večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izlinja vsak man Spisal Emile Ricliobourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) Takrat so besede segale razločno do dna. °vo upanje poživi nesrečnika v vodnjaku. Glavo ‘vzdigne ter se s ponovljeno močjo oklene kola. »Da!* odgovori. R In kakor vizija pridejo mu v spomin sanje a&che-ine. . . »Pogum!* zavpije iz nova stari berač. »Sto- nti hočemo vse, da vas rešimo!“ — »Vrv prine-vrv!* zahriplje tiho Rouvenat. „Vrzite mi rv dol!« — „Kje dobimo vrv?* — »V omari a«t,irjevi.« — „Za Boga svetega, til se čas ne ,,Ile gubiti!" zakliče Leon. Oba moža jo udereta proti koči. Mardoche ‘Pre duri, do6im prižg6 jjeon voščeno užigalico. »Napravil 8em daueg . trftj 8Vetiinic0“, reče Mardoche; ,oaa je tam.“ za 0011 ^*tro Pr'ž8e- Omara pastirjeva je bila P>ta. Mardoche udari z ramo po trhlenih vratih, omara se odprč. Leon posveti. — kaj so določili, ne ve povedati. Gotovo pa je, da so sestavili načrt, kako bi bilo moči obdržati položaj, zadovoljiti mirnim pOtem obe stranki in zagotoviti mir na Balkanu. Evropa ozirati se bode morala na dejanski položaj ter ga uvaževati; k rešitvi zamotanega vprašanja bi čisto nič ne pripomoglo razmotrivanje, je-li dogodke v vzhodni Rumeliji provzročil Aleksander in njegova vlada, ali pa so dobili od zunaj napotek. Vsekako je imela Turčija priliko in časa dovolj, da bi se bila temu uporu postavila nasproti z orožjem, a v Carigradu so najbrže uvideli, da bi pok njihove puške našel odmev po vsem Balkanu, da bi se upor razširil po vsem balkanskem poluotoku, katerega udu-šiti bi ne bilo možno; in v Carigradu uvideli so najbrže tudi, da bi potem mogla poseči po orožji tudi ona država, katera se je uže nekoč toliko zanimala za svobodo Bolgarov. Sicer pa se treba spomniti, da se je Turčija uže sprijaznila z mislijo, da izgubi vso Bolgarijo, saj je sprejela sanštefan-sko pogodbo, katera pa je bila potem popravljena po berolinski. Če bi bile vlasti, katere so podpisale berolinsko pogodbo, danes prišle do prepričanja, da bi sanštefanska pogodba ne bila nevarna za Turčijo niti za evropsko ravnotežje, zakaj se s to mislijo ne bi sprijaznila tudi Turčija? Kočljivo bolgarsko vprašanje skušalo se bode torej rešiti diplomatičnim pdtem. Nastaje pač pri tem resno vprašanje, če bode konferenca poslanikov tudi imela moč pomiriti vse iste elemente na Balkanu, kateri so videli razvijati se bolgarske dogodke in kateri so danes oboroženi skoro uže od nog do glave. Če bi se odobril bolgarski upor in bi se izpolnile Bolgarom želje, gotovo bi se s Na dnu omare najdeta dolgo močno vrv, na konci katere je bila pritrjena železna kljuka. To je dokazovalo, da so vrv rabili prej za povzdigovanje vodnjakovega čebra. Tudi stare verige so bile še tti. Vzameta oboje ter stečeta zopet k vodujaku. Leon postavi svetilnico na vodnjakov kraj. Potem naredita na vrvi zanjko ter jo spustita v vodnjak. »Pozor!" zakliče Mardoche. „Vrv je tukaj!" — »Slišim,* odgovori Rouvenat. Leon posveti v vodnjak. Mardoche začuti, kako Rouvenat vrv prime. »Zanjka je na vrvi!“ zavpije v vodnjak. »Poskusite, da si jo ovijete okoli telesa, pod roke.“ Rouvenat tega ni mogel; potreboval je roke, da se je trdno držal na kolu »Ne gre, ne gre!“ jekne obupno. — »Mislil sem si!“ jadikuje Leon. — »Kaj je til storiti?* potoži Mardoche. — „Počakajte,“ reče mladenič. To rekši, prime verigo, pritrdi jo na vitel, podii Mardoche-u svetilnico, rekši: »Tako, zdaj mi pa svetite tako dobro, kakor morete.* S temi besedami stopi na vodnjakov kraj. »Moj Bog, kaj li hočete storiti?* zavpije Mardoche ves preplašen. — »Veriga jo močna; brez tem še bolj spodbujale one države, katerim bero-linska pogodba ni posebno po godi. Bi li Srbija, Rumunija, Grčija in črna Gora gledale z veselim obličjem, kako si je Bolgarija s silo priborila tolike vspehe? Gotovo bi to le še bolj netilo nezadovoljnost, medsebojno ljubosumnost in nasprotovanje proti berolinski pogodbi. Mir bi gotovo ne bil za dolgo časa zagotovljen, mir — katerega vender želi vsa Evropa. Ni nam še nič znano iz posvetovanj poslanikov v Carigradu; gotovo pa je, da so vse vlasti, katere so podpisale berolinsko pogodbo soglasno, tega mnenja, da se na vzhodu vzdrži še na dalje isti red, kateri se je odkazal balkanskim državam 1878. leta. In v takem zmislu so gotovo tudi pooblaščenci dobili svoja pooblastila od vladarjev. Pri tem pa se ne jemlje v poštev, da je v slednjih desetletjih posebno se pričel razvijati narodnostni princip in da elementi iste narodnosti vedno hrepene in teže vkup. Ne bode lehko najti primerne poti, po kateri bi se mogel obraniti prejšnji položaj. Izmed vseh raznih načrtov bil bi morda oni za zdaj še najbolj primeren in bi ugajal narodnostnemu principu, ne d| bi Turčijo oškodoval, načrt namreč, po katerem bi se napravila med vzhodno Rumelijo in Bolgarijo osebna unija in da bi tačasni vladar obeh držav v vzhodni Rumeliji gospodoval kot glavni guvernfir Turčije. Če bi se ta načrt uresničil, ne mogla bi 8e Turčija pritoževati, da je izgubila nasproti berolinski pogodbi kaj ozemlja, druge balkanske države ne mogle bi se ljubosumno ozirati na Bolgarijo, češ, da si je pomnožila ozemlje in moč ter ne mogle bi zahtevati zd- strahu!" — »Nesrečnik! vi se hočete spustiti v vodnjak?* — »Da!* odgovori Leon. Njegove roke primejo verigo in trenotek pozneje je uže plavalo njegovo telo nad globočino! „Kako hočete pa zopet zlezti gor?* zavpije Mardoche, kakor iz sebe. Mladenič se počasu spusti v vodnjak. »Jaz sem telovadec*, opomni. Ovil si je verigo okoli života, da bi imel oW roki prosti. Bil je do prsij v vodi. Rouvenat je čakal, ne da bi se ganil. Mladenič vzame zdaj vrv ter jo dvakrat ovije okoli života starega moža. Gor pa je ležal Mardoche na tleh ter je svetil iu strmel v globočino; mrzel pot mu je kapal po čelu. Naposled se Leon oglasi: »Dovršil sem! Ne potrebujem več luči! Pritrdite gor vrv, jaz prihajam!* Mardoche-u se srce olajša, vzdihne ter uboga. Leon spleza gor po verigi ter kmalu potem se prikaže na vodnjakovem kraji. Bil je bled kakor smrt, vlasje so se mu ježili ter voda je kapala z njega. Mardoche, ugle-davši ga, veselo klikne. »Dobro je zvezan,* opomni mladenič. »Zdaj pa gre za to, da ga kvišku povlečeva. Toda, bova se ozemlja — ohranil bi se status quo, odvrnila bi se nevarnost splošnega hrepenenja balkanskih držav po novih pridobitvah — ugodilo pa bi se vender narodnostnemu principu Bolgarov. O pijančevanji na Angleškem. V domačih novinah pretresavalo se je v poslednjem času mnogokrat vprašanje, kako v okom priti pitju žanja in pijančevanju sploh, in poročalo se je obširno, kako pijančevanje vedno v širše kroge prodira v naših pokrajinah. Da se je temu zlu energično postaviti v bran, osvedočen je vsak; — da bi se le skoro in vspešno zgodilo, dokler še ni prepozno. Pijančevanje je jedno najgrjih strasti, katere le malokdo ali morda noben več te vrste ljudi ne opusti, kajti prislovica »pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne", je žalibog le preresnična. No tudi v drugih državah ta moderna strast prevladuje, in če človeku pridejo statistična poročila v roke in vidi grozne številke, skoro bi obupal nad človeštvom in bi sodil, da je doigralo svojo ulogo. Posebno Angleška je prava kužna zalega pijancev. Leta 1851 bilo je v Angleški 72 317 oseb — 44 450 moških in 27 797 ženskih — dejanih v zapor, ki so v pijanosti kalili javni red in mir. V letu 1876 — po preteku 25 let — poskočilo je uže to število na 104174, med katerimi je bilo 36880 žensk. V Irski se je to število v 25 letih pomnožilo od 3046 na 8871; v Škotski od 27 643 na 58 630; med temi je bilo 18452 žensk. Razvidno je iz teh številk, da so je v 25 letih število pijancev v Angleški pomnožilo za tretjino, v Škotski se je podvojilo in v zeleni Irski potrojilo. Opomniti treba, da ti statistični podatki ne obsezajo natančnega števila vseh pijancev, nego le one, navadno iz nižjih vrst, ki so razgrajali in katere je potem redarstvo zaprlo. Umevno je, da raz ven stolnih mest dajo naj-veče Število fabriška mesta in pa ona z lukami. V Liverpoolu zvršilo se je 20 551 zaporov v letu 1876, katero število je razmerno veče nego v Londonu. V zakajenem in tužnem Manchestru pomnožilo se je to število v 25 letih od 787 na 9702, med katerim znaša število žensk 26 %■ Naj bode omenjeno, da slovi stanovništvo v tem mestu kot najnaprednejše. Glasgow je na glasu kot najnerednejše mesto zveznega kraljestva; izmed 58 630 pijanih in v zapor odvedenih Škotov bilo jih je Bamo v Glas-gowu 36682. V nekem listu bilo je naznanjeno razmerje dolgosti življenja med onimi, ki nezmerno vživajo alkohol, in med zmernimi v obče. li to mogla?" — »O, jaz imam močne roke!" — „Tedaj pa; naprej!" Oba primeta vrv ter povlečeta. Rouvenat ni se ganil ter tudi nivzdahnil! revež se je bil onesvestil. Vsled tega je delo bilo težeje. »Težko je težko!" hripne Mardoche. — 0Jaz tudi nemam več moči," zamomlja mladenič. Rouvenat ni bil še meter više. Mardoche za-plače. Zdajci prideta dva hlapca, luč opazivši, k vodnjaku. Slišala sta bila klic na pomoč, vstala ter'zrla, odkod prihaja glas; ugledavši luč, urezala sta jo k vodnjaku. „Hvala Bogu! Sama nebesa vas pošiljajo sim!“ zakliče Mardoche. — »Kaj pa je?" — »Gospod Rouvenat je padel v vodnjak. Hitro, hitro, pomagajta nama!" Tudi oba hlapca poprimeta in uže po malo minutah jo ležal onesveščeni starček na tleh poleg vodnjaka. »Mrtev je, mrtev!“ jekne Leon. Mardoche poklekne k ponesrečencu ter posluša na njega srčni strani. »Ne!" deje vstavši. »On je le v onesvesti. In skoraj zaukazovalno reče hlapcema: »Gospodi-fciua Blanche ne sm<5 izvedeti, kaj se je prigodilo. Nesita gospoda Rouvenata v ovčarsko hišo; položita ga oude ua posteljo, strezita mu, dokler se Skoro gotova dolgost življenja je pijancom ta-le: Pri starosti 20let žive le še blizu 15 let; pri 30 letih še 13 let, pri 40 še 16, pri 50 še 10, in pri 60 še 8 let. Skoro gotova dolgost življenja zmernih je pa taka: Pri 20 letih žive še 44 let, pri 30 še 36, pri 40 še 28, pri 50 še 21, pri 60 še 15. Te številke govorč jasno in umljivo. To statistično poročilo konča z letom 1876; a gotovo je, da se je število ljudi pijančevanju udanih do leta 1885 še pomnožilo. —c. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Trgovinsko - političnim oddelkom avstrijskega in ogerskega trgovinskega ministerstva se je naročilo, naj izdelajo načrt novega carinskega tarifa, o katerem se bode pri carinski konferenci meseca novembra ali decembra posvetavalo ter se državnima zboroma predložil takoj po Božiči. Liberalna stranka gospodske zbornice imela je konferenco, pri kateri so Schmerling, Unger in Plener govorili za to, če bi morda ne bilo potrebno, da pri budgetni debati ne pridejo v zbornico. Proti njim govorili so nekateri drugi člani. Do sklepa ni prišlo. In to so gospodje, kateri vedno poudarjajo svojo ustavovernost, zvestobo države, pa se ne hote združeno z drugimi strankami udeleževati za državo tako važnih posvetovanj in razprav. V hrvatskeni saboru ponavljajo se škandali. Včeraj vršila se je zopet seja. Galerije bile so prenapolnjene. Pri odobrenji zapisnika protestiral je Kamenar proti temu, da bi bil on žalil čast zbornice. Radoševič je zahteval, naj se zapiše v zapisnik, da je bil ban iz zbornice izgnan. David Starčevič protestiral je proti vsebini zapisnika ter na nečuveno nesramen način napadal večino in bana. Predsednik mu je pretil, da mu odvzame besedo, a Starčevič je odgovoril, če mu vzame besedo, iskati si hoče pravice na ulici. Na to se je zapisnik potrdil. — Predsednik je naznanil potem naslednji nujni predlog, katerega so stavili Folnegovič in drugovi: »Ker se je včeraj čast banova in čast zbornice tako globoko žalila, da ban ne more ostati na čelu vlade, sklene naj sabor, takoj napraviti adreso do vladarja, v katerem sabor zahteva, naj se ban odstavi". — Mazzura je predložil jednak predlog od njegove stranke. Predsednik predlaga, naj se o nujnosti glasuje jutri. Na to stavi predlog, naj se David Starčevič, Grzanic in Kamenar izključijo iz sabora za 30 sej, Kumičič in Valušnik za 60 sej. Predlog se sprejme in na to se seja zaključi. ne zavč ter more brez pomoči vrniti se na pristavo." Hlapca nista imela ničesar ugovarjati. 30. V omari ovčarjevi našel je bil Mardoche celo obleko za Leona. Mladenič je moral sleči premočena svoja oblačila ter obleči najdeno obleko. Rouvenat, ki so ga bili položili na posteljo ter vlivali vina va-nj, pričel se je zopet gibati. »Vse gre po sreči," d6 Mardoche. »Kmalu od-prš oči. Midva nemava tu nič več opraviti." Potem reče tiho Leonu: »Pojva!" Vzame železne klešče pod pazduho, prime svetilnico, katero ugasne ter zapusti z Leonom kočo. Nekaj minut kasneje odprd Rouvenat oči ter se zave. Vzravna se na ležišči ter gleda okolo sebe. Svetilnica je le slabo razsvetljevala prostore. Zdajci ugleda dva moža v somraku. »Mardoche!" zamomlja, „Mardoche. . . . Potem glasno pristavi: »Vi ste me rešili. Zahvaliti sevam imam za živenje!" To rekši stegne svoje roke. Tu se mu približa eden hlapcev ter izpregovori: „Midva sva, gospod Rouvenat. Stari prosjak je uže odšel." — Tuje dežele. Iz lielgrada se poroča, da so v Srbiji naseljeni Macedonci in Srbi iz Stare Srbije poslali do kralja adreso, v kateri ga prosijo, naj osvobodi Macedonijo in Staro Srbijo; ob jednem mu j obetajo, da hoče narod prinesti za osvoboditev vsake žrtve. Bolgarski knez Aleksander pisal je, kakor poroča „Pol. Corr." iz Plovdiva, lastnoročno pismo avstrijskemu in ruskemu cesarju, zagotavljajoč, (la mu ni bilo prej nič znauo, kaj s godi v Rumeliji, da so ga dogodki, vrnivšega se iz kopeli domov, popolnoma iznenadili. Resni dogodki so ga pri' morali, da jo s svojim imenom to zakril, kar h« drugi storili. Grški kralj sklical je zbornico na 23. d«» t. m V pozivu se omenja, da se zbornica sklicuje zaradi tega, da sklene važne in nujne postavne načrte, tičoče se interesov kraljestva. Nacijonahut banka posodi vladi 12 milijonov v zlatu in 12 mi' lijonov v papirji. — Zastopniki Angleške, Avstrije in Rusije imeli so s kraljem daljše posvetovanje o položaji na vzhodu. Trdi se, da so mu priporočali zmernost. Izid francoskih volitev prinesel je republikancem neprijetno iznenadenje. Do zdaj niso še zuani izidi volitev iz okraja Scine. Izvoljenih p& je do zdaj 135 republikancev in 174 konservativcev. Na več krajih treba še ožjih volitev. Turčija pričela se je oboroževati. Kakor se poroča, se je pričelo med turškimi četami na bolgarski meji živahno gibanje; iz tega hot.6 nekateri sklepati, da se Turčija pripravlja za slučaj, če bi se evropskim vlastem ne posrečilo mirnim potem rešiti bolgarsko vprašanje. Glavno vodstvo turških železnic dobilo je ukaz od vojuega miui-sterstva, naj bodo železuice pripravljene za slučajni transport vojakov. Razne vesti. — (Sloparija mod berači.) Na Angleškem obstojč različna prostovoljna društva zopor posamezna hudodelstva in prestopke. Skoro največ posla ima londonsko društvo „Red dion Squaro", kojega naloga '° zasledovati sleparje mod berači. V tokočem letu 111 omenjono društvo nič manj kot 60 000 beračev izročil® policiji v kaznovanje. Pri tom poslu prišli so posamezni udjo toga društva zelo originalnim sloparijem na sled. Tako je nek berač delal se, kakor bi jezika ne imel in je nosil seboj v sklouici špirita jezik, katerega so mu baje v bolnici odrezali. A ko so berača potem preiskali, prepričali so so, da ima čisto zdrav in zelo gibčen jezik v ustih, a oni, ki ga je v sklenici nosil seboj, bil ovčji jezik. A tako sloparijo ne vrše so saino v Londouu, ampak tudi po drugih večjih mestih. Du- »Kako li vidva prihajata le-sim?" povpraša starček nemirno. — »Slišala sva klice na pomoč." — »In Jacques Mellier? Iu Blanche?" — »Ona-dva spita, brez dvojbe!" — »Tedaj ue vesta o ničemer?" — »Ne, in zaradi tega nama je tudi Mardoche ukazal, naj vas le-sim prineseva, in ne v vašo sobo." Rouvenat pomirjen vzdahne. „To je prav!* d<šje. »Vidva tudi nobeuemu ne povesta; ne-li? Dobro si zapomnita: nobenemu!" — »Prav, prav, gospod Rouvenat! Umeva! stvar bi gospodičin0 Blanche-o in gospoda Melliera preveč oplašila... •* »Tako je! Vidva sta brdka mladeniča!" — BViflte naš gospodar, gospod Rouvenat; midva vas morava ubogati! In potem, saj veste, kako smo va«1 vsi udani!" — »To je res! Bodita uverjena, vaju ne pozabim!" — „In kako se počutite sedaj** — »Še nekoliko sem slab. ... Pa ta slab0® kmalu mine. O Bog, kako sem se rešil pretek smrti! In to po Mardoche-u, ubogem moži! ■ Zakaj li je zopet odšel? Skoro gotovo, da s0 ^ ne zahvalim 1 Uže prav, uže prav! Jaz vei»> ^ mi je storiti! . . . Kako li je prišlo, da ®eltt jj naenkrat bil onesvestil? Nisem mogel Povejta mi, kaj se je prav za prav z8oti' ° (Daljo prihodnji ) uajsko »rešilno društvo" ima posebno »črno" knjigo, v katero zapisujo sleparje in med temi je posebno Mnogo tacib, ki se delajo božjastne. Pogostoma so zgodi °b železničnih postajah in na javnih prostorih, da se vrže na tla tak navidezni bolnik in dostikrat je uže prišlo do prepira mod usmiljouim občinstvom in redarji, ki so simulanta uže od prej poznali in vsled t«gnniso z njimi kot z bolnikom postopati hoteli. Ravno pri božjasti jo neki zelo težko uganiti, je li bolezen rstinita, ali lo navidezna. Profesor pl. Nussbaum, ki J® pred nedolgim v Monakovem spisal zelo zanimljiv slučaj o simuliranji te bolezni, navaja zelo zanimljiv slučaj o simuliranji to bolozni. Poznal je namreč no-kaga jetnika, ki jo zaradi toga večkrat delal so bož Jastnogn, da so mu jo privolilo kot bolniku marsikatero poboljšanje v jodi in pijači. Nazaduje udal so jo sam, da ni bolan in da se jo lo delal takega ter jo potem v pričo zdravnikov tako izvrstno simuliral to bolezen, da se niso mogli dovolj prečuditi. Ravno kaznilnice so one šole, kjer se ta sleparija najbolj goji in uči. — (Roparji so ga odgnali.) Prod nedolgim napalo je sina nocega angleškega tovarnarja v Smyrni, ko se je .šel z dvema prijatoljoma sprehajat, osom roparjev, ki so ga seboj odvoli. Prijateljema so je bilo posrečilo odnesti potd. Dosodaj roparji ujetniku niso šo *rrč žalega storili, a zahtevajo zanj od njegovega očeta svoto 250000 frankov. Sin sam je pisal očetu ter pro-81 * ga, da naj ne obotavlja dolgo, kor jo bajo roparjov Popolnoma resna volja, odrezati mu glavo. —- Pač neprijeten položaj. — (Moč nokaterih živalic.) Francoski naravoslovec Pateau poskušal je s posebnimi napravami Moč mnogih žužkov in jo opazoval pri tem zol6 za-Mmljive stvari. Prepričal se je pred vsem, da so naj-Manjši žužki primeroma najmočnojši. Hrošča jo vpregel v orehovo lupino, v katoro je deval majhne utoži in jo P'i tem dobil, da hrošč primeroma 21krat več vleče, "ego konj. Še močnejša je bučela, katera vleče primeroma ^Okrat več nego konj Konj je vstani potegniti šest sed-")lr>k svoje teže, hrošč pa 14krat toliko, kolikor jo sam *®Sak in bučela 20krat toliko. Še čudoviteja pa je neki razmera pri mravljincu in drugih manjših žužkih. (Sežiganje mrličev med Judi.) Ju-občina v Livornu na Laškem obrnila se je s pra&aujem do rabinstva v Turinu, se li smejo trupla "Mršili Judov sožigati. Rabinstvo jo odgovorilo da ne, *tei' se sežiganje mrličov nikakor ne da v soglasje "Praviti z dotičnimi judovskimi pravili. Ob jednem je rabinstvo prepovedalo Judom udeleževati so sežiganja M rličev. ta Domače stvari. — (Modrost »Slov. Naroda.") Včerajšnji " ov- Narod" bil je zopet jedenkrat v zadregi za svoje ^ ‘ ne notice, zato lotil se je znova našega lista. A naloga mu ni bila posebno lahka, kajti v potu svo-■'»Sa obraza prebrati jo moral vso številko našega lista *Mlnjih 14 dnij, da je prišel srečno do necoga stavka, »rega je spoznal primernim, da skaže nad njim svojo 0(irost in učonost. V št. 215. od 22. septembra 1.1. ^Mreč nahaja se med »Političnim pregledom" opazka, a ftusija namorava po zimi 1 1886. prirediti splošn0 ‘iodsko teii »St s»dai štetev in da se je za to uže izdolal načrt, ka- 86 predloži državnemu zboru, da ga pregleda, ženski Narod" spodtika se nad temi našimi be- ^‘lMi in j0jj Zvedeti, kje smo to epohalno novico zajeli ten, radovednosti »Slov. Naroda" lohko ustrežemo s mu iz ravno pri rokah nam ležeče knjige — 1,1 ker • »Dir- . klU*Sa n»mška, nemški — navajamo sledečo: 6j 8 pehate BehOrde Russlands ist dor Reiclisrath, Min' r^kendo BohOrdo, dio aus dom Prilsidonten des »tern—■rra^es> don volljithrigen Grossthrsten, don Mini-'Trr- UB(* einer Anzahl Militars- und Cijilbeamten ~g^==gagge8 zusammengesetzt ist, dio vom Kaiser auf lter<,|3i°*t 2,1 Reichsraths-Mitgliedern ernannt wordon. v0|, t0ich8rath hat allo administrativen und legislati: jfais^"8elogonhoiten zu verhandeln, bovor sio dem tfSl=^^~-~^rigung-Jorgelegt wergn?r To se ,/žavni zbor (ali ^^jrTblast iHaife je dr- 'sdrJav.in f , akor bi 86 labko tudi imenoval: .:rVVetr?V0)’ ki j« posvetovalna Oblast in ki v<$likii l Pr° uika mi,iisterskoga svota, poluolotnik eiviinii m'»istrov in iz nokaterih vojaških in dostojanstvenikov prVe vrsto, katere imeuuje car dosmrtnimi člani državnega zbora. Državni zbor razpravlja o vsoh upravnih in zakonodav-stvonih zadevah, prodno so predložijo carju v potr jenj e.“ S tem upamo, zadostili smo radovednosti »Slovenskega Naroda", ne da bi se obračali še na druge njegovo »duhovite" (!) opazke. Konočno mu lo še svetu-jemo, da drugipot, kadar hoče Se z nami polemizovati. zajema iz boljših virov,^kakor Jfl-^Žkrat". Vsokako pa velja za-jjSlov. NaToiP tudi to pot, kakor uže čosto-krat: Si tacuisses .... — (Trtna uš.) V soji Hohenvvartovoga kluba dne 28. m. m. sprožil je posl. M. Vošnjak vprašanjo o zemljiškem davku pri vinogradih, katere je napala trtna uš. Po zdaj obstoječih zakonih o zemljiškem davku sme so zemljiški davek spremeniti samo vsakih 15 let, torej bi morali vinogradniki, kojim je trtna uš do zdaj uničila vinograde, plačevati še colih 9 let visoki davek od vinogradov. Posl. Vošnjaku se to ne zdi primerno, in on meni, naj bi se izdala določba, da neha visoki davok od vinogradov, takoj ko jih napade trtna uš. Vošnjak meni, da sta dve poti, kako bi bilo možno to uravnati; jedna pot bi bila, da se vloži interpelacija do finančnega ministra, druga pa, naj se predloži sprememba dotičuega, do zdaj veljavnega zakona. Na to se je vršila o tem predmetu debata, katere se je živahno udeleževalo več poslancev. Skoro vsi govorniki so bili jodini, da so nekaj mora storiti, ali pa naj so vloži interpolacija ali se predloži prememba zakona, to prepustilo se jo posebnemu odseku v presojo. V ta odsek bili so potem izvoljeni poslanci: M. Vošnjak, Vite-žid in dr. Poklukar. Ta odsek ima torej nalog o tem so posvetovati z vlado ter potem v Hohemvartovem klubu staviti potrebne predloge. — (»Narodni Dom".) Od krajcarske podružnice »Narodnega Doma" v Ljubljani došel nam je naslednji dopis: Več gospodov, ki so želeli knjižic, pra-šalo nas je, in to posobuo v zadnjem času, kako da jim jo s knjižicami postopati in doneske pobirati. Bodi jim povedano, da imajo natančen in lahko umljiv navod v ta namen na notranjih strauoh platnic vsake knjižice. Kakor uže večkrat naglašano, col načiu pobiranja je jako priprost iu kontrola pri vsem tem jako natančna. Tudi zadnji teden ni ostal brez vspeha. Razposlanih je tedaj uže blizu 800 knjižic, od teh, kar je jako spod-budljivo znamonje, skoro četrtina z dosotkrajcarskimi markami. Tudi je došla podružnici zopet nova (šesta) knjižica s krajcarskimi markami (štev. 128) polna, in sicer, kar zasluži posebne pohvalo za trudoljubivo zanimanje in poepoševanje naše ideje, uže kot druga iz Zagorja pri Litiji (poverjenik g. M. P.) Z veseljem zabilježimo, da se v novojšem času za našo namene prav živo potezajo slovenski vseučiliščniki in da nam je došlo od njih z Dunaja zdatuo naročilo. Hvala jim. Naj jih posnemajo vsi oni narodnjaki, ki narodne denarne žrtvo lože vtrpč, ki pa do sedaj še neso darovali ničesar za ta namen, tor naj pridno naročajo in polnijo knjižice. Narod slovonski bo jim gotovo hvaležon. (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu S tarč tu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Pouk za babice) s slovenskim učnim jezikom pričel so jo dne l.t. m. Oglasilo so jo 18 kandidatinj, izmod katerih sta se dve kot pisave nezmožno zavrnili. — (Požarna kronika) Iz kamoniškega okraja so nam piše: Dnč 3. t. m. nastal je v skednji kočarja Ivana Mraka v Vodicah ogenj, ki jo v kratkem upepolil poslopje in uničil mnogo krmo iu tudi žita. Vsa škoda se coni na 600 gld. Kako je ogenj nastal, se ne vč. — (Nesreča.) Iz kranjskoga okraja se nam poroča z dnd 4. t. m.: Včeraj podal so jo 521otni mlinarski pomagač Fran Velkovrh, ki je služil pri mlinarji Ivanu Bizjaku v Mavčiču pod joz med kolesa, da bi nekaj popravil. Po noprovidnosti pride preblizu kolosa, katoro ga primo in pod so potogno. Stisnilo ga je takd, da jo bil precoj mrtev. — (Pevska zveza za Trst in okolico.) Začasni odbor te zveze je uže izdolal pravila in sklenil v svoji zadnji seji, da so skličo prvi občni zbor zvozo v nodoljo 11. t. m. točno ob 10. uri dopoludnč v prostoro del. podp. društva (ulica Molin piccolo štev. 1, prvo nadstropjo). Na dnevnem rodu bode posvetovanje in sklep o pravilih. Na občni zbor so vabljeni vsi udje pevskih društev okolice, potem vsi udje tržaških društev, katera pristopijo k zvezi in taki gospodje, ki niso v nobenem takem društvu, pa žele pristopiti k zvezi kakor podporniki. Kdor vd, kolike važnosti je narodno petje za širjenje narodne ideje med tržaškimi Slovenci, gotovo bode z veseljem pozdravljal in podpiral pevsko zvezo. Književnost. Slovenski časopisi leta 1885. (Dalje.) 18.) Gospodarski List. Glasilo c. kr. kmetij-skoga društva v Gorici. Izhaja v zvezkih po jeden pot za mesec v Gorici, V. leto v 8. —«■ Založnik ces. kr. kmetijsko društvo; odgovorni urednik Anton Klobučar, tiskar Paternolli. 19.) Gospodarski Glasnik za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaja c. kr. kmetijska družba štajerska. Ureduje Friderik M (lil er. V Gradci. Izhaja vsak mesec dne 8. in 24. v 8°. Cena za vse leto 2 gld. 20.) Kros. Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Gregorja Kreka in župnika Davorina Trstenjaka uroduje Jakob Sket, c. kr. gimnazijalni profesor v Celovci Mesečnik, vsak zvezek ima po 3 do 4 pGle v 8. — Izdaje, zalaga in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja V. leto v Celovci. Velja za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., po knjigarnah vsak snopič 40 kr. 21.) Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Izhaja v Ljubljani V. leto vsakega meseca prvi dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole vdlike osmerke obsožnih, tor stoji za vse leto 4 gold. 60 kr., za pol lota 2 gold. 30 kr., za četrt leta 1 gold. 15 kr. — Lastniki in založniki Janko Kersnik, Fr. Levec, Josip Stritar; izdajatelj in odgovorni urednik Fr. Levec, cos. kr. realčni profesor; tiska »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 22.) Mir. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca IV. loto v Celovci na celi poli ter velja vse leto 1 gld., pol lota 50 kr. Izdajatelj in urednik Filip Haderlap; tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci. 23.) Kmetski Prijatelj (Der Bauernfreund). Izhaja vsako drugo in četrto nedeljo v meseci .? Celji, IV. leto, tor stoji za vse leto 1 gold. — Izdajatelj in P odgovorni urednik dr. Edvard Glantschnigg, založnikm tiskar Janez Rakusch v Celji. 24.) Škrat. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v moseci III. leto v Ljubljani na polovici pole dobami ter stoji vse leto 3 gld., pol leta 1 gld. 5(Tjkr, četrt leta 80 kr. — Izdajatelj in lastnik Srečko Magdič in drugovi; odgovorni urednik Srečko Magolič; »N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. 25.) S lo venski Čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskoga in sadjerejskega društva za Kranjsko. Izhaja vsak mesec po jedenkrat na polovici pole v vd-liki 8. III leto v Ljubljani ter stoji po 1 gld. 30 kr. na leto. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik; odgovorni urednik Anton Klein; lastnina »Čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko"; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani. 26.) Slovan. Izhaja II. leto v Ljubljani 1. in 15. dan vsakega meseca. Cena mu je za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. — Izdajatelja in lastnika Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar; urednik Anton Trstonjak; tisk »N&rodne Tiskarno" v Ljubljani. (Dalje prihodnjič). Izkaz o stanji in premoženji društva »Narodni Dom v Ljubljani* dn6 30. septembra 1885. 1.) Naloženo pri kranjski hranilnici in različnih slovenskih posojilnicah (obresti niso priračunjene) . . . 32 659 gld. 58 kr. 2.) v obligacijah kranjske zemljiščine odveze z dnč 1. novembra 1851 . 5 260 » — » 3.) v gotovini...................... 168 » 96 » vkup . , . 38 068 gld. 64 kr. Poleg tega inventar. V Ljubljani dnč 30. septembra 1886. Za upravni odbor društva »Narodni Dom v Ljubljani* : Dr. Josip S tarč, Dr. Alf. Mo sch6, blagajnik. predsednik. Za pregledovalni odsek: Fr. Ks. Souvan, odbornik. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik. (Slovenski listi se prosijo, da blagovolijo ponatisniti pred-stoječi izkaz.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 7. oktobra. (Iz poslanske zbornice). Med vladnimi predlogami je tudi predloga o podaljšanji začasno ustavljenih porotnih sodnij na Dunaji, v Korneuburgi in Dunajskem Novem mestu. — Plenner in drugi interpelujejo vlado, kako se misli v bodoče obnašati nasproti narodnostnim bojem v Češki in vedno bolj nevarnemu položaju tamošnjih Nemcev. — Keil predlaga zakon, po katerem bi država morala plačevati deželne in občinske davke in doklade od državnoželezniAkega prometa. — Kinderman predlaga, naj se podržavi češka Severna železnica. London, 7. oktobra. „Morniiig-Post“ poroča, da se parlament razpusti najbrže dne 1. novembra. — »Standard" trdi, da se Salisbury danes izreče v Newportu, kjer bode govoril, da se more združenje Bolgarije in vzhodne Rumelije zgoditi le na tak način, da ostane sultanova avtoriteta nedo-taknena. Željam drugih narodnostij po odškodnini ali popravi mej se ne bode ugodilo. Pariz, 6. oktobra. „Agence Havas“ poroča iz Carigrada: Spomenica poslanikov ne predlaga nikakega načrta rešitve. Poslaniki pa bodo najbrže zahtevali obširne instrukcije, da pripravijo podstavo praktičnemu sporazumu. Pariz, 6. oktobra. Izvoljenih je bilo 135 republikancev in 174 konservativcev. Treba je 226 ožjih volitev. Samo iz Seine-departementa ni izid volitev še znan. Kopenhagen, G. oktobra. Giers odpotuje danes zvečer, in sicer, kakor se čuje, v Fiied-richsruhe. Tudi bolgarska deputacija zapusti danes zvečer mesto. _____________________ Telegrafično borzno poročilo z dnč 7. oktobra. gtd. Jednotni dri. dolg v bankovcih....................81'25 »Sft * * » srebru.......................82'10 Zlata renta.......................................108‘70 5°/0 avstr, renta.................................. 98 -95 Delnico n&rodne banke............................. 858 ■ — Kreditne delnice.................................. 280 30 Londob 10 lir sterling..............................125-95 20 frankovec..........................................10-02 Cekini c. kr........................................ 6 025 100 drž. mark........................................62' — Umrli so: n 6 5. oktobra. Rozalija Padar, delavka, 52 1., Kravja dolina št. 24, vodenica. — Marija Babšek, delavka, 74 1., Poljanska cesta St. 23, mrtud. Dn6 6. oktobra. Josipina Udov«, delavka, 19 let, Merosodne ulice St. 1. — Anton Merluzzi, sin hiS. posestnika, 18 1., Krojaške ulice St. 6, vnetje podtrebuSnine. Meteorologično poročilo. 1 Ča« opazovanja Stanj o barometra v ram Tempe- ratura Votrovl Nebo »J ja 7. zjutraj 736-48 12-2 jzpd. sl. obl. M 2. pop. 735-44 18-8 zpd. sl. jasno O 9. zvečer 736-58 12-4 jzpd. sl. * 1 CO Mo-krina v mm 0-00 Tužnim srcem javljamo v svojem in vseh ostalih sorodnikov imeni prežalostno vest o smrti naSe iskreno ljubljene, nepozabljive soproge, oziroma matere, gospe Marije Matjan-ove katera je včeraj po noči ob 3/< 10. uri, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 41. letu svoje dobe po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v četrtek 8. oktobra dopolu-dne ob 9. uri iz hiše umrše št. 17 v Gorenji šiški. Sv. maše zadušnice se bodo služile v šent-vidski cerkvi. Predraga umrla je priporočena v pobožen spomin vseh sorodnikov, prijateljev in znancev. Gorenja Šiška v dan 7. oktobra 1885. Jakob Valjan posestnik soprog. Jakob, France, Janez sinovi. (157) Odgovorni uradnik J. Nagli A. Marija hči. St. 545. Eaz^las. (156) 3-1 Dnž 12. oktobra 1.1. se pričn6 zopet v Sežani redni mesečni sejmi za živino. Županstvo v Sežani dne 5. oktobra 1885. Župan. 525ZSE5ZS2?iSZS2?2 5^. Umetne uj zoloe in | vdevlje po najnovejšem amerlkanskem načinu brc/, vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse j | zobne operaolje (39) 53 zobozdravnik A. Paicliel, poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. iasasasasHsaBasasasBasasasEsarasasasaszst Kisla voda, kopelišče Radvanj Vsled obilega ogljenokis lika, natrona in lithiona jo rad vanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu kamnji v žolči, mehnrji in ledvicah, ulati žili, brambo-rici, brahorn, zlatenici, želodeč-nih boleznih in pri katarn v občo. Kopelji, stanovanja, restavracija ceno Zaloga: F. Plantz, Stari trg, Ljubljana. s svojo jako obilo ,,natro-lithion-kisliuo“. Garodovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli ^ ..Lithion“ pri protinakih bolečinah najboljše in najgotovojo zdravilo. \ 52—2fi (81) Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila a pošto na doželo; daljo M" salicilno ustno vodo, aromatična, vpljiva oživljajoče, zapreti pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika s toklonica 50 kr., (115) 12 salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zel6 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr. Za prihodnje leto 1886. Ig. pl. Kleinmayr V zalogi i Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla: $ Slovenska I* i mi 11 i ltil za navadno leto 1886. Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše. V našem založništvu se dobiva: sit" Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «Ljubljanski Zvon*: »Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj >>aSe mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na sveti® v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: 'e' sreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim sto' venskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike1’ Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači P° slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. Blago za in ženske možke obleke za j jedno obleko ^ * le Iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 3-10 metrov { za Kld- 4>96 iz dobre 0VČJe volne; ) » » 8,— » boljše » » 10,— » fine » » 12,40 » jako fine » » Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-Sih bojah, najnoveje za goapejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40. Črni kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za goapejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila. Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 6, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča titanovi j eno Jan. Sffiarofskj — 1866 — fe/torlfiic«, lEaloga ~v Brnu. Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošlljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150 000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem_ torej pri- moran, take ostanke po Jako nizkih fabrlikih oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (126) 24—10 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. češkem Dopisi vsprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, em, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova TLj ubij ana Kongresni trg štev. 2 priporoča svojo popolno zalogo •vseli, na tukajšnjih in vnanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah vpeljanih v najnovejSih izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zel6 nizlclto. cenah.. mF** Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno. Tiskata in zalivata I(t- v. Klcinuiayr A Fed. I!an> v