mladina poseda pred solo na klopcah, zakaj piše po njih, zakaj kadi... ? Odgovor je preprost. Mladina v Mengšu se dolgočasi. Lepo bi bilo, če bi imeli bazen, kamor bi se zatekli poleti, ali pa kino, kamor bi se odpravill v mrzlih dneh. Res je, da je Mengeš lep in ima zeleno Cobavico z lepo urejeno Trlm stezo, veliko pašnlkov in travnikov. Sprehajajte se, boste rekli. Toda, kako naj še drugače preženemo dolgčas. Berite, boste spet rekli. Beremo tuđi (vsaj nekateri). Starejši nam gov-orijo, zakaj vedno hodimo pred solo. Odgovor je preprost; ker se nimamo kam dati. SkoraJ bi imeli zgra-jeno telovadnico. Udeleževall bi se lahko številnih športnih dejavnostl, tuđi ples bi lahko Imeli tam in morda še kaj. Toda to so le sanje, telovadnice pre-prosto ni.
Monika Klemenčič, 7. b
Kaj narediti, ko te napade dolgčas? Odgovor je, da še sama ne vem. V našem kraju nimamo kina, tako da si niti filma ne moremo ogledati, v Kulturnem domu so res razne predstave, a tudl tukaj tiči problem, so za bolj odrasle, saj vse teme za osnovnošolsko mladino nišo primerne. Lahko bi šli na Cobavico. A ta hrib, mislim, poznamo že vsi na pamet. Tukaj so še krožkl. Toda vseh ne zanima šport ali ne vem kakšne znanosti. Lahko bi imeli tuđi kaj neobičajnega. Morda bi lahko Imeli mladinsko zblrališče. Telovadnico so nam obljubljali, pa da nam bodo staro povečall. Kaj Je z njo? NI Je. Ni čudno, da se mladina zbira v gozdu, kjer se kadi, pije... mladina unlčuje klopce, luči itd., ker JI je preprosto DOLGČAS.
Manta Juvan, 7. b
Čeprav imam veliko šolsklh obveznosti, v prostem času pa rada berem in počnem še marsikaj, mi je kljub temu včasih dolgčas, ker nimam kam Iti. Kino so zaprll. Drevored In Igrlšče sta pusta. Povsod leži umazanlja, razblte steklenlce, cigaretni ogorki. Klopce so popisane in z nožem opraskane. Kaj Je vzrok temu? Dolgčas!!! Pozlmi lešl sneg vsepovsod. Takrat ne moremo Igrati niti nogometa In tudl na sprehode ne moremo hodltl. Če bi imeli novo, večjo telovadnico, bi ta dolgčas izginil. ZdaJ vidite, kaj Je narobe z naml in nič ne moremo zato. Nam Je pač dolgčas.
Urša Kimovec, 7. b
21
MENGŠAN
NAŠA   ŠOLA
na naši soli se je dogajalo
PREDSTAVA
"SPOLNE ZLORABE IN
NASILNO VEDENJE"
V čctrtek, 26. 10. 2000, smo si učenci od 5. do 8. razreda ogledali predstavo Spolne zlorabe in nasilno vedenje, v popoldan-skem času pa so si jo lahko ogledali tuđi starši.
Drugo in treljo šolsko uro smo se deklice zbrale v šolski avli. V predstavi sta nastopali dve osebi: oče Erik Vidmar in njegova hčerka. Predstavila sta nam tematiko, o kateri večina noče govoriti. Tematika je bila resna, predstava pa je bila kljub temu rahlo smešno obarvana. Erik nas je poučil, kako se je treba s tem problemom spopasti, kaj je treba ukreniti, če se ti zgodi, kakršna koli oblika zlorabe ali nasilja. Prvi pogoj je, da o tem takoj spregovorimo, se pogovorimo s starši, psihologom, ali kako drugo osebo, ki ji zaupamo. Pokazal nam je tuđi preprost način samoo-brambe, če kdo od nas hoče nekaj, kar mi nočemo. Med odmorom so nas tuđi pogostili s Frucom. Predstavi je sledil pogovor.
Tretjo in četrlo uro so imeli predstavo fantje, in sicer o nasilju. Spomnil jih je na različne vrste nasilja; nasilje ni samo prelepanje, nasilje je tuđi izsiljevanje, zasmehovanje, zmerjanjc, poniže-vanje, uničevanje tuje lastninc, norčevanje ... in vsaka oblika nasilja je za žrtev nasilja zelo boleča in kar je zelo problematično - nasilje vedno rodi nasilje. To je kot začaran krog. Bili moraš pogumen in nasilju reci NE!!!
Pa še nasvet: Če je kdo od vas šrtev zlorabe ali nasilnega vedenja, o lem ne smete molčati. Obrnite se na nekoga, ki mu zaupate. Molk ima lahko hude posledice za vaše nadaljnje življenje. Samo vi odločate o sebi in svojem lelesu.
Manca Juvan in Urška Kimovec, 7. b
PROSLAVA OB DNEVU   REFORMACIJE
V petek, 26. 10. 2000, smo se učenci predmetne stopnje udeležili proslave ob prazniku reformacije. Z njo smo počastili spomin na pomembne pisce protestantske dobe.
Njihova dela so velikega pomena za Slovence, saj dobimo v tem času prvo slovensko knjigo Katekizem, hkrati z njim pa je izšla ludi drobna
knjižica Abecednik, s pomočjo katere so se tuđi preprosli Slovenci lahko naučili brati. Obe knjižici je sestavil in izdal najpomembnejši predstavnik protestantske dobe Primož Trubar. S svojim delom je poslavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku in književnosti. Slovence je opismenjeval, versko vzgajal in spodbujal zavesl o narodni pripadnosli in bil vzor ludi drugim piscem te dobe. Učenci so program popestrili ludi s predslavitvijo svojih spisov in razmišljali. Seveda pa ludi lokral proslava ni minila brez pelja naših dveh pevskih zborčkov.
IGRICA ZA OTROKE -ČAROVNICA VILMA
V četrtek in petek, 26. in 27. oktobra, so si učenci razredne stopnje v šolski knjižnici ogledali igrico Čarovnica Vilma (po knjigi Korky Paul in Valcrie Thomas Čarovnica Vilma).
Naslopali so člani knjižničarskega krožka. Igro je režirala njigova mentorica Barbara Zibelnik. čarovnica Vilma - Barbara Adlešič
maček Vili - Malic Hren
Duhcc - Katarina Pečanec
napovedovalka - Vesna Spasova
šepelalec - Robi lurjevič
Simpatična zgodba govori o čarovnici Vilmi in njenem mačku Viliju. Živila v hiši, ki je vsa crna. Ker je bilo vse crno, se je Vilma težko znašla. Velikokral je črnega mačka pohodila, žalo ga je spremenila v zelenega mačka. Pa tuđi lu so bile lošave. Odločila se je, da ga spremeni v pisane-ga mačka in konec bo vseh lešav. Viliju lo ni bilo všeč in je ves čas prečepel na drevesu. Počasi je bilo Vilmi lega zadosti. V roko je vzela čarobno palico in Vilija spremenila nazaj v črnega mačka. Pri tem se ji je porodila čudovita ideja; hišo je spremenila v rumeno, slreha pa je bila rdeča. Tako je bilo njenih ležav konec in oba sla bila srečna.
Učenci so poskrbeli ludi za sceno. Izrezali so buče, vanje prižgali svece in knjižnico spreme-nili v crno hišo, da je vse bilo crno kot noč, kol je bilo ludi v pravi pravljici. Predslava je bila rlobro in razločno zaigrana, učenci, predvsem mlajši, so igrico gledali z odprlimi ušli. Želimo si še već takih prireditev.
En strašen čarovniški pozdrav iz šolske knjižnjice - novinarka Urša Kimovec
OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ
Predavanje za starše
Možnosti za sodelovanje sole in staršev ni nikoll "i preveč. Že ustaljena In primema oblika pove-zovanja sole In staršev so predavanja za starše, kl jlh na naši soli organiziramo že nekaj let. Staršem smo dali že v začetku šolskega leta seznam možnlh predavanj, med katerimi so se odločili. Na podlagl prljav za predavanja smo Izbran tlsta, za katera je bilo zanimanje največje.
Za boljšo obveščenost staršev objavljamo seznam letošnjih predavanj z datumi:
26.10.2000/17.00
Spolne zlorabe In nasilno vedenje pro fortls ■ Erik Vidmar
09.11.2000/17.00
Naporna leta odraščanja Uli Jazbec • SMO
14.11.2000/17.30
Ali hoćete biti bolj uspešnl starši? Mare Juhant
23.11.2000/17.00
Kako postati dober starš? stanlsiava Polajžer
29.11.2000/17.30
Učinkovito učenje Jana Kalin
06.12.2000/17.00
Pomoč staršev pri učenju Tereza Žerdin
10.01.2001/17.30
Otrok za zdrav razvoj potrebuje IJubezen Zdenka Dlvjak
24.01.2001/17.30
Kako šolarju vcepitl učne navade Stanislava Poljažer
29.01.2001/17.30
Mladi in droge Društvo UP
22
MENGŠAN
NAŠA   ŠOLA
NAŠ       VRTEC
V primeru spremembe ali odpovedl predavanja borno starše naknadno obvestlll.
Prvo v sklopu predavanj za starše pravzaprav ni bilo predavanje, ampak predstava Spolne zlorabe In nasilno vedenje, kl so si Jo staršl učencev na predmetni stopnji lahko ogledali 26.10.2000. V predstavi so Izvajalcl pokazali, kako se o pro blematikl naslja pogovarjati In kaj ukrenitl. Razllčne oblike nasllnega vedenja so prisotne v vsakdanjem življenju. Nasilje je možno največkrat preprečitl, če se o problemlh, kl nas pestljo, pogovorimo. vzgoja za nenasilje se prlčne že v družini. Otrocl vidljo, kako starši rešujejo svoje težave med sabo, z druglmi Ijudmi, sorodnikl, sosedi... Tako nevede vsrkajo vzorce vedenja In posnemajo nas starejše. Žal pa se vse prevečkat dogajajo tudl hujša dejanja nasilja. V časoplslh In revijah lahko preberemo o tem v crni kronlkl. Tudl flzlčno nasilje In spolne zlorabe se dogajajo In prav Je, da se o tem pogovorimo s svojiml otrokl. Predstava je temeljila na preventivni dejavnostl. Glavno vprašanje je bilo, kako otroke vzgojitl za nenasilno vedenje. To so le nekaterl poudarkl s predstave.
Otroci se o tovrstnlh problemlh zagotovo pogo-varjajo s svojiml vrstniki in morda si marsikaj napačno razlagajo. Dolžnoststaršev in odraslih pa je, da otrokom razložimo, da je kakršno koll nasilje nesprjemljivo, še posebej nasilje nad otroki. Če ima vaš otrok vprašanja, si vzemite čas In mu odgovorite. Zelo pomembno Je, da vam otrok zaupa in vi njemu. Tudl pogovori o neprljetnlh temah povečujejo medsebojno zaupanje In pripo-morejo k občutku sprejetostl.
Staršl so bili s predstavo Izredno zadovoljni, saj so izvajalcl poleg nasilja govorili tudl o zdravih in toplih medčloveških odnosih znotraj družine. Izvajalcl so zaključili z mislljo, da Ijubeč odnos med staršema odseva na otroclh.
Seveda bi si kot organlzatorjl predavanj želell nekoliko večji odziv, kot je bil na prvi predstavi. Menlmo, da so tovrstna predavanja potrebna in kvalitetna, nenazadnje pa tuđi popestrljo vsak-danjik In dajo udeležencem veliko novih idej pri vzgojl otrok.
Šolska svetovalna
delavka
urška Mlklavčlč
Jesenski mozaik Vrtca Sonček V
Novo šolsko Icto smo
v našem vrtcu začeli
s petjem in plesom,
saj smo že v septembru
nastopali na
Mihaelovem sejmu.
V sodelovnnju s Centrom za mlade iz Domžal
smo dobili v naš vrtcc ncnavadcn obisk.
Preko govora, petja, plesa in pisave smo spoznavali svet v malem.
Ob svetovnem dnevu ... so Sončkovi otroci sodclovali pri kuhanju domaće jedi - koruznih žgancev.
"Igrajmo se
z i graca mi
vaših mamic,
atijev, dcdkov
in babic."
Z obiskom v INČE Mcngeš smo gojencem popestrili dan, saj so bili nad našim obiskom zelo navdušeni.
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
lesenski mozaik smo (zaključili) dopolnili
z dnevom odprtih vrat za
starše naših oirok,
ki so se aktivno vkljufili v
dopoldanske dejavnosti
v našem vrtcu.
Kolektiv Vrtca Sonček
VTVU -evropski projekt - smo v Sonfku gostili gospo Polono Zajc, ki nam je predstavila poklič lončarja
in omogočila otrokom, da so tuđi
sami oblikovali glino.
Med našimi gosti je bil tuđi lovec gospod Loboda, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami otrokom razkril veliko zanimivosti iz živalskega sveta.
TEDEN OTROKA
23
MENGŠAN
IZ      PRETKLOSTI
Foln: Peter Škrlep
KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ
Izdelovanje strahov iz bu£
V Kultumem društvu Franca Iclovška Mcngeš smo Ictos znova pripravili likovno delavnico Izdelovanje strahov iz buč. Buče postajajo vsako lelo lepše in vedno već jih razsvetljuje in krasi naše domove v vedno daljših jesenskih nočeh. Delavnica je potekala 19. oktobra 2000 popoldne v atriju mengeškega župnišča.
Koncerta
v društvenih prosterih - Galeriji klet
V prostorih Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš, kjer je ludi Galerija klet, smo lahko v oktobru poslušali dva koncerta. Gostili smo Matiasa Hilaire Chanelon iz Hucnos Airesa iz Argentine. Prvi koncert je bil 12. oktobra 2000, poslušali smo lahko pesmi in popevke sodobnih in malo starejših pop glas-benikov od Elvisa do Stinga. 19. oktobra 2000 pa smo pripravili še drugi koncert, kjer je Malias s pomočjo še nekaterih glasbcnikov izva-jal skladbe irske skupine U2. Glasbeni in ostali goslje so prihajali od vsepovsod. Marjan Župan iz Tržiča je zapel Pavarottijev solo pri skladbi Miss Sarajevo, pri nekaterih skladbah pa so pomagali tuđi Šimen Škrlep na bobnih, Andrej Arnšek na klaviaturi Icr Kok Bcnda in Tinc Skok na električnih kitarah. Oba koncerta sta bila res nepozaben dru-žabni dogodek, ki bo gotovo ostal v spominu tuđi Matiasu iz Argentine.
Ana Sitar
Radijska prispevka
na Radiu Slovenija - I. program
dne 4. oktobra 2000
Danes mineva natanko 300 let od rojstva velikega slovenskega baročnega slikarja-freskanta Franca Jelovška. 0b trlstoletnem jubileju so mu Mengšani v rojstnem Mengšu postavili spomenik, kl ga danes odpro. Prlspevek o vellkem freskantu je pripravi! Matjaž Brojan.
Pravzaprav imata mengeška zgodovina in sam Mengeš (z opazno kulturno preteklostjo) za sorazmerno majhen kraj veliko taklh mož, za katere smemo reci, da so v pomembnl meri soustvarjall slovensko, pretežno umetnostno zgodovlno.
Med njiml je gotovo najvldnejšl prav Franc Jelovšek, ki se je rodil v Mengšu pred natanko 300 leti. S svojim! kakovostnimi deli v slogu baročne umetnostl se je postavu ob bok najbolj znanim umetnikom 18. stoletja, pravzaprav poleg ostalih najvidnejših slovenskih baročnih umetnikov-freskantov Metzlngerja, Berganta In Cebeja.
Franc Jelovšek Je v svojem 64 let dolgem življenju ustvarll prav neverjetno obsežen opus delovni opus, v njempa posebno mesto zasedajo njegove poslikave cerkva na Sladki gori, v Crobljah, Skaručni In še marsikje drugod po Sloveniji.
Narodna galerija, čeprav bi nekako morla, pred časom žal ni vstoplla v ponu-Jeni projekt celovite in bogate, vseobsegajoče počastitve Jelovška, zato so se v Mengšu njeogvi rojaki tega opravila lotlli sami.Ob župnijah.cerkvl in mežnariji, kjer se je Jelovšek rodil, so umetnlku postavili spomenik, hkratl pa Izdali kolekcijo razglednlc z njegovlml motivi. Mengšani želljo s svojim delom animirati odgovorne ljudi v vseh tistih slovenskih krajih, kjer obstaja njegova dediščina, da odgov-orneje ravnajo z dragocenim izročilom umetnlka. Njegov izjemno pomemben delež slovenski umetnostl Je izjemen: nenazadnje je uspel v svojih podoban In posllkavah cerkva, gradov, kapel In tuđi posvetnih objektov dokumentarno In faktografsko točno ohraniti podobo življenja po slovensko Izpred 300 let. Že zaradi slednjega je vredno ustrezneje častiti njegov delež v življenju Slovencev.
Drevl ob 19. uri bo najprej bogoslužje, kako uro zatem pa bodo na slavnosten način ob cerkvl in mežnariji odkrlll kip velikemu rojaku. Danes je ob tej priložnostl namengeškl pošti na voljo tudl spominskl žig ob gotovo največjem kultumem prazniku Mengša.
Matjaž Brojan
Oddaja Zrcalo dneva ob 22. uri:
Danes zvečer so v Mengšu na karseda slavnosten način odkrlll kip baročnemu slikarju Francu Jelovšku, kl se Je rodil v Mengšu na današnji dan pred 30 leti. Njegova dela Iluzionističnega pristopa v obdobju baročnega slikarstva in njegove poslikave števllnlh cerkva, gradov In posvetnih stavb, odsevajo Izrazito regionalno podobo in številne slovenske karakteristike. Z vso svojo umetnlško močjo In izkazano ustvajalnostjo se v kakovostl in tuđi po številu Izdelkov ■ fresk na Slovenskem Jelovšek postavlja ob bok najuglednejšim evropskim baročnlm mojstrom, pa tuđi učitelju ■ mojstru italijanu Ouagliu. Prav te razsežnostl nje-govega dela Je nocoj na svečanosti, ki se Je Je udeležlla velika množica Mengšanov, poudarll tudl predsednlk Slovenske akademije znanosti In umetnos-ti dr. France Bernik.
Jelovškov kip, ki so ga pred kako uro odkrill pred famo cerkvljo sv. Mlhaela In mežnarijo, slcer umetnikovo rojstno hlšo, je delo akademskega klparja Bojana Kunaverja po Jelovškovih samoupodobltvah na Sladki gori, Crobljah In Skaručni.
Mengšani so s prireditvljo In mnoglml drugiml aktlvnostmi veliko storill za ustrezno obeležitev pomembnega kulturnega jubileja. A žal samo Mengšani! Slovenci se mu nismo oddolžlll niti z monografijo, za kar bi bila 300-letnlca rojstva Imenltna prlložnost. Pa te priložnosti nismo Izrabili. Kot Je tudl poudarll slavnostnl govornik dr. Bernik, smo lahko ponosni na umetnlka, kl je že pred dobrima dvema stoletjema In pol prestopil meje kranjskega regionalizma In prlstal v prlznanl evropski srenjl kot enakovredni dejavnik najkakovostnejšega udejanjanja umetniških iskanj... To pa je ravno tlsto, k čemur pravzaprav na vseh področjlh življenja Slovenci danes Sele težimo ali Iščemo pot.
Matjaž Brojan
24
MENGŠAN
IZ      PRETEKLOSTI
Odkritje spomenika
FRANCI! JELOVŠKU
Foto: Peter Škrlep
Pozdravni govor dircktorja Muzeja Mcngcš Jancza Škrlcpa ob odkritju spomenika
Dober večer drage Slovenke, sjmštovani Slovenci! Vveliko čast mi je pozdravili vas v imenu Muzeja Mengeš na nocojšnji praznični slovesnosli ob odkriljii slmienikn največjemu slovcmkemu baročnemn slikarjuj'reskanlu Francnjelovškii.
Posebno pozdravljam predsednika slovenske vlade dr. Andrejn Knjuka, slovenskega metropolitu in ljubljanske!!« uadškofa dr. Franca Kodela in slavnoslne-ga govornika predsednika Slovenske znanosti in iimelnosli akademika dr. Francela Ilemika.
V posebno čast mi je, da so se našemu povabilu odzvali predstavniku drugih držav. njegova ekscelenca gospod Maciej Syymauski - veleposlanik Republike Poljske, njegova ekscelenca gosjiod David Audreiv lhyd - veleposlanik /.druženega kraljesl-va Velike Britanije in Severne liske, gos/md Miquel Maury - sveluik Apostolske iiini-ciaiure. Pozdravljam ludi miuistrico za pravosodje gosjx> Harbaro Brezigar, ministra za zunanje zadeve gos/ioda lojzeta Pelerlela. Pozdravljam predstavnike Občine Mengeš, pozdravljam župane in predstavnike sosednjib in ludi drugih občin, v kater-ih se nahaja Jelovškova slikarska dediščiua, posebno pozdravljam vse župnike in druge skrbnike Jelovškove dediščine, ozdravljam vse namoče umeluike, pred-slavnike muzejev in galerij. Pozdravljam naslopajoče: orgauisla proj. 'Ibneta Poločnika, Komorni zbor Ave pod vodstvom prof. Andraža llcmplmmia, Mengeško godbo pod vodstvom dirigenta Primoža Kosca. Pozdravljam narodne nose - domaće iz Mcngša iu iz sosednjib občin. Pozdravljam vse vas, dragi Mengšaui, nu tu lep fmznićni večer.
Sjmštovane dame iu gosjmlje. Maloštevileu narod smo v krizmu livrojv. Med Alpiami in Balkanom, med Panonsko nizino in Mediteranom. Tu živimo že dolga stolelja. Tako kol zdaj, lako smo ludi v preteklosli, le j>o zaslugi posameznikov, geni-jev našega naroda, ne te obranili lastno samobitnost, pač pa so nas prav li Imamezniki kol narod [mstavljali ob bok drugim večjim, velikim narodom in to na vseh področjib. Obstali smo!
Eden leb velikanov našega naroda je bil Franc Jelovšek. Kako uajga vendar bolje Imčaslimo ob njegovi 300. oblelnici rojslva kot z umetnino? Poklicali smo umetuika akademskega kiparja Bojana Kunaverja.
Po Jelovškovih avlo/mrlrelib s Skarnčne, Sladke Gore in Grobelj, po znanem Jelovškovem napisu s Sladke Gore in jirevzet od Jelovškovib fresk je kijmr Bojan Kunaver upodohilJelovška, ki ga jepolem Hvar gospod Maljaž Sline odlil v bronu. Kdo je hol/ primeren kot umelnik, le la se lahko dovolj spuštljivo pokloni svojemu velikemu predbodniku.
l'olrkavalo je v naših srcib, ko smo pri/ieljali sjiomenik Francu jelovšku v Mengeš.
Sj>ošlovtmi! Zahvaljujemo se vsem, ki sodelujete pri leb naših prizadevanjih. Posebno se zahvaljujemo Ohčini Mengeš in njenomu županu magistru Tomažu Šlek'ln, donatorjem: Avloservis Gregorc d. o. o., podjelju Simps's d. o. o., podjelju Avto Debevc d. o. o. (Posebej se zahvaljujemo Film d. d., ki je svoj donatorski prisjK'vek jiosredoval naknadno.)
Vabim župana Občine Mengeš mag. Tomaža Šlebeta, da vas nagovori v imenu Ohčine Mengeš.
ob 300. obletnici njegovega rojstva
Pozdravni nagovor župana Občine Mengeš mag. Tomaža Štebeta ob odkritju spomenika
Drage dame, sjiošlovani gostje, cenjene ekselence iu goslje: presednik Slovenske akademije znanosti in iimelnosli akademik dr. France Bentik, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk, ljubljanski uadškof in metropolu dr. Franc Rode, kolega župan Anastazij Živko Kurja, direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. direktor Muzeja Mengeš gospod janez Škrlep.
Prav lep dober večer in dobrodošli v občiui Mengeš!
V zjemno čast in ponos nam je, da ste naši goslje, da ste se odzvali vabilu in s svojo prisotnostjo imspevale k pomembnosli današnjega velikega dogodka za Slovenija in za Slovence: počastitev 300. ohletnice rojstva, 4. oktobra 1700, z odkriljem spominskega kipa največjemu slovenskemu baročnemn slikarju [reskanlu Francujelovšku.
N'tčrti in uameni zaznamovanja in ol.mmjaiija dela Pranca jelovška so neprimerno večji od danes doseženega. 7, izrednim prizadevanjem in delavnosljo so mladi zbrani okrog gospoda Janeza Škrlepa že naredili naslednjc: ustanovljeno je društvo z imenom današnjega jubilanla, slikar ima postavljeno sjmiiinsh) ploščo na rojslni Uši, izvedena je bila slikarska kolonija s tematika dela Franca jelovška v bližnji in daljni okolici Mengša, izdelan je njegov kip! Vsem zahvala iu hvala, ludi njegovim sodelavcem, solrtidnikom, doborotnikom in jmdjmrnikom.
Upam, da se borno ludi ostali v občiui in državi bolje odzvali pri j)odj>ori in sjmšlovanju naše narodne in kulturne dediščine.
Govor predsednika vlade dr. Andreja Bajuka ob odkritju spomenika
Sjiošlovmti gosjKid predsednik SAZU akademik dr. France licrnik, spoštovani gospod uadškof in metropoli! dr. Franc Rode, spoštovani gospodje ministri, cenjeni visoki goslje, /»■(•drage gospe in gospodje.
V veliko čast si šlejem, da ste me povabili k nagovorit ob slavnostnem dogodku, k odkriljn spomenika velikemn človeku, umeluikn in vplivui osehi v kultnrnem in nmel-niškem dogajanjii 18. stolelja na Slovenskvm - Francn Jctovškn, rojvnemn pred 300 leti vMengšn.
Kultura, ninelnost iu znanost so sestre, ki so oblikovale in obranile duba slovenskega rodu skozi stolelja. Mengeški rojak, umetuik, baročni slikar, freskant in iluzionist Franc Jelovšek je />oznal in časlil vse Ivi. V njegovih poslikavah kapel, cerkva in gradov seje že pred skoraj tremi slolet/i prepletala za liste čaše lako sodobna in svetovljanska Evropa, kakor si jo danes želimo imeli pri nas. V Jelovškovib delib se zrcali/o italijansko sonce, austrijska baročnost in bavarska radoživost. Vendar listo, zaradi česar nam je drag, zaradi česar ga spošlitjemo in občttdujemo, nišo srednjoevropske ali sredozemske podob-nosli, ampak njegova veščina, njegova kultura in njegov dub, ki so v srednjoevropsko dediščino vnesli povsem jasno razvidno domačo slovensko kulturo in tradicijo, zraslo in obranjeno predvsem na jvndcžclju.
Slovenski način življenja, naša kulturna in intelektualna dediščina, ki se je včasih sodobniki zaradi nerazumljivih vzrokov ćelo sramiijemo, je bila Jelovšku vodilo in
25
MENGŠAN
IZ      PRETEKLOSTI
navdih pri delti. V občudovanju duhovnih širin, vidnih pri njegovan iluzio-nističnem ustvarjanju, pa sepoleg glohine duhovnosti zrcalila hkrati igrivost in lahkotnost, dve lastnosti, ki sta žal vse preveč tuji sodobnemu življenju, nore-mu hitanju današnjega časa in stremljenju k učinkovitosti kot edinemu merilu uspešnosti. Kdor je kdaj v tišini molitve zri v katero boli njegovih številnih poslikav slovenskih čerkev ali kapci, ho razumcl jKimirjajoči in univerzalni vpliv njegovega dola.
Poleg lepote poznobaročnih poslikav nam je mojsler Jelovšek zajnistil sporočilo, da umetnost, kultura in znanje nišo zgolj tehnika in sledenje sodob-nim smerem, ampak tuđi osebno smračilo zanamcem, sporočilo duhovnosti časa, v kateremje nastalo. Svet se seveda spreminja, zahteve sodohnega člove-ka so dntgačne, kakor so bile pred 300 leti. Jasno je, da ne moremo ustavili kolesa časa, toda spomin na modrosl in sporočila generacij, ki so pred nam i stoletja ustvarjale slovensko zgodovino, slovensko kulturo in z njo slovenskoga človeka, moramo spoštovati in prav nič nam ne more škoditi, če se od njih ludi kaj naučimo!
Dovolitc mi, da vam čestitam k lemu velikemu inpomembnemu dogodku, ki smo mu danes priča. Sjx>menik Francujelovšku, kiga odkrivamo, bo vsekakor jmpomogel, da spomin na tega velikoga človeka ne bo zbledel. Vsi skiijiaj snio lahko ponosni nanj, še posebno pa vi - predrage prebivalke in prebivalci Mengša.
Spomenik v tivarni gospoda Matjafa Stineta v Dragomlju. Drugi i love akademski kipar Hojnn Kunaver - avtor kipa.
Nagovor slovenskoga metropolita
in ljubljanskoga nadškofa dr. Franca Rodcta
Dragi sobratje duhovniki, s/)oštovani prcdstavtiiki kulturnoga in jioliličncga
življenja, dragi hratje in sestre!
Mengeš se spominju danes svojega velikega sina Franca Jelovška, ki se je rodil
natančno pred tristo leti v bližnji mežnariji. To je ena najpomembnejših oseh-
nosti 18. stoletja na Slovenskem. Del, ki nam jih zapušča, kljuh temu da je bilo
marsikaj v sloleljih uničeno, je silno veliko: 36 poslikav cerkva, kapel, gradov,
na primer v Komendi, na Sladki gori, v (Irobljah, na Skaručni, v Lescab in
mnogib drugih krajih po Sloveniji.
Njegov oče Andrcj je bil 42 let organist, učitelj in cerkovnik v Mengštt. Če
hočemo razumeti umetnost, lepoto umclniškega dela Franca Jelovška, moramo
j)oudarili, da je bil to človek vere in da je svet, iz katerega je uslvarjal, svet vere.
V svoji oporoki je zapisa/: "Svojo ubogo dušo izročam vsemogočnemu Bogu, da jo sprejme v večno blaženost." In za [>okoj svoje duše je določil, naj se bere 20 svetih maš. Kako naj razumemo umetniško zapuščino Franca Jelovška? Takole berem nekjc: "Iz njegovoga dela lahko razberemo duhovno in malerialno kul-luro haročnega časa tor življenjski ntrip jiodežclja in mesta."
V resnici jo treba gledati stvari nekoliko globlje. Umetniška dela, ki nam jih je zajnistil ali ki so jih zapustili drugi kristjani, so najprej izraz vere in upanja, iz katerih kristjan živi. In taka imajo v sebi neko sporočilo, ki jiresega stoletja in se izraza v vodno aktualni, vodno razumljivigovorici. Tako šo danes razumemo Jelovška.
"Krščanska umetnost izraza resnico o Bogu in o človeku," pravi veliki švicarski teolog Ilans Urs von Balthasar. Velika umetnost je krščanska. 0 lem ni dvoma. In ta umetnost nas uvaja v svet vere. Ob loj umelnosti se moramo vprašati, kje je njen vir, iz kakšnega nolranjega svota izhaja, kakšen svet vere in ujianja nam predstavlja. Tu negre za danosti tega svela, marvečpredvsem za Božjo resnico, ki odgovarja na človekova pričakovanja.
'Iako je krščanska umetnost, če jo znamo gledali, uvajanje v vero. Je sjx>zna-vanje večne resnice o Bogu, o zgodovini odrešen/a, o skrivnosti Cerkve, o pričevanju mučencev in svelnikov.
Že dolgo razlagajo krščansko umetnosl, iz uokakšnega materialisličuega ali alcisličnega izhodišča. Kdor jo lako razloga, kdor jo tako vidi, gre mimo bistvenega, no dojame sjioročilu umclniškega dola in žalo so lake razlage velikokral /nvršne, zgrešeno. prazne.
V cvangeliju sv. Mateja beremo: "Svelilka lelesa je oko. Če je tvoje ofe> čislo, lio svetio vse tvoje lelo. Ce pa je tvoje oko zatemnjeno, bo temačno ludi vse tvoje lelo." Žalo danes, ob 300. obletnici rojstva Franca Jelovška, pomislimo na to: Ali je naše ofo čislo? Ali znamo gledali svet lejiole? Ali znamo glodati lojmlo v naravi? Ali znamo gledali lejtolo, ki so nam jo zapustili največji geniji kršćanstva? Očistili moramo našliogled. Očistili moramo naše srce. In polem nam bo tisa la kpila sjiregovorila s svojo sijajno hosodo. In dojci i homo vir navdiha. Ražu meli homo, iz kakšnega duhovnoga izkuslva se jojmrajala umetnost Franca Jelovška iu dmgih naših umelnikov. In razodcl se nam lx> čudoviti svcl vere.
Bralje in sestro! Umetnost je vselej sj«>miu na Boga in na njegovo slavo, na njegovo lejioto. Upita tega sveta je samo odsov to večno. ncminljive lcjx>le, ki je v Bogu. Umetnost je ludi slutnja, slutnja novega neba iu nove zemljo. In žalo umetnosl ohranja v nas sjx>miu in slutnjo na Boga.
Kako hi mogel naš narod, ki živi sredi tolike Upolc, sad človcškega genija, ki se jo navdihoval oh krščanski skrivnosti, kako bi mogel ta narod životi v brez-brižnosti do skrivnosti, ki jo ta umetnost lako sijajno izraza? Kako bi mogel bili dolgo neobčnlljiv za čudoviti svet vere? Kako hi mogel la narod /Hizahili na Boga?! Ncmogoče. Amon.
26
MENGŠAN
ŠPORT
BRAVO NAŠI
.... kolesarjl In kolesarke seveda. sezona 2000 je končana. Se zadnji preizkus forme je v začetku oktobra nudila dirka na Primorskem (Dragonja-Pomjan). gorski kolesarjl pa so zaključili konec oktobra z nam bližjlm vzponom na sv. Prlmož.
Sedaj, ko smo kolesa odložili in verjetno že zamen-jali s kakšnim drugim športnlm rekvizitom, Je čas, da se ozremo nazaj v kolesarsko sezono.
Radi bi se vam predstavili z našimi rezultati In uspe-hi, ki so nas spremljali na rekreativnih cestnlh tek-movanjlh za državno prvenstvo In slovenski pokal.
Pred pričetkom sezone določi Kolesarska zveza Slovenije na svojih sejah števllo tekem, ki bodo štele za točkovanje drž. prvenstva in slov. pokala.
PogoJ, da kolesar na teh tekmovanjiri osvoji točke, je veljavna licenca za tekoče leto. Sistem točkovanja Je ođ 1. do 10. mesta. zmaga prinese 20 točk, drugo mesto 15 točk, tretje mestoje vredno 11 točk, četrto 8 točk, peto mesto 6 točk.....10. mesto pa 1 točko.
Letosje štelo za slovenski pokal 17 tekem: Marezlge, Orest Brajnlk, kronometer Fobški kal, kronometer Kamniška Bistrica, Branik, kronometer Marmor Hotavlje, kronometer Podpeč, vzpon Ćore Hrastnlk, maraton Rogaška, vzpon na Mangrt, Koper, sledili so vzponl na črnlvec, Roglo, Predmejo, Nanos In Rakitno In še dirka Dragonja- Pomjan.
Od teh so štela tri tekmovanja tuđi za državno prvenstvo:
20. maj                 ■ kronometer Kamniška Bistrica,
16.JUIIJ                  - maraton Rogaška,
9. september     - vzpon na Nanos.
Kolesarsko društvo Mengeš je Imelo letos dvanajst tekmovalcev z llcencami, kar je največje števllo doslej.
Na podlagl tabel Kolesarke zveze so se naši članl v slovenskem pokalu uvrstili takole:
• v kategoriji R1 (21 ■ 29 let) je zasedel corazd Lukan 7. mesto (66 točk), janez Prešeren 8. mesto (53 točk) in Jernej Rode 10. mesto (44 točk). Zmagovalec Hribar (Sokol Tlvoll Team) si je "prikolesarll" 212 točk.
•  v kategoriji R2 (30-39 let) Je osvojil Vojko Turek 2. mesto (150 točk) In zaostal za zmagovalcem Premrn (KD izvir vipava) za 54 točk.
• v kategoriji veterani A (40- 44 let) Je dosegel Boštjan Slak 3. mesto (163 točk). Zmagovalec Ropotar (KK orkaDol)jezbrali80točk.
•  v kategoriji veterani B (45-49 leti Je osvojil Clril forenta 7. mesto (48 točk) In Andrej Trkman 9. mesto (26 točk). Zmagovalec Car (CT Team) Je zbral 510 točk.
• v kategoriji veterani C (50- 54 let) Je Janez Zakotnik zasedel 4. mesto (166 točk). Prvouvrščenl Zorko (KD Brda) je zbral 234 točk.
•  v kategoriji veterani F (65- 69 let) je Niko urankar zasedel 5. mesto (64 točk). Prvouvrščeni Kekec ima 282 točk.
• v kategoriji ženske A (16- 35 let) je Neža Škrlep s 106 točkami osvojila 3. mesto, Urša urankar pa z 51 točkaml 7. mesto. Zmagovalka Maja Žagar (KD Krka Telekom) si je prlslužila 240 točk.
•  v kategoriji ženske B (nad 35 let) Je zasedla Mojca Kallšnik 2. mesto (262 točk) in zaostala za zmago-valko Vido Uršič (Sokol Tlvoli Team) le za 3 točke.
V skupni razvrstltvl društev oz. klubov se Je Kolesarsko društvo Mengeš s 1199 točkami zavlntelo na drugo mesto, takoj za večnlml rivali KD izvir iz Vipave, ki so premočno zmagall. v konkurencl za laskave naslove je bilo 32 klubov Iz vse Slovenije.
Ker od Kolesaske zveze še nismo prejeli tabel točkovanja za državno prvenstvo, borno rezultate naših članov objavili naknadno. Zaenkrat lahko postrežemo s podatkl, da Je dvakratna državna prvakinja v kategoriji ženske A za leto 2000 Neža Škrlep, kl Je zmagala tako na maratonu v Rogaški Slatini (93 km), kot na vzponu iz vipave na Nanos, v kategoriji ženske B Imamo državno prvakinjo v vzponu. To je z zmago na Nanosu postala Mojca Kališnik. V svoji kategoriji je Vojko Turek postal državni prvak v vožnji na čas (kronometer Kamniška Bistrica), prav tako tuđi Boštjan Slak, kl ima še zmago na državnem prvenstvu maraton Rogaška.
Navsezadnje ne smemo pozabitl mnogih uspešnih nastopov naših članov na ostalih tekmah sezone, ki nišo bile točkovane.
Vsl tekmovalcl in tekmovalke zaslužijo za svoje uspehe iskrene čestitke, obenem pa si želimo, da bi tako nadaljevall tudl v prlhodnjl tekmovalni sezoni.
Urša Urankar
Zmagoviti let Roka Benkovića med člansko elito v Velenju - oktober 2000
14-letni mengeški as. Rok BENKOVIĆ,
ugna I vsojka ka I no ej ito, s Primožem Pelerko na čelu
MENGŠANI
V DVEH DNEH DO 6 NASLOVOV SLOVENSKIH POKALNIH ZMAGOVALCEV
21. in 22. oktobra 2000 sta bili v Velenju dve pomembni tekmi v smučarskib skokih. Bosta pa zago-tovo ta dva dneva z velikimi črkami zapisana tuđi v zgodovino mengeških smučarskih skakalcev. Na dvodnevnem tekmovanju za Slovenski pokal je mladi, 14-letni golobradec Rok BENKOVIČ ugnal konkurente v kar treh kategorijah, in to na obeh tekmah. Še posebej je blestel po svojih daljavah. Največji uspeh pa je to, da je, v soboto in nedeljo, obakrat premagal ćelo dvakratnega svetovnega prvaka Primoža PETERKO. V kategoriji 16-letnikov je slopil ob njegov bok Malevž ŠPAKOVCC iz kranjskoga Triglava, ki je na radin lepšega doskoka nadoknadi! skoraj ves zaostanek po prvi seriji.
Treljo slopničko je uje! Jaka OBLAK iz Žirov.
V kategoriji slarejših mladincev 18-lelnikov je svojega prvoga zaslodovalca lornoja IMM-|ANA prekosil za colili 2(> ločk in pol. Treljo uvrščeni pa je bil prekralek še za nadaljnjih šesl točk in pol.
Da pa bo mlajši mladin«', med člani prekosil ćelo prekaljene slovensko orio, bi bil lahko posredi le čudež. In loga smo navzoči ludi dočakali. V obeh serijah je suvereno vodil. Le od sodniških ocen je bilo odvisno, kdo bo pobral zmago. In clvom je bil upravičen. Slari skakalni ma ček Primož PETERKA je s svojim drugim skokom vodslvu mengeške ekipe pog-nal sirah v kosli. A na koncu je bil le za malenkost prekralek in ludi lep slog mu ni pomagal do najvišje slopničko. Na nedeljski lekmi pa so se slvari skoraj ponovile. Razlika je bila samo v lem, da Rok BENKOVIČ, pa čeprav najmlajši med člani, ni pusi i I nikogar v svojo blizino.
Končni  visini  rod  nodeljske  lekmo jjMJjiig naslednji:                                                    <^^Pi
Kalegorija mladinci do 16 lel: 1. Rok Benkovič SSK Mengoš, 2. Jaka OBLAK Alpina Žiri, .). Luka SMAGAJ SK Volenje
Kategorija mladinci clolfi lel: 1. Rok Benkovič SSK Mengeš, 2. Marko PERŠE SK Volonjo, .!. Bine ZUI'AN SK Triglav Kranj in laka OBLAK iz Žirov
Kategorija člani absokilno: 1. Rok Benkovič? SSK Mengeš, 2. Roborl KRANJEC SK Triglav Kranj, 3. Rolando KALIGARO SK Velenjc Tako je Rok BENKOVIČ, SSK MENGEŠ vodilni v skupnem seštevku letnega dela Slovenskega pokala  v  kar treh  kategorijah,  mlajših  in starejših mladincev kot tuđi pri članih absolut-no.  Vse  pomembne dosožko  sproti   lahko spremljate na inlornelni sirani: http://skakalni-klub-menges.s5.net/
Jožc TKI'LAN
27
MENGŠAN
ŠPORT
NAMIZNOTENIŠKE NOVICE
Za nami je žc kar nekaj tekmovanj, člani namiznoteniške sekcije EDIGS pa še naprej žanjejo uspehe.
Po poletnih pripravah v Kranjski Gori so že avgusta pričeli z rednimi treningi pod vodstvom trenerjev Gregorja Gostiše in Luke Pirša.
Gašper Srebačič, Žiga Ravnikar in Alcnka Boroša so zaradi obremenjenosti v srednji soli prenehali s treningi. Želimo jim uspešno nadalj-nje šolanje. V tekmovalno skupino pa smo vključili Luko Grahka, Roka Mihlja in Laro Avbelj, tako da skupina šteje 12 tekmovalcev. Treninge imajo vsak dan po dve uri, nekaj pa jih dela po individualnem programu in imajo še dodatno 3 do 5 treningov.
V   2. skupini je prav lako 12 tekmovalcev oziroma  tekmovalk.   Pričeli   pa  smo  tuđi  z namiznoteniško solo.  Na treninge prihaja  19 nadebudnežev, ki vadijo pod vodstvom Jožeta Mlakarja in Miodraga Drljače.
V  letošnji sezoni je bilo nekaj sprememb, med največjimi pa je igranje z večjo žogico, kar nekaterim tekmovalcem dela   nekaj preglavic. Sedaj so se že vsi navadili na to spremembo.
In kako je bilo na tekmovanjih?
1.  ODPRTI TURNIR R SLOVENIJE ZA MLADINKE IN MLADINCE POSAMEZNO
Nastopilo je petdeset tekmovalk iz dvanajstih klubov iz vse Slovenije. Natalija LUŽAR se je uvrstila v finalno skupino med šestnajst najboljših, Špela BURGAR pa je osvojila 1. mesto.
Med mladinci je nastopilo oseminpetdeset tekmovalcev. Tomaž Limbek in Pcter Vida sta se uvrstila v finalno skupino med štiriindvajset najboljših, David Orešnik in Andraž Avbelj pa na 5. - 8. meslo.
2.  ODPRTI TURNIR R SLOVENIJE ZA
KADETE IN KADETINJE
Tekmovanje je bilo na Ptuju. Nastopilo je 90 kadetov in 32 kadetinj. Tekmovalci so razvrščeni s pomočjo žreba v skupine s šlirimi tekmovalci, kjer igrajo vsak z vsakim.
Prvo uvrščeni se uvrstijo v finalno skupini, kjer nato igrajo na izpadanje do končnega zmagoval-ca.
Od Mengšanov so se v finalno skupino uvrstili Rok Petrovič, Luka Grahek in Marko Zabrel. Zmagovalec pa je postal PETER VIDA, ki je v finalu premagal Kičmena Rebca iz Rakeka. To je Petrova 1. zmaga na odprtem prvenstvu R Slovenije med posamezniki, za kar mu veljajo posebne čestitke.
ŠPELINA 1. KOLAJNA V ČLANSKI KONKURENCI MED POSAMEZNICAMI
30. septembra in 1. oktobra je Špela BURGAR, članica NTS EDIGS iz Mengša, sodclovala na 1. TOP turnirju za članice. Na turnirju nastopi 24 najbolje uvrščenih članic v sezoni 2000/2001, prvih dvanajst nastopi v 1. jakostni skupini, ostale v 2. jakostni skupini. Tekmovanje poleka dva dni, saj vse igralke igrajo med seboj, lako je Špela odigrala enajsl dvobo-jcv, izgubila je tri dvoboje, osem tekmic pa je prema-gala in osvojila tretje mesto in bronasto kolajno.
Na turnirju je uspešno nastopila ludi Natalija Lužar, ki je še pionirka, v rlrugi jakostni skupini in med dvanajstimi lekmovalkami osvojila 10. meslo. Pomembno je poudariti, da bo Spola še dve leti tekmovala tuđi v mladinski konkurenci, kjer pa nima prave konkurence, saj je na 1. odprlem prvenstvu za mladinko vse svoje tekmice z lahkoto premagala in osvojila 1. mesto. Špela je v lelošnji sezoni slalna članica mladinske reprezenlance in ludi reprezentance članic.
ČESTITAMO!
1. PREGLEDNI TURNIR MRNTZ ZA
UČENCEIN UČENKE
1.-8. RAZREDA
28. oktobra je NTS EDIGS organizirala 1. pre-gledni turnir Medregijske namiznoleniške zveze Ljubljana. Tekmovanje je bilo v Iclovadnici ŠD Partizan Mcngeš, nastopilo je 91 lekmovalk in tekmovalcev iz 12. klubov v šestih lekmovainih skupinah.
REZULTATI:
Učenci 3. - 4. razred:
1.  mesto: Rok MIHELJ (Edigs Mengeš)
2.  mesto: Izak MEDEN (Rakek)
3.  - 4. meslo: Matjaž OSOLIN (Krašnja),
Miha JAVORŠFK (Vesna)
Učenke 3. - 4. razred:
1.  meslo: Jasna ŠVIGEL) (Rakek)
2.  meslo: Tamara NOVAK (Logatec)
3.  - 4. mesto: Tjaša UDOVIČ,
Anka CERAR (obe Krašnja)
Učenci 7. - 8. razred:
1.  mesto: Rok PETROVIČ (Edigs Mengeš)
2.  mesto: Dejan ŠIRAJ (Rakek)
3.  - 4. mesto: Marko ZABRET (Edigs Mengeš),
Anže DOLNIČAK (Rakek)
Učenke 7. - 8. razred:
1.  mesto: Tina STEINMAN (Vesna)
2.  meslo: Lara AVBELI (Edigs Mengeš)
3.  - 4. mesto: Beli FLERE (Edigs Mengeš),
Katarina RUPNIK (Logatec)
KONĆAN JESENSKI DEL TEKMOVANJA V SLOVENSKIH NAMIZNOTENIŠKIH LICAH ZA SEZONO 2000 - 2001
Ekipi članic in članov NTS Edigs sodelujeta v 2. slovenski namiznoleniški ligi. V obeh skupinah je 10 ekip. Članice so pričele lekmovanje oslabljene, saj je s tekmovanjem prcnehala Alcnka Boroša in sedaj za ekipo članic igrajo še Špela Burgar, Nalalija Lužar, Mateja Ravnikar in Lara Avbelj. Spola je šo mladinka, ostale tri Ick-movalke pa so kadetinjc. Kljub temu smo z doseženimi rezultati v prvom delu tekmovanja lahko zadovoljni. Fantje so se uvrstili v sredino lestvice, kar smo tuđi pričakovali in se v spom-ladanskcm delu lahko uvrstije še za kakšno mesto višje, deklota pa v spomladanskem delu z dobrimi igrami lahko osvojijo 2. mosto in so tako ponovno preizkusijo v kvalifikacijah za 1. ligo. Prvo mesto pa je že oddano ekipi ŽNTK Ljubljana, ki se je v letošnji sezoni okrepila s hrvaško reprezentantko Vollurelli.
Rezultati po prvem delu pa so:	
Članice:	
1. ŽNTK PARTIZAN I.|UBL|ANA	16 točk
2. NTK ŠAMPIONKA	14 ločk
3. NTS EDIGS MENGEŠ	12 točk
4. ŽNTK MARIBOR	10 točk
5. UČILA KRIZE	I) točk
Člani:	
1. NTKŠKOFDE	1 (i ločk
2. NTK LOGATEC	14 točk
3. NTK MELAMIN KOČEVjE	13 točk
4. NTK PETOVIA PTU)	13 ločk
.^. NTK MORAVSKE TOPLICE	11 točk
6. NTS EDIGS MENGEŠ	9 točk
MLA)
28
MENGŠAN
ŽIVLJENJE       V       OBČINI
DAN SPOMINA NA MRTVE
Povsodpo državi, pa tuđi v naši občini, smo se ponovno spomnili vseh mrtvih.
Spomin na umrle smo dostojno počastili s slovesnostima v Loki in Zaloki.
SOIA VEZENJA
Šola vezenja, ki se odvija v prostorih Občine Mengeš,
seje uspešno pričela.
Obiskujejo devet deklel, ki bi rade osvojile različne
tehnike vezenja,
Z vztajnosljo in dobro voljo jim bo to zagotovo tuđi
uspelo, saj pod budnim očesom gospe Mije Labrovič
že končujejo svoj prvi izdelek.
VAŠA        POŠTA
Kdaj bo dokončana Jarška cesta?
V Iclih 1997 in 1998 je: bila na larški cesti zgrajena kanalizacija in delno asfaltirana cesta (groba proliprašnn prcvlcka).
Po pogodbi, sklonjeni med stanovnici in Občino Mengeš, naj bi v letu
1999  dokončali še hodnik z javno razsvelljavo, fino asfaltno prevleko eeslišča  in hodnika.  Finančna sredstva slanovalcev so bila  100 % nakazana na žiro račun Občine Mengeš že v letu 1998. Cesta s hodnikom in javno razsvetljavo v lanskem letu še ni bila dokončana, težko pa verjamemo, da bo v lelošnjem, saj v občinskem proračunu za lelo
2000  larška cesta ni omenjena.
Stanovnici omenjene ceste prosimo in apeliramo na občinske svelnike in gospoda župana, da ta sredstva zagotovijo v proračunu za lelo 2001.
Na koncu tega dopisa pa nas nekalere prizadele stanovalce še zanima, kaj misli občina ukrcnili s krakom makadamske ceste med Crobeljsko in Jarško cesto, saj je prašenje s tega kraka še vedno neznosno.
Lep pozdrav, stanovalci
Odprto pismo gospodu županu
I3ližamo se drugi obletnici sestanka krajanov Mengša, ki bivajo v stanovanjskem kareju (bloki) ob Slamnikarski ulici. Na njem je bila dana pobuda za rešilev nemogočih razmer v tekočem in mirujočem prometu, s katerimi se prizadeti občani dnevno soočamo. Kolikor se spominjam, ste tedaj obljubili, da bodo na naslednjem sestanku, ki naj bi sledil razmeroma hitro prvemu, predstavljene idejne rešilve problema, na osnovi sklepov prvega sestanka. Potrebno je bilo lelo, da je bilo obljubljeno delo  realizirano.   Delno  zato,  ker je  bila  predslavilev
29
MENGŠAN
VAŠA        POŠTA
nepopolna predvsem v delu slroškovnika. Razcn podanih nekaj variant rešitev (4) in globalne ocene stroška za m' ni bilo drugih ustreznih podatkov, na osnovi katerih bi prisotni lahko dali vrednostno oceno sprejemljivosti. Izostal je glavni podatek o investicijskih sredstvih - laslna udeležba, občinski delež, krediti, garancije. Resnici na ljubo moram povedali, da ste omenili, kaj Občina lahko prispeva. Obseg denarja v obli-ki priprave potrebne osnovne dokumentacije, ki ste ga obelodanili, je za zainteresirane izzvenel zelo simbolično.
Načelna opredelitev za ureditev mirujočega promet s sicer vrednostno najdražjo, zato pa prostorsko, bivalno in okoljevarstveno najboljšo inačico - podzemeljski parkirni prostori, ki je bila sprejeta na zadnjem sestanku, je bila smernica za rešitev obupnih razmer na tem območju.
Dogovorjena je bila izvedba ankete, s katero bi ugotovili pripravljenosl prizadctih za soudeležbo pri realizaciji projekta. Na tej osnovi bi ocenili priliv denarnih sredstev, potrebno dopolnitcv, predstavili stroškovnik in delež posameznika. O tem ni do sedaj nikakršne informacije.
Prometne razmere so se v tem času močno poslabšale. Vozila so parkirana na pločniku, zapirajo pot pešcem, prihaja do besednih spopadov med vozniki. Vozil je za površine, namenjene mirujočemu prometu, preveč. In občina kot osnovna enota, ki naj bi reševala lokalne probleme, ne ukrene ničesar. Pa ne gre za nekaj občanov. Tu je prizadetih skoraj 10 % vseh prebivalcev Mengša.
Zato gospod župan želim javni odgovor:
1.   Ali  je  bila  na  Občinskem  svetu  Občine Mengeš   predstavljena   resnost   (e   problematike? Kakšen je sklep?
2.   Kdo je nosilec naloge rešitve navedenoga problema?
3.   Ali   je   bila   izvedena   anketa   in   s   tem omogočena  izdelava  finančnega  nacrta  in bremen koristnikov?
4.   S  kolikšnim  deležem,   upoštevajoč  število prizadetih prebivalcev, bo občina sodelovala pri izgradnji?
Če ste na Občinskem svetu razpravljali o tej problematiki, bi želei odgovor ludi na naslednja vprašanja:
1. Ali ste imeli razgovore s potencialnimi izvajal-
ci o njihovi pripravljenosti kreditiranja izgradnje?
2.  Ali ste imeli razgovor za morebitno udeležbo poslovnih bank pri kreditiranju izgradnje?
3.  Do kdaj lahko v imenu Občinskega sveta s polno  odgovornostjo  zagotovite  sanacijo sedanjega stanja  z  izgradnjo  predviđenih objektov?
Prepričan sem, da navedeno prav gotovo zanima vse prebivalce v tem okolišu. Kar nenavadno je, da za razmeroma investicijsko in gradbeno ne tako zahteven projekt, po skoraj dveh letih ni niti informacij, kaj je storjenega. Težave pa so z vsakim dnem večje. Sedanja dinamika reševanja dopušča povsem realno domnevo, da bo vaš mandat mnogo prekratek za njihovo odpravo. Želei bi, da bi to ostala samo rlomneva.
K gornjim vprašanjem bi dodal še naslednjega: Kdo mora dati pobudo, da se z ustreznimi sred-stvi umiri in upočasni promet po Slamnikarski ulici, ki v jutranjih in popoldanskih urah predstavlja obvoznico glavne mengeške magistrale? Posebno na severnem delu so hitrosti mnogih voznikov mnogokratnik dovoljene hitrosli v naselju. Postavitev talnih ovir bi bil minimalen strošek, ali ne?
S spoštovanjem!
Alcksandcr Makrovčič Mengeš
ODGOVOR:
Spoštovan i g. Markovčič, Na zadnjem sestanku razširjene delovne skupine (dne 27.10.2000, udeleženilanez Pcnc.a, Maljaž Repnik, lanez Kolar, Bojan Mehle, Tomaž Šlebe) smo pregledali dodatne izdelane varianle reševanja problematike parkiranja (sklep ses-tanka na Slamnikarski 6 dne 23.05.2000). V dolgi razpravi, kako ukrepali, smo se predvsem zavedali problematike solastništva 363 etažnih lastnikov in ocene, da velika večina ni pripravljena prispevati večjih zneskov za izvedbo projekta pokritih parkirišč oz. garaž. Sklenili smo da ankete ne izvedemo, tcmveč da takoj prislopimo k poslopnemu konkretnemu reševanju problematike parkiranja. Investitor oz. predstavnik inveslitorjev bo v imenu etažnih lastnikov upravljalec objektov. Občina Mengeš bo vplani-ranem obsegu sredstev pri tem sodelovala. Prva skupina izvedi), h katerim se pristopi takoj, je naslednja:
-   prcureditev parkirnega platoja  na  vzhodni sirani naselja  tako da  se poveč.a  število parkirnih mest za eno četni no na preko 100. Zeleniće se nadomestijo z najmanj 25 drevesi. Uredi se javna razvetljava parkirišča.
-   Izvcdcjo se otoki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na najmanj treh mestih.
-   Urcdijo se igrala za predšolske otrokc na zahodni strani hriba znotraj blokov.
Nadaljnji predviđeni ukrepi naj bi sledili varianti 3 iz studije, s lem da je potrebno pridobiti soglas-je o financiranju in hislvenih posegih v lastništvo. Menimo, da je možno izgubo zelenić nadomestiti več kot enakovredno s posaditvijo dreves. Postopna izvedba, predvsem prva skupina naj bi olajšala nadaljnje odločilve. Končni cilj ostaja cnak, kot je bil soglasno spre-jet na prvem sestanku na Slamnikarski 6: Uvedba
dvosmernega prometa  na  Levčevi  in  Slamnikarski in zagotovitev najmanj 300 parkirnih mest (sedaj 186 in 19 garaž). Šc kratki odgovori na Vaša vprašanja:
1.  Svctnik g. France Jerič vztrajno sprašujc in zahteva ukrepanje; svet je o zadevi seznanjen in je v proračunu potrdil finančna sredstva za izdelavo projeklov in nujen ukrepc.
2.  Uprava občine je nosilec naloge skupaj z de-lovno skupino in v soglasju z lastniki!
3.  Anketa ni bila izvedena; Trenutno stališče v delovni skupini je,  da je primerneje takoj izvesti prvo predlagano skupino ukrepov.
4.  Moje osebno mnenje je, da je to skupen problem, predvsem zaradi tcžkcga prometnega režima na omenjenih ulicah, požarne varnosti in motečih posledic za ožje okolje; da pa je to vseeno v osnovi in v glavnem delu investicija lastnikov in upombnikov Ich parkirišč. Sam sem predlagat več variant, ludi to da bi občina zcmljišča za parkirišča odkupila in jih pred-nostno oddala v na/em stanovalcem.
5.  Poskušal sem pridobiti investitorje za pokrila parkirišča oz. garažno hišo. Zaenkrat brez uspeha.
6.  O kreditiranju izgradnje bi se morali odločali lastniki oz. uporabniki, ker bi bili oni najemni-ki kredilov.
7.   Kešilev problema je v osnovi v rokah lasl-nikov, ker se mornjo odločili o varianti rešitve in financiranju. Občina Mengeš pri lem lahko sodelujepri izdelavi projektov in delnem ome-jenem sofinanciranju.
Tomaž Štcbe, župan
Obisk v Inceju
Uilo je nekoga novembrskega deževnega dne. Končno sem lahko izpolnila obljubo prijateljici Tini iz Kamnika, ki me je ne lo onkrat povabila, da jo obiščem v Inceju. Končno - tako sem premišljovala, predno sem vstopila skozi vrata tega zavoda. Se šo spomnite, kako je bila vse-povsod sprojeta priljubljena angloška princesa Diana? Nenajavljena vnaproj, većini še nepoz-nana, sem doživela prav takšen sprejom, če no še veličastnejšega. Po prisrčnih pozdravili, obje-mih, stiskih rok s temi nasmejanimi biseri, ki delajo v delavnicah Incoja in gostoljubnim oseb-jom, sem jih poskušala čim bolj spoznali preko pogovorov z njimi. Težko bi z besedami opisala bogaslvo, ki sem ga tu prejela v dobrih dveh urah. Veliko je ostalo še neizrečenoga, neiz-živelega. Ugotovila sem, da li Ijudjo zaros živijo sedanjost, la Irenulek, ki jo najpombmonojši v življenju vsakega človeka. Nišo obremenjeni s preteklostjo, ne skrbi jih prihodnost. Čas ni gospodar njihovih življenj, lomveč so sami vzamojo čas za kogar koli in kadar koli. Predvsom pa sem začulila, da živijo to, kar so, to svojo enkralnost.
30
MENGŠAN
Morcla mi bo kclo ugovarjal, češ, kjc pa vcndar živiš, saj si vsak človek kdaj pa krJnj vzame čas za drugoga. Toda sprašujem se:: "Mar prav zares? Za vsakega ali izbranega? Čemu? Kor je človek, vsoga spošlovanja vreden, dragocen v mojih očeh ali zato, ker lahko od njega lako ali drugače nekaj dobim, iztržim. Kakšnn Ijubezen pravza-prav prevladuje v mojem, tvojem življenju? Je to morda zastonjska ali preračunljiva?" To vpra-šanje bo nekoč najpomembnejše za vsakega
izmed nas. Borno znali nanj prav odgovoriti? Ta svoja razmišljanja som želela deliti z vami, dragi sokrajani in vas hkrati povabiti, da morda tuđi kdo i/med v,is nekoč obišče to kraljeslvo znotraj zidov Inccja. Mogočc ga borno lažje prepoznali v vsakdanjem življenju, kjcr koli že borno. In še misel ob koncu: Naj la končno na začetku mojega premišljevanja postane začetek neskončnega.
Šonja Bernard
NAŠA HIŠA
Šestega oktobra smo položili temeljni kamen za začetek gradnje NAŠE HIŠE. Na svečanosti se je zbralo veliko pomembnih ljudi in prijateljev naših varovantev.
Kad bi se zahvalili vsem, ki nam pomagajo, da bi NAŠA HIŠA čimprej sprejela prve stanovalce. Prodvsem pa želimo izvnjalai flel Gradbenemu Podjelju TEHNIK iz Škofje Loke čim več lepega vremena, da bo lahko gradnja potekala po načrlih.
Pri polaganju temeljnoga kamna so nastopajoči pripravili prijoton program, za kar se jim prisrčno zahvaljujem.
Program je povezoval Niko Kobavs, kantavlor franc Juvan je zapel in znigr.il posom: Pustilo mi, da sem drugnčen, nikar ne pomilujle me, poma-gajto mi lo živeli in srečo bo dovolj za vse ... Prisotno je nagovoril minisler za dolo, družino in socialnc: zadovo dr. Miha Broje:, ki je ob igranju ansambla SOK na prirojeno pesem "INČI homo pomagali hišico zgradili ..." in ob sodelovanju direktorja INČE ložela Mlakarja in varovanca
Ludvika Kropivška položil temeljni kamen. Ciospn Šlefka Kučan je bodočim stanovnicom NAŠE HIŠE zaželola obelavno prihodnosl in veliko srečnih nasmehov. Člani dramske skupino Sožitjo Metulj so povedali posem Tonola Kuntnerja, ki med drugim pravi:
JE HIŠA ZGRAJENA, JE STREHA ČLOVEKU, JE SANJAM ZAVETJE, JE TRDNA IN TRAJNA, ČE NAM BO DOM.
Ansambol Sicer je poskrbel za dobro razpo-ložonjo, ob koncu prirodilvo pa je varovanoc Luka Kropivšok znplesnl z gospo Štofko Kučan.
Zahvaljujemo so I3iotehnični fakulteti za gos-toljubjo in restavraciji Stol Kamnik za pogostitcv.
MLAJ
Kako se v Mengšu
otroci delijo na
Otroke in otroke
in muzikantje
na Muzikante in muzikante
Kot je vsem znano, v Mengšu delujeta dva vrtca, eden novejši, večji, lepši z imenom Cobica in drugi dvakrat starejši, manjši, z bo I j žalostnim zunanjim izgledom, z imenom Sonček. Razlika v obeh vrtcih pa ni le zunanja, pač pa tuđi v njuni opremljenosti, predvsem z igrali in drugimi učnimi pripomočki. Vseh loh razlik starši olrok, ki so dneve preživljali v Sončku, seveda nismo mogli videli, žanje smo izvedeli sele takrat, ko so zaradi praznikov Sonček zaprli in so vsi otroci nokaj dni obiskovali Cobico. Takrat so imeli kaj povedati! Čo smo verjeli lo pol toga, kar so pripovedovali, smo še zmeraj strmoli in se čudili.
Pa saj nisem povedala nič novoga. C) tem čivka-jo žo pliči na slrohah in starši, ki so so kadar koli srečnli s to situacijo, so to vse vedeli, vendar, saj vesto, vmošavati se v take zadeve ni prijetno, zlasti še, če načrtuješ še kakšnega otroka, ki se mu kaj lahko zgodi, da bo prvoga septembra ostal pred vrati žo tako prepolncga vrtca. Ko so otroci zrasli, smo starši enostavno te neprijetnos-li pozabili, saj so nas v soli čakale nove, drugačno.
Razlog, da se spe! vračam k lej problematiki, pa je v občinskem proračunu, ki je bil objavljen v oktobrski številki Mengšana. V postavki, kjer so zajelo investicijske dojavnosti, je bilo za vrtec Sonček planiranih 1.000 TSIT, vrtcu Gobica pa sla namenjeni dve postavki po 2.987 TSIT in 1.920 TSIT (najvorjotnoje še postavka oprema garderobo 852 TSIT). V drugom stolpcu pa je razvidno, da je nnjbrž zaradi pomanjkanja sred-stev prišlo do njihove prerazporeditve, s tem, da so so sredstva za Sonček zmanjšala za celolni znesek, za Gobico pa so se minimalno povećala. Pravično, ni kaj. Vso to dogajanje me spominja na izdatke za "lepotilne namene" mladih in starih gospa. Ta lepe, ta mlade, pač dajo nekaj naše in zato tuđi potrošijo več. Če pa imajo ljubimca, ki jim lo še plača, potem pa sploh. Za la stare pa, ah, kaj bi razpredali...
Saj vem, saj vem, Sončok bo prenovljen in bo polom dobil vse zn nazaj. To so obljubljali že našim olrokom in še nekaj genoracij bo najbrž živolo od obljub, kar otrok prav nič ne zanima, ker pač živijo od danes na jutri. Čez nekaj let bodo tako ali lako žo v soli.
Ko primerjam oba vrtca, ne morem reci, da bi bil Sonček zaradi stalnega mačehovskega odnosa slabši od Gobice. Nasprotno! To pa pomeni, da se morajo vzgojiteljice za doseženo neprimerno bolj trudili kot njihovo kolegice v novejšom vrlcu. In to kolikokral:   čo delimo okroglih 5.000 TSIT z 0,
VAŠA     POŠTA
31
MENGŠAN
VAŠA     POŠTA
dobimo neskončno. Pa so za svoj Irud res tolikokrat preplačane?
Da bomo vsi razumeli, zakaj pa je temu tako, najdemo odgovor v isti številki Mengšana, v prispevku ćMihaelov sejem tako in drugačeć.
Iz članka je bilo razvidno, da so se mengeški ćmogotcić usmilili tuđi mularije in jim namenili najbolj nehvaležen termin za nastopanje, v času kosila, v soboto dopoldne. Prisegla bi, da nišo našli drugega, ražen mladih navdušencev, ki so bili pripravljeni svojo glasbo predstavili pač tišti publiki, ki jih bo poslušala. Ker sem bila sama v tem času na prireditvenem prostoru (po pravici povedano, zunaj je začelo deževali in našli smo streho nad glavo), vam lahko povem, da smo nad mlado skupino vsi ostrmeli. Dckleta in fantje so bili res dobri, potrudili so se in ludi glasba nam je bila, prisotnim, res všcč. Začeli so prihajati ludi drugi in že je kazalo na boljši dopoldanski žur.
Tu pa se zgodba ustavi! (ali sele začne)
Gospodu, ki je zadolžen za vse mengeške prired-itve (gospod Borin, kot smo videli iz odločbe, objavljene v Mengšanu), pa glasba ni bila po volji, ker je očitno pričakoval intimno glasbo v ozadju, ob kateri se bo lahko pogovarjal s svoji-mi znanci. Njegova preprečitev nastopa mladcev je bila res revolucionarna. Njegova ušesa so namreč takoj in natančno ugotovila jakost zvoka, ki ga sicer merijo zelo natančni instrumenti in brez vsakega dokazila o svoji prepričanosti je takoj (na vrat na nos) opozoril skupino, naj zniža jakost zvoka in končno tuđi dosegel, da je prene-hala z igranjem.
Čudno, da okoliških prebivalcev, ki jim je odlok namenjen, hrup očitno ni motil, saj se ni nihče pritožil. Čudno je tuđi to, da pretanjeni sluh gospoda fJorina isti dan zvečer ni zaznal, da je jakost glasbe močno presegala v odloku določenih 50 decibelov in da okoliški prebivalci zato dejansko nišo mogli spati. Pa ne gre za to. Glasba, ki je prijetna veljakovim ušesom (tako imenovana goveja glasba), se pač: meri z drugimi decibeli kot glasba, ki veljakova ušesa moti. In bodite veseli, gospod Borin, da vas nihče od skupine Fenix ni tožil. Dala bi roko v ogenj, da bi se vi opekli.
Tako se tej stvari streže: tišti, ki ima v rokah škarje in platno, pač reže in kroji tako, kot njemu pristoji (pa čeprav s tujim denarjem). Dokler bo ostalo tako, se bodo v vrtcu Sonček še naprej igrali s punčkami iz cunj in Mengeš bo poslušal samo tako glasbo, kot se posluša na dvoru.
Pa lepo podravljeni, je rekel Cesar. Minister Gregor pa nič.
Vaša podložna občanka
N   A   S   V   E   T   I
||SV6T
REGULACIJA OGREVALNEGA SISTEMA
Dobra toplotna zaščita objekta In moderne izvedbe kotlov za centralno ogrevanje ne pomagajo veliko, če potrebne toplotne energije za ogrevanie ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam z ustreznlm načinom regulacije. Potrebe po dovedeni toplotni energiji v prostore so najprej odvisne od trenutne temperature okolice in naših blvalnih navad. Pravilno Izbran sistem regulacije omogoča boljši Izkoristek ogrevalnega sistema, vzdrževanje zelene temperature v prostorih kljub spremembl zunanje temperature, prekinltev ogrevanja ali zniževanje temperature ogrevne vode v sistemu centralnega ogrevanja In Izkorlščanje toplotnih vlrov v ogrevanih prostorlh (toplota oseb, aparatov, razsvetljave) in sončne energije, kl se v prostoru pretvori v toplotne
Poraba goriva je s kvalitetno regulacijo 15 do 25 % nižja kot pri nepopolni ali slabi regulaciji. Samo 1 stoplnja C previsoka sobna temperatura podraži ogrevanje za približno 6 odstotkov.
Vrste centralne regulacije:
•  Ročna regulacija ■ je najslabša.
•  Regulacijo s sobnim termostatom namestlmo v prostor, v katerem prebljemo veliko časa. Slaba stran je, da so lahko ostali prostori pregretl ali podhlajeni.
•  Centralna regulacija deluje v odvlsnostl od zunanje temperature. Temperatumo tipalo namestlmo na zunanji stenl, pri čemer nanj ne smejo padati direktni sončni žarki. Tipalo povežemo z mešalnlm ventilom, kl uravnava temperaturo pretoka v ogreval-ni sistem.
•  Fina lokalna regulacija Je dopolnltev prejšnjih dveh, Cre za regulacijo s termostatsklmi ventili, ki omogočajo regulacijo v posameznem prostoru, neodvisno od ostalih prostorov. Temperaturo nastavite z vrtenjem vretena. Termostatski ventili so odlična dopolnltev centralne regulacije. Razlikovati pa moramo med centralno in lokalno
regulacijo. S centralno regulacijo na enem mestu, običajno takoj za kotlom ali v samem kotlu, reguliramo temperaturo dovodne vode tako, da temperaturo ogrevalne vode v sistemu centralnega ogrevanja prilagodimo trenutnim pogojem. Najbolj značllen element centralne regulaci)e je tropotnl ali štlrlpotnl mešalnl ventil, kl je krmiljen ročno ali elektronsko. Najbolj netočno, nezanesljivo in potratno je ročno reguliranje. Drugi korak je regulacija s pomočjo sob-nega termostata, ki z dvotočkovnlm delovanjem (ON-OFF) že mnogo bolj zanesljlvo vzdržuje sobno temperaturo. Največja pomanjkljlvost takšnega reguliran-
ja so sunkoviti prehodi, kl na ta način nastajajo, saj ogrevanje deluje samo z maksimalno temperaturo ali pa Je zaprto. Najpopolnejša in hkratl najbolj varčna je zvezna ali trotočkovna regulacija, kl praviloma deluje na osnovi merjenja zunanje temperature in temperature v blvalnem prostoru. Temperatura grelnih teles (radlatorjev) se spreminja zvezno, brez sunkov, kar ima za posledico Izjemno stabilno sobno temperaturo.
Osnovnemu sistemu centralne regulacije lahko dodajamo razllčne dodatne funkcije, kl povečujejo ugodje v prostoru In varčujejo z energijo. Tako lahko vgradlmo stlkaino uro, kl vklaplja nočno znižanje temperature dovedene vode. V posameznih pros-torih pa vzdržujemo zeleno temperaturo dodatno še z elementi lokalne regulacije. Zelena temperatura v posameznih prostorlh Je odvisna od potreb in aktivnosti, kl se v posameznih prostorlh odvljajo. V večini ogrevalnlh sistemov predstavljalo lokalno regulacijo termostatski ventili, ki so vgrajenl na posamezna grelna telesa. Glede na nastavljeno zahte-vano sobno temperaturo dušijo pretok ogrevalne vode skozl ogrevalo. Pri tem zelo dobro izkorlščajo notranje vire toplote, kot so toplota ljudi In toplota sonca. Pomembno Je še poudaritl, da lokalna regulacija brez prlmerne centralne regulacije ni uspešna.
Moderne konstrukcije nlzkotemperaturnlh kotlov za centralno ogrevanje ne zahtevajo več stalne temperature ogrevne vode. Pri teh kotlih je mogoče temperaturo ogrevne vode zniževatl v območje med 30 In 400 c. Krmllna naprava pri teh kotlih vpllva direktno na gorllnik in tako vzdržuje zahtevano temperaturo. Vgradnja mešalnega ventila pri teh kotlih ni več potrebna.
0 tem, kako Izbratl najprlmemejšl sistem regulacije, se sprašuje vsakdo Izmed nas. izblro moramo prepustiti strokovnjaku, ta vam bo glede na vaše potrebe, želje, objekt In način ogrevanja v nje) Izbral prlmerne elemente, kl bodo smlselno povezani v reg-ulacljskl sistem.
Dodatne prihranke dosežete tudl s pravilnim prezračevanjem prostorov, kar pomeni, da med prezračevanjem zaprete vse radiatorle, da med steno in ogrevalom namestite toplotno zaščito, da zavese ne segajo preko ogreval, da zatesnlte okna, da znlžate temperaturo v bivalnlh prostorlh za eno stopinjo, kar pomeni približno 6 % prlhranka, da sistem obratuje v dnevno-nočnem režimu, kar pomeni, da tudl ponoči sistem deluje pri nlžjl temperaturi, ipd.
Ivan Kenda, univ. dipl. inž.
32
MENGSAN
PRI    S O S E D JJjL
Obiskali smo Tunjiško cerlcev sv. Ane in Naravni zdravilni gaj
Skupina upokojencev Društva Moravčc se je odločila, da obiščc znano romarsko-župnijsko ccrkev sv. Ana v Tunjicah in Naravni zdravilni gaj. Udeležili smo se svete maše v tunjiški baročni cerkvi.
V znano romarsko cerkev (svetiSče) prihajajo verniki, neverniki, kolesarji, pohoclniki in planinci -verjetno iz vsc Slovenije, največ pa iz domaćega kraja in bližnjih sosednjih občin. Nekateri si ogleda-jo samo cerkev in uživajo ob razgledu na čudovito okolico. Po dobrih 150 metrih pred cerkvijo zleze-mo na travnat vrh z imenom Vinski vrh, kjer se nam odpre čudovit razgled kamniških hril^ov, tukaj kraljuje cerkev svete Ane - zavetnice teh krajev. Resnično lep pogled okoli sebe, čista in neokrnjena narava. Zanimivo je, da se vidi zelo malo naselij in obdelane zemlje, zato pa toliko več gozdov, tako da ima pri.šlek občutek, da ga obdajajo sami goz-dovi.
Obiskali smo Se Naravni zdravilni gaj v Tunjicah, nedaleč od cerkve. I'oleg posameznikov obisk organizirajo tuđi društva za svoje člane. Hržkone zdravilna moć gaja ni kar tako, sicer ga v minulom letu ne bi obiskalo okoli 20.000 ljudi iz raznih krajev Slovenije in zamejstva. Prihajajo Ijudje, željni energije in zdravja. Ti obiski pomagajo pri mnogih obolenjih. V knjigi vtisov pa lahko preberemo samo dobre misli in zahvale. Predvsom njegovomu last-niku Dragu Vrhovniku. V Tunjice pri Kamniku se vendar splača priti in vsaj enkrat obiskati Zdravilni gaj, razlike v počutju so tuđi hitro vidne. Morda bo za koga zanimivo, da je Drago ob koncu sloves-nosti v centru gaja zasadil slovensko drevo - lipo.
Tu živijo prijazni in gostoljubni Ijudje, kar smo ugotovili moravski upokojenci. Obljubili pa ludi, da se homo šc vrnili v te kraje.
upokojenec Jože Novak
EKOLOGIJA
KLEPARSTVO KROVSTVO
, TEGOLA SERVIS

Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine:
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) ■ ESAL (SALONIT ANHOVO)
" TEGOLA CANADESE TRIMO TREBNJE

KAKŠNO VODO PIJEMO V MENGŠU?
Na pobudo župana mag. Tomaža štebeta Je analltlk Peter Firbas, unlv. dlpl. blol., zasebni raziskovalec Minlstrstva za znanost In tehnologijo pripravi! analizo vode, kl jo pijemo v občlni Mengeš. Njegova analiza se je osredotočila na oceno stanja genotoksičnosti s testom Alllum ali po domaće čebulnim testom v zajetju pitne vode Cobavlca, črpallšče ćLekć na Mengeškem polju In izviru na Dobenu. Bralcem Mengšana posredujemo povzetek njegove razlskave.
Kaj je Allium ali čebulni test?
Alllum test je test za ugotavljanje genotoksičnosti v vodah, kopensklh In zračnih ekoslstemlh In drugih substratlh. Pogostnost kromosomskih okvar (KOI se ugotavija v cellcah rastlinsklh vršlčkov korenin testne rastllne ■ navadne čebule (Alllum čepa U.
Čebulni testi (Allium testi) neprizanesljlvo kažejo kakovost vode In se razllkujejo od kemlčnih po tem, da pokažejo celokupen učinek onesnaževanja in ne le prlsotnostl tlstih snovi, kl jlh kemlkl s svojimi metoda-ml iščejo.
Cenotoksičnl biološki testi odkrlvajo In dokazujejo stopnje okvar In poškođb genetskega materiala, kl jlh povzročajo različne za cellce škodljive snovi (cltotok-sikl In genotoksikii.
Allium - test temelji najprej na opazovanju rasti korenin čebule, kjer se najprej pokažejo vplivi na različno hitro rast. Nato sledi cltogenetska metoda opazovanja okvar na kromosomlh. Kromosomi navadne čebule so lepo vidni In zelo primerni za opazovanje.
Z genotokslčniml testi prldobimo dragocene podatke o rastočem genetskem riziku najrazllčnejših mutagenih snovi, ter dokazlla o mutagenostl ln/all kancerogenostl določenih snovi, kl povzročajo spre-membe na dednem materialu. Delovanje mutagenih kemlkallj na žive organizme je enako lonlzirajočemu sevanju.
Rezultati raziskavc
Rezultati so podani v Tabeli 11n 2 In kažejo različno stopnjo genotoksičnosti pitne vode v zajetju Cobavlca In naravnem Izviru Dobeno, ozlroma kromosomskih okvar na testnl rastllnl. Voda na izviru Dobeno dosega stopnjo genotoksičnosti 8,69%, kar
predstavlja nlzko stopnjo (op.: izvlr Kamnlške Bistrice je 4-7%; na lokaciji Meklnje 16%, na lokaciji Blšče 46%). Krvavška voda, že klorirana pa dosega stopnjo genotoksičnosti 19,82%. Rezultat kaže na srednje nizko stopnjo. Mešana Krvavška voda In voda iz črpalISča ćLekć dosega stopnjo genotoksičnosti 25%, kl je že v območju srednje visoke stopnje genotoksičnosti. Najvišjo stopnjo genotoksičnosti pa dosega voda Iz črpallšča ćLekć in to 26,92% (op.: voda črpališča Segovci na Apaškem polju dosega 28%). Pri tem pa Je potrebno še upoštevatl, da sama testna rastlina tudl naravno mutira v stopnjah od 4-6% (To pomenl 4-6 celic s kromosomsklmi poškodbaml na 100 meta-faznih pregledanih cellc testne rastllne).
Tabela 1. Kontrola indukcije kromosomskih okvar pri navadni čebuli (Allium čepa L.) na izviru DOBENO:
Lokaliteta	Izvlr Dobeno
Čas tretiranja (ure)	72
Število metafaz	138
Števllo poškodovanlh metafaz	13
Stopnja genotoksičnosti (%) -4 do 6%	8,69
Stopnja genotoksičnosti se podaja kot odstotkovno razmerje med cellcami brez poškodovanih kromosomov In s cellcami s poškodba-mi kromosomov.
Cilji raziskav
Analize genotoksičnosti vode so pomembne za vse vrste živih bitij, saj Imamo vsi organizmi enak genetski material. Cilj raziskav Je nedvomno ta, da takoj prispevamo čim večji delež k ohranjanju zdravega naj-dragocenejšega žlvljenjskega vira, ker pa smo ga Iz kakršnlh koli lahkomlselnlh vzrokov že zelo oskrunlll, smo dolžnl napake zavzeto odpravTjatl, ne dopustiti da se delajo nove, ter tako odgovorno skrbetl za zdravje voda.
Izvlr ob cesti na Dobenem Izkazuje nizko stopnjo genotoksičnosti, kar pomeni kvalitetno pitno vodo. Krvavška voda Je še v dopustnlh mejah vendar že pre-cej zaskrbljujoča. Voda Iz črpališča ĆLekć na Mengeškem polju pa Je že v mejah srednje visoke stopnje genotoksičnosti In na mejl pitne vode (op.: sploh pa Je vse splošnl problem vseh polj v Sloveniji,
Tabela 2. Kontrola indukcije kromosomskih okvar pri navadni čebuli (Allium čepa L.) v zajetju Cobavica in frpališfu clekć na Mengeškem polju:
Lokaliteta	Cobavlca (Krvavška voda In	Krvavška voda	Črpallšče "Lek- ■
	voda črpališča "Lek"	v zajetju Cobavlca	Mengeško polje
Čas tretiranja (ure)	72	72	72
Števllo metafaz	120	116	130
Število poškodovanlh metafaz	30	23	35
Stopnja genotoksičnosti	25,00	19,82	26,92
(%) -4 dO 6%			

33
MENGŠAN
EKOLOGIJA
sa] so le te prodne nasipine rek; in zelo prepustne. Z njih se v podzemlje spira voda in ostale snovi z njo, ki se mešajo s podtalnico).
Cenotoksičnl testi opozarjajo na nevarne snovi, kl se akumuliralo v vodi In na njihove posledice ne samo onesnaževanja v okolju, ampak tuđi učlnkov teh kemlkalij, kl so mutagene in/ali kancerogene. Tako so se inducirale kromosomske poškodbe genetskega materiala na testnih rastlinah. To dokazujejo tuđi podobne analize, kjer so se na testnih organizmlh pojavile različne kromosomske okvare.
Z analizami se se potrdile genotoksične snovi vodnih zajeti] in črpališču. Ker so bile genotoksične razlskave letos opravljene prvič, ne moremo govoriti o stagniranju ali upadanju teh snovi. Zelo smiselno bi bilo genotoksičnl monitoring nadaljevatl vsa] nekaj let, s tem bi se tako pokazala korektna slika zajetij in črpališč pitne vode na Mengeškem polju in širši okolici.
Poprosili smo tuđi strokovnjaka Franceta Kočarja za komentar o prejetlh razul-tatih analiz pitne vode:
Alllum (čebulni) test vode, kot ena od vrst bioloških testov, omogoća hitro, zanesljivo in celovito oceno stopnje onesnaženosti vode. V ZDA in Skandinaviji se že dalj časa uporablja kot dopolnllno spremljanje kvalitete vode. Kemlčne analize so nujne, vendar zaradi omejenega števila iskanih elementov ne morejo povedatl,
kako testirana voda celovito deluje na žive organizme.
Podatki so podani v odstotkih in sicer delež poškodovanlh kromosomov v celot-nem števllu pregledanih kromosomov. Višji odstotek pomeni večji škodljivi vpllv vode na razvoj In zdravje živih organizmov. Kvaliteto vode bi na osnovi dosedanjlh IzkušenJ lahko ocenlli:
Dobeno 8,69% ■ odlična voda, nekje v rangu vode s Kolovca
Krvavec 19,82 - slaba voda, na me]l pitne vode,
Mengeško polje - 25 oz 26,92% zelo slaba voda, ki že zavlra razvoj živih organizmov In ki lahko povzroči poslabšanje zdravja.
Primer: Na eni od farm na Dravskem polju seje po zmanjšanju genotokslčnostl s 23 na 13% zmanjšal pogin piščancev za več kot 65%!
Ostale vode v blizini: Vodovod Domžale 12,9%, Vodovod Lj.-Poljane 15,53%
Po mojem mnenju je škoda, ker ni bil vzet vzorec tuđi nekje v Mengšu (npr. šola, vrtec ...) ker je lahko tam situacija še slabša. Na kvaliteto vode poleg vodnega vira, priprave vode vplivajo tuđi vodovodne cevi in instalacije v hišah.
Nove tehnologije čišćenja vod že omogočajo solidno kvaliteto pitne vode tuđi iz vodnjakov, kakršen je na Mengeškem polju. Tako se lahko tolažlmo, da vedno večjemu onesnaženju vod sledljo tuđi nove tehnologije, kl lahko omllijo slabo situacijo.
Francc Kočar nam ponuja v razmislck tuđi razpredelnico vod, objavljeno v reviji Zdravje, ki jih drago kupujemo v trgovinah in so bile prav tako testirane s čebuljim testom:
Ime vode	ŽIVA	ZLATA KAPLJA	MOJA VODA	JULIJANA	EDINA	IZVIR	ZALA	ODA	H2O	TIHA	Vod. LJ.-POLJANE	VOdOV. DOMŽALE
Vscbnost CM- (mg/l)	4	4		6,5	6	7,4	12,8	6	1,9	2,1	-	-
Število metafaz	126	129	138	135	139	129	162	138	130	125	103	164
Štcvilo poškodovanih metafaz	11	14	35	25	26	27	42	27	29	22	16	20
Stopnja genotoksičnosti %	9,76	10,85	25,36	18,51	18,70	20,93	25,92	19,56	22,30	17,60	15,53	12,19
Povzel M. Koncllja
OBVESTILA
KAJ PRAVI POŽARNA STATISTIKA?
Lani je bilo v Republiki Sloveniji 1497 požarov v objektih. Med znanimi vzroki za izbruh požarov v stanovanjskih objektih je bil na prvom mostu samovžig saj v dirnnikih oziroma iskrenje iz dimnika. saj je bilo takšnih požarov kar 299. Zaradi gradbeno ali konstrukcijske pomanj-kljivosli dimnikov jo zagorele 46-krat, zaradi nepravilnoga delovanja električnih in grelnih naprav in/aparatov pa je zagorelo 134-krat. Skupna materialna škoda teh požarov je znašala voć kot 215 milijonov tolarjov.
ŽE PRI GRADITVI MORAMO BITI POZORNI
Zaradi prepročitvo rnožnojGti nastanka požara moramo že pri načrto-vanju in graditvi stanovanjsko hišc rned drugim paziti tuđi na pravilno izvedbo kurišč in dirnnikov. Pri tem moramo predvsom paziti, da so dimovodi in dimniki primerni glede na tip kurišča in kurivn (trdna, tekoča ali plinasta).
DIMNIKI MORAJO BITI REDNO OČIŠĆENI IN VZDRŽEVANI
Da bi preprečili rnožnost vžiga saj in s tern požara v stanovanjskom objektu, moramo poskrbeti za redno čišćenje in redne strokovno preglede kurilnih naprav. dimovodov, dimnikov in prozračevalnih naprav v objektu. Takšen pregled je še posebej pomemben in obvezen prod začetkom kurilne sezone ali kadar zamonjamo vr?;to kuriva.
KAKO UKREPATI, ČE VSEENO ZAGORIJO SAJE V DIMNIKU?
će zaradi neočiščenega dimnika v kurišče ne priđe dovolj zraka, kurivo ne zgori popolnoma in nastaja vedno več saj, ki še bolj zamašijo dimnik. Zato priđe do vžiga saj in razvije ae dimniški požar. Ta lahko traja zelo dolgo in ga praviloma ne gasimo. Takoj moramo poklicati gasilce na štovilko 112, sami pa moramo paziti, da se požar ne bi razširil na okolico dimnika oziroma na stavbo. Požara v dimniku ne sinemo gasiti z vodo, ker lahko prido do porusitve dimnika. V primeru. da se dimnik pregreje in ogroža stanovanjske prostore, ga lahko gasimo s suhimi rj.'isilnimi sredstvi (prah in CO,|.
^>            u iorclt. !), dcccmdrn ?lwn ol, Nl )l> nri            >
in v^» llNinnilcn« »nooiu srct>> unsi
l>l>t>aril >mi>nlni!Zc locnnc
Da sucti t>ol>votn>!« itagotouo znidc.
>c ol>ljul>U W Antona Lolwdc
,1,                            prisrcno ual>lzcni!                            .^
Povabilo na novoletno sreća nj c ne kdanjih izgnancev Debimo se 21. decembra 2000
Društvo izgnancev Domžale tuđi letošnje leto zaključuje s tradicionalnim Novoletnim srečanjem članov in članic
Društva izgnancev Domžale, ki bo v ietrtek, 21. decembra 2000, ob 13. uri
v veliki dvorani Majčevega dvora v Jaršah.
Pregledali borno opravljeno delo in vam podali informacijo
o predviđenih aklivnoslih v letu 2001. Pripravili homo tuđi prijeten kulturni in
družabni program. Vabljeni vsi ("lani in članice Draušlvn izgnancev Slovenije
in vaši prijatelji. Vodslvo društva vam bo v prvem leđnu decembra poslalo
vabila, nn osnovi kalerih polrdile udeležbo.
Veselimo se skupnega srečanja na tradicionalnom silvestrovanju nekdanjih izgnancev!
MENGŠAN
Knjižnica Domžale Enota Mengeš
delovni čas:
ponedcljck od 13.00 do 19.00
torckod 16.00 do 19.00
sreda od 9.00 do 13.00
čctrtckod 13.00 do 19.00
petckod 16.00 do 19.00
KNJIŽNE NOVOSTI
november
VVitkin, Gcorgia
Broz nnpetosli v nov dan. - Rnclovljion: Didakla, 2000
Habbe, Jure
Nasilje in varnost otrok v šolah: nasveli za ravnatelje, učitelje, slarše in vse, ki skrbijo za varnost v osnovnih in srednjih šolah. - Ljubljana: Lisac & Lisac, 2000
Lukšič, Igor
Hegemonija in oblast: Gramsci in loucaull. -Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000
Gurian, Mihacl
Dečke vzgajamo drugače: od olroka do izjemne-ga moškega. - Tržič: Učila,2000
Zalokar Divjak, Zdcnka
Vzgajati z Ijubeznijo.- Krško: Gora, 2000
Ang, Tom
Digitalna fotografija. - Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2000
King, Stcphcn
Zelena milja: roman v šestih delih. - Ljubljana: pun, 2000
Knister
Mala čarovnica Lili obrne Solo na glavo. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000
Zakon gospe Murphyjeve:
Ce kaj lahko gre narobe, bo narobe tuđi Slo - in K<> bo šio, bo za to kriva ženska. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000
Deček z druge strani potoka
DEČEK Z DRUGE STRAN/ ?6TOKA
Pri založbl Salve d.o.o Iz Ljublaneje izšla knjiga za naše najmlajše, katere avtor je Jože Brojan Iz Loke pri Mengšu.
V knjižici, kl Ima 30 strani In jo Je Ilustrirat Peter Škrlep, avor opisuje, kako Je komaj nekaj dnl star fante, najden mrzlega, decembrskega Jutra pod Gmajnarjevim kozolcem, našel toplo In varno zavetje pri dobrih Ijudeh. Domaći otroci, kl so ga takoj vzljubili In vzeli za svojega, so mu Izbrali Ime Miklavž, saj ga Je njihova mama Pepa našla prav na dan sv. Miklavža.
Miklavž je odraščal v prljetnega in družabnega fantlča, kl mu tuđi dejstvo, da ni poznal svojih pravih staršev, ter đa Je hrom In na vozičku, ni Jemalo veselja do življenja.
V   veliko oporo Je bll staremu Gmajnarju, kateremu je pomagal Izdelovatl jaslice in ptičje hišice, kl stajlh nato prodajala na bližnjem sejmu.
Otrokom Iz okolice je pogosto Igral na orgllce, kl mujih je za peti rojstnl dan podarila nepoznana ženska, kl ga je vsa leta redno obiskovala. Tudl citre, darllo blrmanskega botra, so lepo zvenele Izpod njegovih prstov. Prav birmanskl danje bil zanj najsrečnejšl, saj je pred cerkvijo spoznal svojo pravo mamo In izvedel, da Je ciganček.
Knjigo, ki Je primema za miklavžev in božični čas, lahko kupite v knjlgarni Frema v Mengšu In trgovini Vesna Market v Lokl. Lahko pa Jo naročite tudl pri nas na telefonsko števllko 127 7310.
Založba Salve d.o.o.
mali OGLASI
■   KON   -   SA,   s.p.   ZA   VAS   UREJA: Knjigovodske storilve za samoslojno podjet-nike (obračun DDV, OD in vse ostale evi-dence). Trdinov trg 14, 1 234 MengeS tel., fax:01/7237- 709
(HSP
Slovenska 28, Mengei Telefon: 7238 988
ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH
ZIMSKI DELOVNI ČAS OD 16.OO DO 21.30 URE.
NOVO V VIDEOTEKI
F1GHTCLUB (KLUB GOLIH PESTI) - kultni
igraj«: Braci Pili, Eclvvard Norlon, Helena Bonham Čarter
Holywoodska     zvezdnika Braci pili in Edwarcl Norlon blestita  v lem  neverjelno originalnem, mračno komi-čnem filmu Davida Fincher-ja,     režiserja     uspešnice "Sedem". THE HURRICANE (HURIKAN) - drama igrajo:
Denzcl VVashinglon,
|ohn Hannah,
Rod Sleiger
I'ODIAKNIU SO
NLDOIZNLMU
Cl < )VIKU...< >SVOI!( )L)ILI SC)
i rc;cNDO...
Denzel VVnshinglon je ctobil Zlati globus za lo odlično vlogo v nepozabni zgodbi o Robinu "Hurricnne" Carlerju, boksarju, ki je bil neupra-vičeno obložen za ctivjaški zločin... Ta film ne govori samo o Carlerjevi največji zmagi, ampak ludi o neverjetni zmagi človekovega duha.
THE TALENTED MR. RIPLEV (NADARJENI GOSPOD RIPLEV) - triller
igrajo: Mali Damon, Gwynelh Paltrow, )ude Law KAKO DALEČ STE PR1PRAVL-IENI    1X1,    DA   BI    POSTALI NEKDO DRUG? Biti  mlad in brezskrbno   uživali   modrino voda in idilično podobo sončne Italije v 5o-ih let ih, to je "la
dolce vita", za katerim hrepeni Tom Ripley (Damon) in za
katerega bi naredil vse, ćelo...
THE END OF DAYS (ZAČETEK KONCA) - ak. triller
Arnold Scliwarc:enegger, Gabriel Byrne, Kevin Pollak Igralci  so izbrani,  končni obračun se lahko prične... Zvezdnik Arnold Schwarzenegger se je soočil z doslej najstarejSim sovražnikom - samim hudičem...
BRINGING OUT THE DEAD (MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO) - kultni
igrajo:Nicolas Cage, Patricia Arquelte, Ving Rhames, Tom Sizemore
Vsak poklič je lahko umor... Vsak poklič je lahko samo-mor... Vsaka noč je lahko zadnja... Ali še vedno mislile, da je Vas poklič najslabsiL.
KMALU V VIDEOTEKI:
1.  THE BONE COLLECTOR ■ triller, Denzel VVashinglon
2. THE INSIDER - triller, Al Pacino, Russel Crovve
3.  ERIN BROKOVICH - Julia Roberts
35
MENGSAN
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre
KATARINE ŽELJKO
se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki so sočuslvovali z nami,
darovali cvelje in svece in nam
kakorkoli pomagali v ležkih
irenutkih.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku Male/u Zevniku
za cerkveni obred,
pevcem Mengeškega zvona
za zapele pesmi in vsem,
ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poli.
Glej, zemlja sije vzela, krnje njeno, a kar ni njeno, nam ne more i'zeli. In to, kar je neskončno dragocuno, je večno in nikdar ne more umreti. Grob tvoj solza naša bo rosila, dokler zemlja nas ne bo združila. Tam lučka ljubazni vednogori in tvoj nasmeh med nami živi. Snideuje v nehesih naša je uleha.
V SPOMIN
I.e srce in duša ve, kako boli, ker več te ni...
DAMJAN CEBULJ
V lem niesecu mineva drugo leta od smrti najinega sina.
Prisrčna hvala vsem, ki ste ga obranili v svojem spominu, obiskiijete njegov
prerani grob,
mu prižigate svece in prinašale cvelje.
Obranimo ga se najmj v lepem spominu.
V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto,
odkar nas je za vedno in mnogo
prezgodaj zapustil naš
dragi mož in oči
HERMAN TISAJ
Iskrena hvala vsem, ki ohiskujele njegov prerani grob,
mu prižigate svece, prinašale cvelje in nas lolažite.
Vsem še enkral prisrčna hvala.
Vsi njeni
mami in ali ter brata z družinema
Njegovi:
žena Ida, sinova Igor in Darko, ostali sorodniki in prijatelji
36
MENGŠAN
Mešani pevski zbor Sveboda v     v     vabi na
BOŽIČNI KONCERT,
ki bo 23. decembra 2000 po večerni maši v mengeški župnijski cerkvi.
Tradicionalni novoletni koncert Mengeške godbe
KD Mengeška godba in TI) Mcngcš v pctek, 22. decembra organizirala tradicionalni
Novoletni koncert s podelitvijo turističnih priznanj.
Prireditev bo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Vstopnine ni!
Vse občane in prijatelje vabimo, da se prireditve udeležijo.
VABUENI VSI, Kl SI ŽELITE POGOVORA,
DRUŽENJA IN STE OSAMUENI!
V oktobru smo v Mengšu ustanovili medgeneracljsko skupino starejšlh oseb za samopomoč. Skupino smo polmenovali KORAKI. Naše druženje v skupini je namen-Jeno predvsem zbllževanju ljudi, pogovoru, Izhajamo zlastl Iz spomlnov žlvljenjsklh IzkušenJ In spoznanj ter trenutnih zagat In stvarnih možnostl za njihovo smlselno reševanje. Ob lepem vremenu pa se bomo sprehodlll, se naužlll svežega zraka in si ogledali kakšne zanlmlvostl.
če vas Je najino vabilo prltegnllo, vas vablva, da pokllčete po telefonu 724 7100 Marto ali 7230 740TatJano. Veseli bova vaših klicev.
Zakaj se upiraš?
... Se ugodnejiim cenam, saj je vsaka Škoda po novem cenejia tuđi do 150.000 tolarjev* ... enostavno popusti.
* ;':>tvus*i v»jij«jo u vruito ns «dog! do rasproda]« -mk>g VAims popust* »r»i«S poMmmtm-
SPC Škoda Škerjanec
Krumperška 21, Domžale
tel.: 01 724 40 8S, 01 721 03 40
AVS
AUDIO VI »KO SKKVIS
1234Mengeš,Hribarjeva38 tcl.fi«.: 061/738-409
pooblaščeni servis: SHARP    KENV/OOD
servisiranje:
E-mail: avs.menges@siol.net
delovni čas:
9.- 12. in 15. - 18. ure
sobota: 10. -12. ure
tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in
KENV/OOD
♦  TV APARATI,
♦  CD KOMPONENTE,
♦  VIDEOREKORDERJI,
♦  HI-FI KOMPONENTE vseh znamk;
♦  KAMKORDERJI znamke SHARP;
♦  AVTORADIJI,
♦  DVD (digital versatile disk) in
♦  MINIDISKI znamke KENWOOD
Elektronsko poslovanje
KUK
Klik je splelna f>oslovalnica odprta 24 ur na dan in omogoča:
- opravljanje plačil in prenosov med računi,
- vpogled v slanje in promet na računih,
- pošiljanje sporočil banki
PROKLIK
SMS sporočila
Storitcv SMS - kralka sporočila o slanju na računu, je namenjena uporabnikom lekočih računov, ki so imelniki mobilnih lelefonov, ne glede na li(> mobilnega telefona ali lokacijo.
Uporabnik lahko na svoj mobilni telefon
prejema informacije o slanju na svojem lekočom računu
in na vseh lekočih računih, na kalerih je pooblaščen.
Proklik omogoča samostojnim podjelnikom hitrejše, preglednejSe, bolj diskrelno in cenejše opravljanje bančnih slorilev, ne glede na poslovni čas banke.
Vse informacije Vam borno z veseljem posredovali v enotah Banice Domžale.
banka domžale
Banka    za     vas
37
strfp
KOMPAREk.d      MengeS     H-jjjJ^'^
temnenje stekel,  grafično oblikovanje in tisk       ^^**^** tel.723  0  903   •   GSM:   041  661  962   •   kompare@siol.net
Naprošamo vsc, ki bi žcleli postati pokrovitelj stripa, da to sporočitc odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517).
ČE JE ČLOVEK DALEČ V PRETEKLO5TI MORAL
PREPOTOVATJ VEŽJO RAZbALJO JE TO
NAJHITREJE OPRAVlL KAR PEŠ...
..POTEM PA JE PRIŠEL AVTO IN POTOVANJE JE POSTALO IZREONO HITRO...
...S ČASOM PA JE SPOZMAL KONJA, Kl. JE OMOSOČIL HITREJŠE POTOVANJE...
...MINILA 5O LETA IN IZUMJENO JE BILO
KOLO. Kl JE BILO V NAKATERIH POGLEDIH
ĆELO BOLŠG OD KONJA...
..RABA AVTOV PA SE JE POVECEVALA IN
MISLILI SMO. DA BO NAPREDEK
V TEJ SMERI SE VEČJI IN POTOVAMJA ŠG
HITRE.ISA...
...A SE JE KMALU POVECAL PROMET, NASTALI
SO ZASTOJI IN TEHNIHA NAS JE POSTAVILA
SPET NA ZAČETEK, SA J DOLOCENO RAZDALJO
NAJHITREJE PREPOTUJEAAO KAR PEŠ...
Astrološko svetovanje, terapijo in tečaji.
od 25.11. do 25.12.
MTCSMP
OVEN    21.03.-20.04.
ugodno obđobje za hitro delovan|e v posllh In flnančnlh transakcllah. Posebno, če se ukvarjate s svetovanim In raziskovalnlm delom. probleme z nadreienimi skušajte razrešiti z malo man| temperamenta in razburliivosti. Če ste v poslovni "španoviji" potem bodite prevldni In ne bodlte presenećeni, Ce želi delatl vsak po svo)e. Naredite nove korake na čustvenem področju ne glede ali ste vezani, sam-ski ali v "hitri" zvezi. Dajajte pozornost na urinarnl trakt.
BIK   21.04. - 20.05.
veliko sprememb na vseh pođročjlh, samo glejte, da obdržite mir in svo]o samostojnost. Trdoglavost vam ne bo prinesla nobenih prednosti, včasih vam je žal za stare čaše, ampak uživajte vsedanjostl in planirajte prlhodnost, kerčrnl oblakl se razgrinjajo. uspeli boste v zelo kratkem času razrešiti vse svoje poslovne In finančne zadeve. v ijubezni vas daje IJubosumnost in občutek ođvlsnosti od drugih. Bodlte tolerantni. Pazite na prehlad.
DVOJČKA 21.05. - 21. 06.
veliko stvari bi želell narediti naenkrat Rešujte nalbolj pomembne stvari, imeli boste uspešno poslovno In flnančno obdobje ampak glejte, da ne presegate svoje zmožnosti. vćaslh se rizik splača ampak bodlte prevldni, će delate z velikiml finančnlmi transakcijaml. Na emotlvnem področju so krize dobrodošle, ker skozl njih rešujete već drugih in starih stvari. Potreben je samo Iskreni in odprti pogovor. Ne skrivajte svoje ćustva. Čuvajte dlhala.
RAK   22.06. - 22.07.
zaćeli se boste poslovno povezovatl In nove ideje kar kapljaio. Izredna kreativnost In domišljlja vam Bosta v pomoč. Lažje boste sklepali nova poznanstva In posle ampak pozabite na strah In ne omahujte pri pomembnlh odločitvah. osebno se boste sprostill in zabave so bođo kar vrstile ena za drugo, v družlnsko življenje prihajajo lepi in lagodni trenutki. Uživajte maksimalno In zaprite vrata poslovnosti za seboj, ko greste domov. Pazite na hrbtenlco In prepih.
LEV   23.07. - 22. 08.
veliko obveznosti vam ne dale svobodnega gibanja In dlhanja. če nekaj delate potem to mora biti vrhunsko In potem pričakujete pohvale od vseh strani. Ko pohvale Izostanejo potem "Jermen" pade dol In se v vama zbuja trdoglavost, ponos In ihta. Pomembno Je, da ste vi zadovoljni, a vaše veliko srce hoče vsakemu ugoditi. Ne pozabite na sebe. Nevlhte na čustvenem področju popušćajo In ne zamerlte svojemu partnerju. Potrebni ste počitka.
DEVICA   23.08. • 17,. 09.
Ne Jemljite k srcu tule napake In površnost, ampak raje čuvajte svoje moči za še boljšo produktivnost In organiziranost pri delu. če imate radi svoje delo potem boste uživali na vsakem koraku in vsaki novi Izzlv vam bo popestrll delovnl dan. Ne prlgovarjajte in ne iščite dlako v Jajcu, v družinskem krogu boste boli zgovornl In boljše volje. Ne Jemljite part-nerjeve besede tako tragično In dokonćno. Jeza daje strup na Jezik, zato bodlte prevldni. Pozornost v prometu.
TEHTNICA   23.09. - 22.10.
zelo dobro obdobje, će ođpirate novo podjetje, sklepate nove posle, menlate zaposlltev ali spremlnjate mesto bivanja, veliko dogodkov se bo začelo odvijati kot po tekočem traku, vaša energija bo neverjetna, tako, da boste presenećeni nad svojiml skrltimi talenti, čelo boste uspeli zakrpati stare finančne luknje In vašemu veselju ne bo konca. Samskl bodo bolj energični In obeta se nova IJubezen.vezani, skušajte razbiti enak vsakdanjlk. Prlporoča se telovadba.
ŠKORPIJON   23.10.-21.11.
Kijub zdravi pameti in loglkl lahko mirno poslušate svojo Intuicijo, imeli boste veliko energije in nić vam ne bo težko. Potrebno Je samo vztrajati na vaši zacrtani poti. vse Je odprto. Novi posll In uredltev finančnlh problemov. Ne dovo-lite, da vam avtorlteti "pretrgajo" živce In krltlko skušajte jemati, kot pomoč in spođbudo. Venera iz Kozoroga vam bo pomagala razrešiti stare nesporazume, poslušajte samo svoje srce, vse ostalo Je nepomembno. Nemir In napetost.
plAnetARij
Ljubljanska 91, 1?30 Domžulo, Slovonia - Europa iel./fax:4-366 61 713-G54. GSM: +306 41 713-619
l'HE AFFILIAMON STATUS Wl IH MF.DICINA Al.l HINAI IVA
TUC OPEN INTFHNAPONAL UNIVCnSITV fOH
COWf'LtMrNlA(W MEDICINCS
STRELEC   22.11. - 20. 12.
Prlšel Je vaš čas zato ga Izkoristite do popolnostl. če opravljate zelo dinamično delo potem se vam obeta krasen uspeh. Probleme boste reševall z velikim optimizmom In voljo. Tudl dolgi nosovi na delovnem mestu vas bodo spravljali v smeh. Na ijubezenskem področju bo zelo pestro. Reševali boste stare nesporazume in probleme, pa tuđi nevarnost ločitve visi v zraku. Razmislite dobro kaj si vi iskreno želite In skušajte reševatl stvari brez trme. Prlvoščlte si dobro masažo, vse najboljše za rojstnl dam
KOZOROG   21.12. - 19.01.
Ne Izgubilajte potrpljenje, če se zadeve na kratko zaplete-Jo In zaćasno ustavljo. To Je samo kratko prehodno obdobje. Vztrajate pri svojem stališču kljub nagovarjanju o lažjem In boljšem zaslužku. Imate veliko odgovornosti In sposobnosti zato ne dovolite vmešavanja tretjlh oseb, ker vi sami veste kaj Je najboljše za vas. Napetost in žlvčnost se bo odražala tuđi doma. PreJ se pomirite preden "odrežete" s svojiml zadnjlml ostrlml besedami. Poskrblte za svoj notranjl mir.
VODNAR   20.01. - 18.02.
preveč občutljivo reagirate na vse okoll sebe. vsaka naj-manjša zadeva vas spravi v jezo ali pa pretirano skrb, kar ni v vaši naravi. Zadnje čaše se preveć ukvarjate z druglml In njl-hovimi dejanji. v začetku decembra bodo zapihali bolj ugodni vetrovl. Flnančno vas zelo skrbilo posll, kl so vezani za tujl-no. Razrešill se bodo. vaša nepotrpežljivost bo kalila mir v vašem domu. vzemlte si čas, pogovarjajte se In prlsluhnlte željam na drugi strani. Dajajte pozornost na ožllje.
RIBI    19.02. - 20. 03.
Obdoble, kl je pred vaml ni ravno najboljše za nove začetke. Boljše Je reševatl obstoječe posle in se malo potuh-niti dokler se situacija ne umiri. Ne prlporoča se, da začenjate nove posle, da najemate kredite ali kupujete na veliko. NekaJ časa boste brez volje in zagona, vse vas bo spravljalo v nemir in potrpežljivost bo na samem robu prepada, v medsebojnih odnosi boste spoznali veliko dvoličnosti, kar vas lahko prizadene. v ijubezni bodo manjše napetosti, vozite prevldno.
Nagradna križanka
Gesla, ki jih bostc dobili ob rcšitvi tokratnc križanke, pošljitc na naslov: Uredništvo glasila Mcngšan, Slovenska c. .30, 12.34 Mcngcš do ». ndcccmhra 2000. Sreča bo med prispe-limi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajenec, ki bodo pre-jeli nagrade AVTOPREVOZNIŠTVA IN VRTNARST-VA HUBAT, Dobeno 7!~>, in sicer:
1.  nagrada: brezplažen prevoz
naročenega leurilnega olja
2.  nagrada: dežnilc
3.  nagrada: dežnilc
Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki.
Pravilna rešitev julijske križanke je bila: "NE NASEDAJTE SLABIM PONAREDKOM"
1.  Borut Anžič, Za PSalo 4, MrngcS
2. Anita Rcvcn, Prešernova 23, MengcS
3.  Peter Rauh, Ul. dr. Tineta Zajca 1f>, Mengeš
Izžrcbani nagrajenri lahko nagrade prrvzamcjo pri Temnenje slekel Komparc, Janševa 3, Mengei.
Pravilna rešitcv oktobrske križanke je bila: "KVALITETA BARVANJA"
1.  nagrada: Maja ZRIM, Šubljeva 10, MengcS;
2. nagrada: Goran GAVRIČ, Lcvfeva 14, 1234 Mengeš;
3. nagrada: Magdalena KREVS, Slamnikarska 4, 1234 Mengeš;
Izžrebani nagrajenci lahko nagrade prevzamcjo pri
LOM d.o.o. Cregorc, Stara pol 4, 1 234 Mengei
	TOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARS1 PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengeš 723 O9 OO telefon 723 09 Ol fax 723 09 02 telefon GSM: 041  617 355						1 rvo	SESTAVIL MARKO BOKALIC MEHKA BASKOV-SKA ČEPIĆA TRIZLO ZNA VERZNA STOPICA RICHARt BURTON vđjaSki 0KLEPN1K PLOD DATUEVE PALME	AVTOR ROMANA •ALAMUT VLADIMIR)	VELEPOSLANSTVO	FINSKA	ČAROV-NICA IZ ODISEJE	PAS ZA PREVE-ZOVANJE KIMONA	5EENA »EJAVNOST SPONZORJA KRIŽANKE ^_^	SLADEK PRIMORSKI SADEŽ	POLDRAG KAMEN
											otroSka ZADNJICA NIKOLA TESLA	.............----------	-----------------			
AV																
													Kas SUKANCA		DELAVKA PRI MIKANJU PREJE	
													KONEC TEDNA			
												glasbena :arauh ŠVED. PIS. HANSSON				KRAJ PRI CERKLJAt NA GORENJ-SKEM
RAČUNAL. 0BUK0V. MATEVŽ BOKALIĆ STARO-VESKA LUČAL-NICA KOPU KRAJV VZH. PRED-MESIJU LJUBLJANE	ODPOR ALI STRAH PRED TUJCI	IZPRAŠE- i     MIN1S-VANEC           TRICA V ANKETI i    PETRIN		ALENKA BIKAR	MEDVEDEK VREĆAR SINDIKAT DUŠANA REBOUA				SPOJIHA Z DVEMA ATOMOMA KISIKA	---------------	RADUSKA UREDNI IZTOK TOMAZIN					
																
									ATLE-T1NJE							
LIK0V-NICA V06ELNIK N1KAL-NICA	---------------			IRANSKA DENARNA ENOTA 6LU SOAVTOR "SOCIALIZA CLIE BIKA-(ZVONKO) ABRAHA-MOVAZENA IIPITJE NA DU»K			IZRAŽANJE CUSTEVS SOLZAMI		MEMBRANA	PLESALKA REM&KAR	EGIPT. DRŽAVNIK SADAT					
			AMFR. DRMAT1K (EUGENE)								ZNESEK, KIOAjr POTREBNO VRKITI					
											REŽISER KUROSAVA	3. ORjKA Crka				
PREBI-VALEC OTOKA	..............................				RUSKI SLIKAR (SERGEJ) KOS POHISTVA	MARIBOR KARLOVAC	GOSPODARSTVENIK BltELNIK	ZCORNJA ALI SPOD-NJA MEJA SEMITSKO UUDSTVO					NAJMANJŠI FORD GLASBENI INTERVAL V0BSECU5ST0PENJ			SESTRA ENEGA OD STARSEV
PRECIZNA MEHANIKA DREVESNI PLOD VTRD1 LUPINI ZALIV V NEMSKIH ZEMUEP. IMENIH GOSTA B0M BAZNA TKANINA													KONJSKI TEK. viseE SNE2NI ZAMET	-----------------		
		-----------------													UMETNO USNJE	
									VRSTA SIRA IRENA AVBELJ VEZNIK		............................					
												TENISAČICA HUBER ZLATO				
POSLA-NEC IZ STRANKE LOS AKTINIJ				............................							UMETNI RADIOAKT. ELEMENT (At) PRIKRI-TJE RESN1CE	.............................				
			PRAŠI C JE MAŠČOBNO TKIVO													
Naprošamo vsc, ki bi želeli prispevati nagrade za naslednje križanke v glasilu Mengšan, da to sporočile odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517).

Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR
VELE
p r i j e t e n   nakup
Miklavž v blagovniciVelte
1., 2., 4. in 5. decembra
Miklavžev sejem
v soboto 2. decembra:
• ob 18.00: obisk Miklavža
s spremstvom
• ob 18.20: velik ognjemet
Miklavževd ponudi uu zH.li. do 11.12.
Barby
Coca
Cola
Avto
11.990,-g
^t^i ^7 /         < crni ai kos
Pes Cucci dog
Dojentek v nahrblniku
5.490,-
Tabla z žebljički
|2.790,-[
Lcgo lokomotiva na potisk
1.190,-
3.290,-1
čokoladni figuri Miklavž in parkolj, 1 0 cm      i
145,-
f Ctld  /ri   y.<V,
Čokoladna figura Parkelj, 150 g,
27,Scm
199,-
Blagovnica Vele Domžale^______
Mestni trg 1, Domžale, tel.: 01 7218 f|fl|P '
Ponudba velja od 28.11. do 1 >.12. oziroma do prodaie zaloq. Vse cone so v SI'
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE OBČINA MENGEŠ
GLAVNA CESTA ŽELODNIK MENGEŠ IN OBVOZNICA MENGEŠ
OSNUTEK SPREMEMB PROSTORSKIH PLANSKIH AKTOV
OSNUTEK LOKACIJSKEGA NACRTA
JAVNA RAZGRNITEV
in
PREDSTAVITEV
Javna razgrnitev osnutka lokacijskega nacrta (LN) in osnutka sprememb prostorskih planskih aktov (sPPA) za glavno cesto Žclodnik - Mengeš - Vodice na odseku Želodnik - Mengeš z obvoznico Mcngeš bo od 15. novembra do 1!5. decembra 2000.
Med javno razgrnitvijo je dokumentacija dostopna v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, ob delavnikih v času uradnih ur, vse dneve v tednu (sobote, nedelje in prazniki) pa tuđi med 18.00 in 19.00 uro. Pripombe, predloge in stališča boste lahko vpisali v priloženo knjigo pripomb ali pa jih posredovali pisno na občino. Pripombe morajo biti vpisane v knjigo pripomb ali prispefi na občino Mengeš do zadnjega datuma javne razgrnitve.
Javna obravnava oz. predstavitev obeh dokumentov bo 27. novembra 2000 ob 18.00 uri v veliki sejni sobi Gasilsko godbenega doma Mengeš. Na javni obravnavi boste zainteresirani lahko dobili strokovne odgovore od izdelovalcev prostorske in planske dokumentacije ter predstavnikov Ministrstva za promet in zveze in Ministrstva za okolje in prostor.
Odgovorni osebi za posredovanje informacij v času javne razgrnitve,
za organizacijo in spremljanje aktivnosti sta g. Robcrt ŠPENKO, referent za področje prostora in urbanizma
(tel. 7247109, Robert.Spenko@menges.si) in mag. Tomaž ŠTEBE, župan (tel. 7237081, 7247100, Tomaz.Stebe@menges.si).
INFORMACIJA O JAVNI RAZGRNITVI
OSNUTKA LOKACUSKEGA NACRTA
ZA GLAVNO CESTO ŽELODNIK - MENGEŠ - VODICE
NA ODSEKU ŽELODNIK - MENGEŠ
Z OBVOZNICO MENGEŠ
M 1 : 20000
OBVOZNICA MENGEŠ
IN GLAVNA CESTA ŽELODNIK VODICE NA ODSEKU ŽELODNIK MENGEŠ ZA OBMOĆJE OBČINE MENGEŠ
Spoštovane občanke in občani, gospodarstvenik!, podjetnlki, obrtnikl in zasebniki, končno smo dočakali nađaljevanie postopka izdelave dokumentacije za težko pričakovano mengeško obvoznico v povezav! In v severnem delu v sklopu glavne ceste želodnlk (AC priključek Krtina) vodice. Lani smo sklepali in posredovali stališča o variantl obvoznice in glavne ceste (v prvi četrtlnl leta) In nato (v drugi četrtinl leta) predhodne pogoje za izdelavo ideinega proiekta in osnutka lokacijskega nacrta ter posledično tuđi sprememd prostorskih planskih aktov. Ta projektna dokumentacija je sedaj pred naml in javno razgrnjena. zaradi pomena tega projekta za našo občlno in predvsem mesto MengeS objavljamo celotno traso obvoznice in glavne ceste ki je predmet javne razgmitvft vabimo vse zainteresirane da najkasneje do 15. decembra 2000 posredujejo plsne pripombe in predloge na razgrnjeno dokumentacijo. Posredovane bodo Ministrstvu za okolje in prostor. Obćina Mengeš bo kot Institucija posredovala tuđi svoje lastne pripombe in predloge, kl jih bo obravnavala In spreje-mala na seji sveta dne 6. decembra 2000. v nadaljevanju predstavljamo predhodne pogoje (posredovane junija 1999), ki jih borno uveljavljali skupaj z novimi pripomba-mi in predlogi.
vabljeni k sodelovaniu! Skupina župana In odbor občinskega sveta za Infrastrukturo, okolje in prostor, kl obravnavajo in pripravljalo občinsko gradivo, skupaj z upravo obćine, je naslednja: Kavčič Lađo, Lavrić Draga, Rahten Martin, Hribar Srećko, škrlep Andrej, Benda Rok, Debevc Miha in dodatno vabijen Alojz Jagodlc, ter čainl odbora: Modec Kostja, Dimec Janez, Hribar France, Miklavčič Lojze.
PREDHODNI POGOJI OBČINE MENGEŠ ZA IZDELAVO IDEJNEGA
PROJEKTA IN LOKACIJSKEGA NACRTA ZA GLAVNO CESTO
ŽELODNIK - VODICE, ODSEK ŽELODNIK MENGES IN
ZA OBVOZNICO MENGEŠ (JUNU  1999)
PROMETNO - TEHNIĆNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA
1. Namesto enega predlaganega naj se Izvedejo še štiri krožišča. Glede na predviđen promet predlagamo đvopasovna krožišča. izvedejo naj se naslednja krožišča:
• na južnem vhodu v Mengeš (smer iz Trzina pri Tamizu) kjer se predvidi tuđi odcep ceste proti opekaml. štirje krakl z 22.600,18.800,15.200 in vozili za opekarno In mali Mengeš.
-  na vzhodnem vhodu v Mengeš (smer iz Rodice). Štirje kraki z 7.600,13.900,21.000 in 15.600 vozili.
-  na vzhodnem vhodu v Mengeš (na Kolodvorski cesti, smer LEK) - priključek obvoznice na glavno cesto in odcep v Mengeš. štirje kraki z 8.800, 2.300, 20.000 In 21.000 vozili.
■ na severnem vhodu v Mengeš ismer iz Dupllce). Štirje krakl s 4.600,15.600,12.600 in 21.000 vozili.
- na severo zahodnem vhodu v Mengeš (smer Iz Most) - predvidi se tudl ustrezen bodoči vhod v vzhodni predel obrtne cone. Štirje kraki z 12.600, 6.900,18.200 in vozili za predviđen odcep v obrtno cono in morda tuđi naprej za Topole oz. Šinkov turn.
Obrazložitev: Glede na število in prometnost čest, ki se združujejo v križiščih Je upravičena zahteva po izvedbi le-teh v obliki krožišč. Edino predlagano krožišče na Kolodvorski cesti (pri lek-u) ima po prognozah prometa najmanjšo obre-menitev od vseh petih pređlaganih. Prometno so približno enako obremenjena. S krožišči se poenostavi oprema in znlža cena vzdrževanja krožlšć; udeležencl Iz vseh smeri so enakopravni; pretočnost Iz vseh smeri je podobna; hitrosti vožnje so umirjene; vožnja poteka bolj tekoče.
2.  Predlagano krožišče na vzhodu Mengša (kolodvorska ■ Lek) se pomakne bližje k naselju Mengeš.
3.  Prehod Jarška cesta je običajen in ne v poenostavljeni Izvedbi z obveznim desnim zavijanjem.
4.  Poljska makadamska pot proti liplcam (Crobeljski drevored) se Izvede kot podhod predviđen za pešce, kolesarje In manjša kmetijska vozila.
5.  v smeri Preserje Mengeš se mora izvesti pločnik in kolesarska steza z javno razsvetljavo po severni strani, ter podhođom preko obvoznice pod krakom skupne združene trase obvoznice in glavne ceste In vkljućltvijo na kolodvorsko cesto, zopet po severi strani.
6.  Na severo zahodnem vhodu v Mengeš (smer Iz Most) se ukine cesta proti Emoni / Prekladaini ploščadi / Beletu in se izvede odcep proti hišam iz krožišča, da se olajša in omogoči varnejši prehod
7. Trasa obvoznice naj se niveletno vodi čim nižje, đa se izogne nepotrebnim nasipom.
POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN POSEGOV V PROSTOR
8.  Oblikuje In izvede naj se posebeno oblikovanje zaščitnih ukrepov (nasipov, zasa-đitve ali ograj) s ciljem ohraniti in poudariti značilen vedutni pogled na Mengeš!
9.  po možnosti predvideti zaščito z nasipi In zasaditvijo, ter s pogobltvl|o. Trasa naj poteka čim boli pod nivojem, vsekako pa ne po nasipu.
10.  Na Jarški cesti ■ prehod obvoznica naredi na najožjem delu med đvema hišama • izvesti učinkovito protihrupno zaščito In dodatne ukrepe na stavbah (triplastna okna, dodatna fasada, ipd.). Na tem mestu, namesto obstoječlh objektov, pred-viđeti bencinskl in storitveni servis.
POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
11.  Proučiti lokacijo bodoče transformatorske postaje Mengeš in predvideti elektroenergetske cevne kolektorje do potrošnikov
12. upoštevati uporabo trase obvoznice za umestitev glavnih vodov za piinifikacljo in omrežje.
OKOLJEVARSTVENI POGOJI
13. Zaradi izredne občutljivosti vodonosnika naj se izvede zaščita:
•  pred začetkom gradnje je potrebno definirati začetno ćničelnoć stanje podtal-niče In vzpostaviti mrežo opazovalnih vrtln,
• ćelo cestno telo, vkijučno z obojestranskima odvodnima kanaloma je potrebno ustrezno zatesnltl (bentonitna folija PEDH ali glineni naboj),
• vsl kanallzacljskl vodi morajo biti preverjeno vodotesnl (PHD cevl z ustrezno tes-njeniml spoji),
• vsl kanallzacljskl vodi morajo biti speljani izven cestnega telesa,
•  vsa meteorna voda mora biti speljana preko zadrževalnlkov In lovilcev olj, ter kanalizacije (čišćenje In izpust na člstiino ali v prlmeru kvalltetnega čišćenja v potok Pšato),
• vzpostaviti tak režim upravljanja s cesto, da Intervencljskl čas v prlmeru havarij ne bo daljšl od 2 uri.
• vodozblrno področje varovati na modernejši In primemejšl način - z napeljavo kanalizacije ceste na člstiino napravo za meteorne vode
• za ustrezen nadzor delovanja predviđenih zaščitnih ukrepov je potreben stalni monltoring učinkovitosti zaščitnih ukrepov (kontrola vlažnosti zaščitne pehd folije).
vodonosnlk na mengeškem polju spada v zaščlteno območje vodnih vlrov In Je zaradi sestave tal moćno občutljiv na zunanje vpllve. visina podtalnlce Je precej različna. Najvišja Je na začetku Mengša (Trak, Petrol), kjer Je povprečna visina 2 • 3 m pod površjem, nižja pa je na drugi strani Mengša (deli v smeri Kamnika), kjer Je povprečna globina podtalnice cea 20 ■ 25 m. Smer toka podtalnice je jug • jugovzhod.
14.  Protihrupna zaščita se izvede z enim od razpoložljivlh visokoabsorbcijskih siste-mov (aluminijaste, jeklene, heraklit ali betonske ograje), će zaradi prostorskih razlogov ni možno izvesti protihrupnih nasipov. Nasipe naj se ozeleni, da se zagotavl okoljska sprejemljlvost protihrupnega ukrepa.
15.  Predvideti posebne ukrepe protihrupne zaščlte objektov.
16. za obrabno plast naj se uporablja asfaltna zmes, kl povzroća najman) hrupa (DBM 8).
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE
17.  upoštevati občutljivost in problematiko potoka Pšata in njegovega razbremenil-nega kanala (razlivno področje, pregrajevanje, obrambnl nasipi)
18. Obđelati stališča in mnenja iz obravnave studije variant
19.  Ocenitl in predlagati prometno cestno in komunalno energetsko Infrastrukturo glavne ceste In obvoznice
20. Med naslovnike, kl spremljajo projekt uvrstiti tudl Zavod za varstvo naravne In kulturne dediščine Kranl
21.  vprašanje zastavljamo za odsek glavne ceste / obvoznice ok krožišča Lek proti severu - zakaj poteka trasa na dvignjenem (nasutem terenu)!!??
22. v idejnem projektu sprojektirati variante križišč, izdelatl presojo prepustnostl na modelu in simulacijl prometa.
23.  Prometno tehnični elementi in prometni režim morajo zagotavllatl, da bo glavna cesta, ki povezuje AC prikliuček Krtina in AC priključek vodice funkcionirala kot obvozniška đvopasovna cesta za naselja na njenem poteku in ne kot bilžnjica In možnost za neplačilo cestnine (namesto na AC vodice / Torovo na Kranj vzhod) in kot bližnjica za u krak avtoceste (namesto cea 32 km je razdalja 24 km), da glavna cesta ne more postati AC zaradi tehničnih elementov trase, đa se predvldeva od 15.000 -17.000 vozil na glavni cesti, da se predvideva 3000 vozil iz Štajerske In da bo šio 20% vozil iz ac na glavno cesto - vse na koncu planskega obdobja.
PREDHODNI POGOJI TOVARNE LEK MENGEŠ
24.  Ob urejanju trase glavne ceste je potrebno dokonćno urediti tuđi dostope v tovarni Lek in Bazer Pharma in površine za miruioči promet pred tovarnama. V ta namen je potrebno spremeniti in dopolniti tuđi prostorske sestavine planskih aktov na področju občin Mengeš in Domžale, ustrezne spremembe in ctopolnltve prostorskih sestavine planskih aktov morajo biti v obeh občinah tuđi sprejete, enako mora biti sprejeta đopolnitev zazlđalnega nacrta za tovarno Lek.
25.  Predviđeno povezovalno cesto južno od leka pomakniti max na Jug do južnega roba sedanjega parkirnega prostora,
26.  Seđanje cestno telo in zemljišča do nove trase glavne ceste mora pripadati Leku kot nadomestilo za Izgubljeno zemljlšče,
27.  Del zemljišča, kl ga bo izgubila Bazer Pharma zaradi pomika ceste na Južni rob lekovega parklrlšća, nadomestiti na vzhodnem delu zemljišča Bazer Pharme In na ta način sploh omogočiti novi dostop do firme z vzhodne strani in urediti površine za parkiranje osebnih vozil, saj s sedanje severne smeri dostop v noben-em prlmeru ne bo već možen,
28. na zemljišču med Lekom In glavno cesto urediti parklrlšča za cea 450 vozil, urediti dostope za kamionski promet do Leka in Bazer Pharme,
29.  urediti semaforozirano križišče pred glavnim vhodom v Lek za osebnl In tovornl promet za Lek in Bazer Pharmo, oz. urediti desni Izvoz In desno vključevanje na cesto v obe smeri.
30.  Po obstoječi cesti urediti urgentni dostop do zahodnega vhođa v Lek za inter-ventna in gasilska vozila,
31.  Južno od glavne ceste v smeri vzhodno od krlžišča pred Lekom urediti povezovalno cesto za dostop do železnlške postaje, lekovega izravnainega bazena In dostop do poljske poti, ter v smeri proti zahodu za dostop do Bazer Pharme,
32.  Del kanalizacijskega sistema - trlkanalskega za tehnološke, meteorne In sanitarne vode, ki poteka v smeri s • J bo potrebno na območju podvoza prestavlti bolj proti zahodu,
33. Potrebno bo na novo prečno pod cesto položiti vodovod, elektro kable za napajanje In regulacijo iz Leka do izravnainega bazena,
34. Na novo bo potrebno napeljati sanitarni kanal iz objekta med Lekom in žel. progo In ga priključiti bolj zahodno na kanallzacllskl sistem, k temu objektu je potrebno urediti dostop,
35. Na novo bo potrebno pod glavno cesto položiti kanalizacijo In energetske kinete med Lekom in Bazer Pharmo,
36.  Na delu sedanje ceste In zemlišču do glavne ceste je potrebno nadomestiti izgubljeni parkirni prostor, ki mora biti ekoljevarstveno urejen z lovilcem olj (kot je obstojeći),
37. severno od glavne ceste, po sedanjl Kolodvorski cesti mora biti urejena kolesarska steza In pločnik od Leka do Mengša in Preserij, da bo možen dostop zaposlenim do Leka in krajanom med Mengšem In Preserjem z urejenim pođhodom pod glavno cesto nekje pri krožnem križlšču vzhodno od Mengša,
38.  V času gradnje glavne ceste predvideti uredltev parkiranja za Lek In Bazer Pharmo,
39.  Omejiti hitrost prometa mimo Leka na največ 60 km/h, da bo omogočen varen vstop kamionom v Lek in varno vključevanje ćv desnoć iz parkirnrga prostora pred Lekom v smeri proti Mengšu.