LETO XLIII, ŠT. 28
Ptuj, 19. julija 1990
CENA 5 DINARJEV
Skoraj
popolna vlada
Pred predsednikom skupščine obči-
ne Ptuj so v ponedeljek zaprisegli še
preostali člani ptujske občinske vla-
de: Boris Horvat, Lizika Vidovič,
Franc Bezjak in Branko Brumen,
prav tako pa tudi predstojniki nekate-
rih upravnih organov, (ki niso člani
izvršnega sveta) Boris PremzI in Janez
Mere. Zaradi odsotnosti pa ni zapri-
segel predstojnik uprave za družbene
prihodke Stanislav Zavec.
Predsednik skupščine občine Voj-
teh Rajher se je nato krajši čas pogo-
varjal z novimi člani občinske vlade
oziroma predstojniki upravnih orga-
nov. Govorili so o bodočem delu, ki
ne bo lahko, saj se v mnogih primerih
ne bo mogoče zgledovati po ničemer
iz preteklosti. V imenu Izvršnega sve-
ta pa je nove člane nagovorila pred-
sednica Metka Slanic. Med drugim je
dejala: »Bodimo delavni, bodimo slo-
žni, v tem bo naša moč.«
Ministrski stolčki so torej v glav-
nem zasedeni, manjka še en minister.
MG
Morje v Kidričevem.
(Posnetek: M. Ozmec.)
UVODNIK
Rumena pšenica —
zeleni limetje
Zlato klasje pada, zlatorumeno pšenično zrnje pa polni silose.
Popolnoma enaka podoba kot prejšnja leta, lahko si obetamo le ne-
koliko večji pridelek. Približno enako ali še bolj nezadovoljni kot
prejšnja leta so kmetje z odkupno ceno. Ko kažejo žuljave dlani,
vneto zatrjujejo, da se pridelovanje pšenice ne izplača, da je cena
zrnja občutno prenizka. Čeprav za te trditve nimajo strokovnih po-
datkov, saj si le malokdo obračunava stroške za posamezne kmetij-
ske kulture, njihove trditve držijo. Drži pa tudi to, da še tako visoka
cena pšenice zasebnim kmetovalcem ne bi zagotavljala zaslužka.
Preprosto zato, ker pridelovanje pšenice na nekajarskih, polhektar-
skih ali hektarskih površinah ne more biti vir za preživljanje.
Tisti, ki določajo odkupne cene, so bili vsaj doslej neizprosni.
Njihove odločitve temeljijo na strokovno pripravljenih podatkih. Ni
skrivnost, da se kmetijski kombinati ponašajo z visokimi hektarski-
mi pridelki, z bolj racionalnimi vložki, ki temeljijo na analizah zem-
lje. Tudi družbena posestva ne govorijo o velikih zaslužkih s pšeni-
co, menijo pa. da bodo s sedaj veljavno ceno pokrili stroške.
Seveda te trditve velikih posestev kmetom ne pomagajo kaj
prida, kažejo pa vendarle na nujnost preobrazbe kmetijstva. Kme-
tijstvo še vedno jemljemo kot ljubiteljsko dejavnost, ki posamezni-
kom pomaga preživeti ob slabi plači. Kot povsod bo tudi tu treba
uveljaviti profesionalnost in strokovnost, red in disciplino. Potrebu-
jemo večje kmetije, vendar tudi take ne bodo mogle preživeti brez
občutnejšega državnega interveniranja.
Danes kmetijstvo pač deli usodo z obubožanim gospodar-
stvom. Kaj bi tudi pomagale polne kašče drage pšenice, ko pa pred-
ragega kruha nihče ne bi mogel kupiti!
Jože Bračič
Skupščinsko poletje je vroče
Bojazen, da nadaljevanje tretje seje zborov ptujske občinske skup-
ščine ne bo mogoče zaradi časa dopustov, je bila odveč. Prejšnji petek se
je v dvorani Narodnega doma v Ptuju zbralo 68 poslancev. Kar sede-
mindvajset jih svoje odsotnosti ni napovedalo oziroma opravičilo; gotovo
gre to »neposlušnost« pripisati dopustniški odsotnosti. Sicer naj bi bilo
nadaljevanje tretje seje štirinajst dni prej, očitno pa je bilo v občinskem
vodstvu predvsem pri sestavi izvršnega sveta precej težav.
Večino časa petkovega zaseda-
nja so poslanci znova presedeli
ob razpravah, ki postajajo, kot
kaže, pravilo parlamentarne de-
mokracije, kaj malo pa imajo
skupnega z vlogo skupščine pri
oblikovanju našega jutrišnjega
življenja in ustvarjanju razmer za
boljše delo in kvalitetnejše življe-
nje: kar štiri ure dolg uvod je bil
potreben, da so poslanci končno
lahko rekli kako besedo tudi o
predlagani razbremenitvi gospo-
darstva. Bolj kot to se je nekate-
rim zdela pomembna politična
pripadnost posameznikov; tako
vsaj lahko sodimo po dolžini raz-
prave na to temo.
Pa lepo po vrsti.
Kot uvod v sedem ur trajajoče
zasedanje so se pričeli zapleti že
pri sprejemanju dnevnega reda.
Poslanci so na prvem delu tretje
seje (14. junija) sprejeli odlok o
sestavi izvršnega sveta. Predsed-
niku Janezu Lahu do nadaljeva-
nja (13. julija) še ni uspelo dobiti
vseh ministrov; manjka mu tisti
za trgovino, promet in zveze. Za-
to je predlagal spremembo odlo-
ka o sestavi vlade tako, da bi de-
lo tega resorja razdelil med dva
druga. S tem bi število ministrov
zmanjšal za enega. Poslancem je
postregel s podatkom, da je nje-
gov pogovor z direktorji dejav-
nosti pokazal, da ni potrebe za
posebni resor trgovine, prometa
in zvez. Temu pa je oporekal
prav poslanec iz trgovske hranže
in zahteval, da če predsedniku ni
uspelo pridobiti so4elavca na
tem pomembnem področju, še ni
potrebno spreminjati sestave ob-
činske vlade, in da naj predsed-
nik ministra poišče pač do pri-
hodnje seje. Tako je menila tudi
večina poslancev.
Sledila je predstavitev kandi-
datov za manjkajoče člane izvrš-
nega sveta za področje kmetij-
stva, gozdarstva in prehrane, za
področje financ in planiranja,
področje industrije in področje
obrti in podjetništva. Predsednik
je predlagal, poslanci pa z veči-
no glasov izvolili za omenjene
resorje Franca Bezjaka, Liziko
Vidovič, Borisa Horvata in Bran-
ka Brumna. Do prihodnjič ostaja
torej nezaseden še resor trgovine,
prometa in zvez.
Opozicija v občinskem parla-
mentu je imela nekaj pripomb na
predlagan odlok o ustanovitvi in
delovnem področju upravnih or-
ganov občine Ptuj in strokovnih
služb občine Ptuj. Predlagatelju
so očitali, da gre za širitev in dra-
žitev občinskega aparata, kar ni
v skladu s težnjami za razbreme-
nitev gospodarstva. Predsednik
Janez Lah pa je na očitke odgo-
varjal z nasprotnimi argumenti,
da gre namreč za racionalizacijo
in optimalizacijo ter konkretizi-
ranje odgovornosti v občinski
upravi. Opozicija je postregla s
podatki o sklepih skupščine v
prejšnji sestavi. Po tem sklepu
naj bi tedanje število upravnih
organov z 10 zmanjšali na 8. Če
sedaj ni mogoče upoštevati skle-
pov prejšnje skupščine po zmanj-
šanju upravnih organov, ostani-
mo vsaj pri istem številu. Ugovor
opozicije pa očitno ni bil dovolj
argumentiran in poslanci se zanj
niso ogreli. Tako ima nova ob-
činska uprava štirinajst sekreta-
riatov oziroma oddelkov in prav
toliko predstojnikov, pridružil
pa se jim bo še tisti za trgovino,
promet in zveze. Seveda pred-
stojniki enajstih sekretariatov
pokrivajo tudi resorje v izvršnem
svetu.
(Nadaljevanje na 3. strani)
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
19. julij 1990 - TEDNIK
OB POTI V MOJE MESTO
Koscev pa ni
Kadar se znajdemo v krajih tujih dežel, se pogosto vprašamo, za-
kaj tudi pri nas ne bi moglo biti tako urejeno, čisto, vredno pogleda.
Vsaj ob poteh, ki razgaljajo naše mesto in postavljajo na preizkušnjo
vse besede o možnostih našega mesta za turizem. Pa si oglejmo, kaj
lahko turist med drugim vidi, če se pripelje v naše mesto po Maribor-
ski cesti.
D. Lukman
Nekdaj so bili ti prostori na Mariborski 19 last IMP-Elektrokovinar.
Sosedje vedo povedati, da takrat njihova okolica ni bila niti približno ta-
ko neurejena. Travo so delavci pokosili, ograjo vzdrževali... Sedanji
lastnik je ptujska enota mariborskega ptt podjetja. Že nekaj časa so tu
— od pomladi imajo tu garaže, pa se še niso spomnili, da bi uredili oko-
lico.
Takole pa je videti neurejeno dvorišče s sosedovega vrta. Saj so ti po-
štarje že »hecali«, naj pokosijo, pa ni prave volje ali pa prave komande.
Ostra kosa in par pridnih rok — samo to je potrebno. Verjemite, tudi
drago ni (če smo zlobni) kot poštarske storitve ...
»Sijaj« sije tudi zunaj
Nova zasebna prodajalna »Sijaj« v Jadranski ulici je dobro zalo-
žena z različnimi svetili, električnim materialom in drobno galanteri-
jo. Po zelo ugodni ceni pa prodajajo tudi skate bike ter drugo blago.
Aleksandra Bezjak pa je poskrbela še za lepo okolje in pred pro-
dajalno postavila izredno lepa cvetlična korita. Tudi zato nova proda-
jalna »osvaja« kupce. Želeti je, da bi pri tem imela več posnemoval-
cev oziroma da bodo Ptujčani spoštovali to njeno skrb in ne skrunili
cvetlic. MG
(Posnetek: M. Ozmec)
MOŽNOST DVIGANJA GOTOVINE Z DINARSKE HRANILNE
KNJIŽICE IN S ČEKI BANK BANČNE SKUPINE LJUBLJANSKE
BANKE V DRUGIH BANKAH
Letos je možnost dviganja gotovine z dinarske hranilne knjižice in s čeki bank ban-
čne skupine Ljubljanske banke v enotah drugih bank urejena na podlagi pogodb s po-
sameznimi bankami.
Pri izboru bank je Ljubljanska banka upoštevala predvsem prisotnost enot banke na
območjih, ki so pomembna za varčevalce bančne skupine Ljubljanske banke, in zanes-
ljivost banke.
Z večino izbranih bank, ki jih v nadaljevanju tudi navajamo, je sodelovanje že dogovor-
jeno, do poletnih dopustov pa bodo sklenjene pogodbe še z nekaj preostalimi bankami.
Obrnete se lahko na naslednje banke:
Bjelovarska banka, d. d., Bjelovar, Dalmatinska banka, d. d., Zadar, Dubrovačka banka,
d. d., Dubrovnik, Istarska banka, d d., Pula, Istarska kreditna banka, d. d., Umag. Jugo-
banka, d. d., Beograd, Jugobanka—Jubbanka, d. d., Sarajevo, Komercialna banka. d.
d., Zagreb, Medimurska banka, d. d., Čakovec, Panonska banka, d d, Novi Sad, Pri-
vredna banka, d. d., Sarajevo, Privredna banka Zagreb, d. d., Zagreb, Riječka banka, d.
d., Rijeka, Samoborska banka, d. d . Samobor, Sisačka banka, d. d.. Sisak, Splitska
banka, d. d., Split, Stopanjska banka. a. d.. Skopje, Tuzlanska banka, d. d., Tuzla, Varaž-
dinska banka. d. d., Varaidin. Vinkovačka banka, d d . Vinkovci Vojvodanska banka, d
d.. Novi Sad, Zagrebačka banka, d. d., Zagreb
V Republiki Sloveniji je mogoče dvigovati gotovino z dinarske hranilne knjižice m s čeki
bančne skupine Ljubljanske banke v enotah A banke, d. d.. Ljubljana.
Z višjimi participacijami nad
zdravstvene težave?
Spremenjeni način zbiranja in delitve zdravstvenega dinarja tej de-
javnosti ni prinesel lažjega financiranja. Celo tako se je zasukalo, da
imajo zdravstvene organizacije vedno manj denarja, akontacije neredno
prihajajo (so tudi manjše od pričakovanih), zato pa je vedno več tistih,
ki imajo blokirane žiro račune. V prejšnjem tednu so bile vse ptujske
zdravstvene organizacije blokirane, ena celo 74 dni. Pri tem pa se ptuj-
ski zdravstveni delavci vnovič vprašujejo, kako to, da imajo od družbenih
dejavnostih v občini le oni težave.
Dodatno nejevoljo so med
zdravstvenimi delavci pQvzročili
predlogi pogodb za opravljanje
zdravstvenih storitev v letu 1990,
ki jih je pripravila Republiška
uprava za zdravstveno varstvo. Z
njimi po trditvah sindikata
zdravstva in socialnega skrbstva
Slovenije uspešno nadaljujejo
staro prakso indeksiranja, kar
drugače pomeni, da bodo morale
zdravstvene organizacije, ker bo-
do dobile premalo denarja, delo
prekiniti za mesec in pol do dva.
Sindikat zdravstva in socialnega
skrbstva Slovenije zahteva od
slovenske vlade, da pripravi tak-
šna izhodišča za oblikovanje cen
storitev, ki bodo vsebovala real-
no ceno dela delavca. Svoj »ne«
za podpis pogodb z republiško
upravo pa so napovedali tudi
predstavniki Poslovne skupnosti
za zdravstvo Slovenije, ko so na
tiskovni konferenci predstavili
težak položaj te dejavnosti.
Zdravstvu naj bi po prvih na-
povedih letos primanjkovalo
12,5 odstotka denarja, gotovo pa
bo primanjkljaj še večji. V skup-
ščini bodo v kratkem razpravljali
o kratkoročnih varčevalnih ukre-
pih v zdravstvu, med te pa sodi
tudi predlog za višjo participaci-
jo. Slovenski izvršni svet je 12. ju-
lija sprejel sklep o zvišanju partici-
pacije za zdravstveno varstvo. Iz-
računali so, da naj bi z višjimi
doplačili pridobili dodatne tri
odstotke. Sedaj so v strukturi
zdravstvenega dinarja le-ta zna-
šala 3 odstotke. Novi zneski par-
ticipacij naj bi začeli veljati od 1.
avgusta oziroma osmi dan po ob-
javi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Podražitev doplačil ne bo ena-
ka za vse prispevke, saj se zneski
ne povečujejo linearno, temveč
diferencirano. Najbolj se pove-
čuje participacija za prvi zdrav-
niški obisk na domu, in to z 21
na 100,00 dinarjev, za specialisti-
čne preglede s 16,80 na 100,00
dinarjev, za prevoze z reševalnim
avtomobilom s 14,40 na 60,00 di-
narjev, večje pa so tudi za neka-
tere ortopedske pripomočke in
za del zobozdravstvenega var-
stva, doplačila za posamezne di-
agnostične in terapevtske po-
stopke uvajajo na novo. Za prvi
obisk v enotah osnovnega zdrav-
stvenega varstva (tudi pri zobo-
zdravniku) naj bi v bodoče pla-
čali 20,00 dinarjev, za zdravila s
pozitivne liste in sanitetni mate-
rial prav tako 20,00 dinarjev.
S tem predlogom za zvišanje
participacije pa se ne spreminja
seznam skupin zavarovancev, ki
so oproščeni plačila participaci-
je.
Delavci v zdravstvu in social-
nem skrbstvu Slovenije že dalj
časa opozarjajo na težave v
zdravstvu. Tudi letošnja enourna
opozorilna stavka ni nikogar
spametovala. Zahteve še danes
niso uresničene, zdravstveni de-
lavci pa so odločeni, da še naprej
vztrajajo pri svojih zahtevah.
Predvsem, da se pripravi dolgo pri-
čakovani zakon o zdravstvenem
varstvu, da država preneha admi-
nistrativno omejevati sredstva za
družbene dejavnosti, ki niso potro-
šnja, ampak sestavni de! gospo-
darstva, in da se Republiška upra-
va za zdravstvo organizira tako,
da bo sposobna opravljati vse
funkcije, ki se od nje pričakujejo,
odbor za uresničevanje zdravstve-
nega varstva pa naj zamenja s
sposobnimi in strokovnimi člani.
MG
27. PRAZNIK ŽETVE NA POLENŠAKU
Praznični dnevi 21. in 22. julija
To soboto in nedeljo se bodo za
obiskovalce znova potrudili turistični
delavci na Polenšaku. Pripravili bodo
27. praznik žetve in nekoliko mlajšo
razstavo kruha in pogač. Več deset
polenških žensk, sicer članic turisti-
čnega društva, bo za razs, ivo in pro-
dajo speklo več sto kilogramov kru-
ha, pogač in peciva. Obiskovalcem pa
bodo ponudili tudi sočne gibanice.
Stanka Kovačič, predsednica Turi-
stičnega društva Polenšak, je poveda-
la, da bo razstava letos prvič v turisti-
čnem domu. V prejšnjih letih so kru-
šne dobrote razstavljali v prostorih
osnovne šole, kjer je bilo na ogled tu-
di staro orodje, ki so ga nekoč upora-
bljali na kmetijah.
Razstavo bodo odprli 21. julija ob
17. uri, zatem je na programu klepa-
nje srpov, ob 19. uri luščenje koruze,
ob 20. uri pa bodo predle predice. Tu-
ristični dom bo v nedeljo odprt od
osme ure, želi pa bodo popoldne. V
prejšnjih letih je bila najboljša žanji-
ca Rozika Marin, letos pa so se odlo-
čili, da tekmovanja žanjic ne bo. Ko
bodo poželi, bodo nastopili mlatiči s
cepci, na koncu pa bodo še vejali.
Polenško turistično društvo in tam-
kajšnji prebivalci živijo s svojo prire-
ditvijo. Z njo je postal kraj znan do-
ma in v tujini. Vedno večji obisk od
drugod pa jim spodbuja tudi pri ure-
janju okolja. Vse večje kmetij in dvo-
rišč, ki so jih olepšali s cvetjem. Med
manjšimi   slovenskimi   turističnimi
kraji je Polenšak vedno dobro oce-
njen. V akciji za najbolj urejen turisti-
čni kraj Turistične zveze Slovenije pa
se uveljavljajo tudi drugi, zato se na
Polenšaku še toliko bolj trudijo.
Tudi z letošnjo prireditvijo želijo
čimbolj uspeti. Od uspeha je odvisno
tudi nadaljnje urejanje turističnega
doma. Zanimivo je, daje polenško tu-
ristično društvo eno izmed redkih slo-
venskih društev, če že ne edino, ki
ima svoj dom.
Pričakujejo, da jih bo v prazničnih
dneh obiskalo veliko obiskovalcev.
Poleg kruha in peciva jim bodo ponu-
dili veliko domačnosti, za tiste, ki ra-
di plešejo, pa so v goste povabili an-
sambel Mavrica.
MG
Stanka Kovačič. (Posnetek: MG.)
Krušne dobrote bodo letos na ogled v Turističnem domu. (Posnetek:
OM.)
Tudi v Dražencih zasebna trgovina
v ptujski občini je po najnovejših podatkih že 45 zasebnih trgovin. Kaže pa, da
pri tem ne bo ostalo. ISekaj občanov se na odprtje še pripravlja, vendar se zatika
pri iskanju poslovnih prostorov.
14. julija je na novo začelo več zasebnih trgovcev. V Ptuju na Ormoški cesti so
Ketiševi odprli prodajalno Tekstil, v Spuhlji je odprl vrata Agroavtometal, v Dra-
žencih 72 pa samopostrežna trgovina i\'a gmajni.
Nova trgovina z mešanim blagom
leži ob veseličnem prostoru, kjer se
Draženčani vsaj dvakrat letno pove-
selijo. V bližini sta tudi igrišče in ka-
pela.
Stanko in Erika Bauman sta samo-
postrežno trgovino uredila v nekda-
njem gospodarskem poslopju. Delali
so zelo hitro, saj je nov, sodobni pro-
dajni prostor nastal v zelo kratkem
času, v treh mesecih. Izdatno so po-
'magali Stankovi bratje, sodelavci iz
Gradlesa in prijatelji.
Za Dražence je trgovina pomemb-
na pridobitev, doslej je niso imeli.
Prodajalna Na gmajni je odprta vsak
dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa
od 7. do 11. ure. Poleg Stanka bo v
njej delala še ena delavka, v počitni-
cah pa bo pomagala tudi hčerka, ki
bo jeseni šla v četrti letnik ekonomske
šole. Baumanova pravita, da sta trgo-
vino uredila tudi zaradi nje, saj je tež-
ko s službami, v pisarnah pa jih je ta-
ko in tako že preveč.
V  samopostrežni  trgovini   »Na
gmajni« bodo kupci dobili vse, kar
bodo želeli. Ima široko registracijo,
vendar bodo tehnično blago in grad-
beni material prodajali v glavnem na
osnovi naročil.
Pred trgovino je tudi majhna tera-
sa, na kateri se bodo lahko kupci
okrepčali. Baumanovi nameravajo
namreč urediti tudi bife.
Imeti zasebno trgovino je bil Stan-
kov življenjski cilj. Po dvajsetih letih
dela v družbeni trgovini ga je uresni-
čil. Baumanovi si najbolj želijo, da bi
stranke bile z njihovim delom in po-
nudbo čimbolj zadovoljne.
MG
Samopostrežna trgovina »Na gmajni« (Posnetek: .M. Ozmec)

V Moskvi se je končal 28. kon.
gres sovjetske partije, ki ga op^,
zovalci ocenjujejo za zmago Mj.
haila Gorbačova, ne pa tudi
zmago KPSZ. Po končanem kon.
gresu se je sestal še centralni ko.
mite, kjer so člani izvolili nov
politbiro. Od starih vodilnih sta
v vrhu partije ostala le Mihaij
Gorbačov in Vladimir Ivaško
drugih 22 članov pa je novih. Po
novem v politbiroju ni več pred-
sednika vlade, vrhovnega sovje-
ta, KGB in armade. Frakcija
KPSZ, imenovana Demokratska
platforma, za jesen napoveduje
ustanovitev nove stranke, opozi-
cijske stranke pa poziva h koali-
ciji. V nedeljo zvečer so v bližini
Kremlja demonstrirali tisoči Mo-
skovčanov in med drugim zahte-
vali, da se Leninov mavzolej
spremeni v muzej vrnjenih partij,
skih knjižic.
• • •
Mihaila Gorbačova je v sobo-
to zvečer uradno obiskal zahod-
nonemški kancler Kohl in v po-
nedeljek sta začela pogovore o
razorožitvi, statusu združene
Nemčije in finančni podpori
Sovjetski zvezi za odpravo krize.
S svojim nastopom na kongresu
sovjetske partije si je Gorbačov
očitno pridobil simpatije tudi zu-
naj Sovjetske zveze, saj so ga po-
vabili na sedež Nata v Bruslju,
kjer naj bi imel govor.
• • •
Albanci se še vedno selijo iz
Albanije po vseh mogočih poteh.
Ilegalno bežijo čez meje, v prejš-
njem tednu jih je v Jugoslavijo
pribežalo petnajst, v naše velepo-
slaništvo v Tirani pa jih je prišlo
šest in so že v Jugoslaviji. Okrog
100 jih je prispelo v Basel, v
Nemčiji pa jih pričakujejo še
3200. Kot so povedali pribežniki,
so vsi dohodi k Tirani zaprti, po-
licija in vojska pa sta v stalni pri-
pravljenosti. V soboto je vlada v
Tirani za najnovejše dogodke v
Albaniji obdolžila Jugoslavijo.
• • •
Bežijo tudi Kubanci: na tuja
veleposlaništva v Havani se jih je
zateklo sedemnajst. Dva, ki sta
prostovoljno odšla iz češkoslova-
škega veleposlaništva, sta po ve-
steh kubanskega časnika bila za-
slišana in izpuščena na svobodo,
oblasti pa enak postopek zagota-
vljajo tudi za druge, ki se bodo
vrnili iz tujih predstavništev.
• • •
Po sedemnajstih letih so se po-
novno začeli pogovori med Sirijo
in Egiptom na najvišji ravni.
Opazovalci menijo, da so pogo-
vori med tema državama zelo po-
membni za medarabske odnose v
celoti. Predsednika Asad in Mu-
barak se pogovarjata o palestin-
skem problemu, priseljevanju Ži-
dov na zasedena arabska ozem-
lja, o libanonski krizi, položaju v
Zalivu in nadaljevanju mirovnih
procesov. Predsednik Asad je
prišel v Aleksandrijo tudi s pred-
logi za obnovitev odnosov med
Egiptom in Izraelom, s katerim
ima Sirija dobre stike. Govori se
tudi, da bo Teheran do konca ju-
lija izpustil vse egiptovske ujetni-
ke.
• • •
Na sedežu Organizacije za go-
spodarsko sodelovanje in razvoj
v Parizu so objavili študijo o za-
dolženosti na svetovnem Jugu.
Analiza kaže, da se razmere naj-
bolj zadolženih počasi stabilizi-
rajo, tako kot se stabilizirajo od-
plačila. Ocenjujejo tudi, da bodo
v bodoče na odplačevanje dol-
gov najbolj vplivali zastoji Bra-
dyjevega načrta pri finančni in
moralni podpori najhuje zadol-
ženim državam v razvoju, naraš-
čanje obrestnih mer ter gospo-
darska in politična liberalizacija
vzhodnoevropskih držav.
• • •
Zahodnonemški kancler Hel-
mut Kohl bo v Moskvi poiskušal
Mihaila Gorbačova prepričati,
da je pomoč, ki so jo zahodne in-
dustrijske sile obljubile Moskvi,
največ, ker lahko dobi v tem tre-
nutku, in da je izjava obeh nem-
ških parlamentov o dokončnosti
meje med Poljsko in Vzhodno
Nemčijo največ, kar lahko dobi
Poljska. Pariški krog pogovorov
dveh nemških zunanjih mini-
strov in ministrov štirih evrop-
skih velesil je namreč zahodno-
nemški diplomaciji povzročil
precej glavobola, tako kot zahte-
ve revanšističnega dela zahodno-
nemškega političnega prizorišča i
po neratificiranju sporazuma o
dokončnosti     poljsko-nemških
meja. ^      .c
Pripravila: M*
TEDNIK - '9- julij 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
S TRETJEGA ZASEDANJA LENARŠKE SKUPŠČINE
Za vse manj denarja
Prejšnji torek so se sešii delegati lenarške skupščine na tretji seji.
Trinajst točk dnevnega reda so dopolnili s tremi dodatnimi. Tako so
sprejeli malo spremenjen plan dela za naslednjih pet let, spremenili so
stopnje prispevkov za skupne potrebe letos in lanski zaključni račun.
Sprejeli so prvo zasnovo za gradnjo cest v naslednjih petih letih, določili
so predstojnike upravnih organov občine in sprejeli odlok o ustanovitvi
skupnih inšpekcij za občine Maribor, Ruše, Pesnica in Lenart. Ukinili
so še celodnevno osnovno šolo v Zgornji Ščavnici.
Plan dela za naslednjih pet let
so sprejeli delegati prejšnje skup-
ščine septembra lani. Zaradi
spremembe odloka o pripravi
družbenega plana Republike
Slovenije so se v občini Lenart
odločili, da bodo tudi na tej ra-
vni »posodobili« pravne akte.
Namesto nekdanjih samouprav-
nih interesnih skupnosti bodo
plane poslej delali izvršni svet
občine in njegovi resorni organi.
Stopnje prispevkov za skupne
potrebe so v glavnem zmanjšali,
za malenkost se je povečala pri-
spevna stopnja le za zdravstvo in
izobraževanje, za nekaj malega
pa so se zmanjšale stopnje dav-
kov za otroško varstvo, socialno
skrbstvo, kulturo, telesno kulturo
in raziskovanje. Od začetka maja
do konca junija so zmanjšali pri-
spevke za družbene dejavnosti za
povprečnih 12,5 odstotkov, od
začetka julija dalje pa za 7,5 od-
stotkov. Prispevne stopnje za
družbene dejavnsoti v občini Le-
nart bi tako bile od avgusta dalje
10,29 odstotkov, za gospodarstvo
pa 6,15 odstotkov. Zaradi takega
zmanjšanja bo prizadet pred-
vsem ekološki program občine:
gradnja kanalizacijskih kolektor-
jev, čistilne naprave, odlagališča
komunalnih odpadkov, okrnjena
pa bo tudi stanovanjska zidava v
Lenartu.
Zaključni račun proračuna ob-
čine Lenart je pozitiven, saj jim
je v blagajni ostalo slabih deset
tisoč dinarjev. Rezervni sklad
občine je ostal nedotaknjen, v re-
publiško kaso pa so Lenarčani
prispevali 543.350 dinarjev več,
kot je bilo dogovorjeno. (Prihod-
ki občine so bili, za primerjavo,
slabi štirje milijoni dinarjev.)
Kot so se dogovorili na skup-
ščini, bodo že letos posodobili
šest kilometrov lokalnih in osem-
najst kilometrov krajevnih cest.
V naslednjih petih letih namera-
vajo v občini modernizirati do-
brih 57 kilometrov krajevnih m
22 kilometrov makadamskih
cest.
Na tretjem zasedanju skupšči-
ne so določili predstojnike
upravnih organov, saj se je vsem
iztekel mandat. Na vseh mestih
so ostali dosedanji ljudje.
V Zgornji Ščavnici so delegati
lenarške skupščine ukinili celo-
dnevni pouk. Čeprav se je ta
oblika pouka pokazala za uspe-
šno, so jo zaradi pomanjkanja
denarja morali opustiti. V Zgor-
nji Ščavnici so imeli podaljšano
bivanje organizirano le za dolo-
čeno število učencev; po doseda-
nji praksi so v ta oddelek vklju-
čevali učence z manjšim učnim
uspehom. Osip učencev se je v
dvajsetih letih, kar imajo podalj-
šano bivanje, zmanjšal s 50 od-
stotkov na tri do pet v zadnjih le-
tih. Žal pa so izračuni pokazali,
da se morajo v Zgornji Ščavnici
celodnevni šoli odpovedati sred-
stva, ki bi jih dobili v ta namen,
pa bodo porabili za skrajšano
obliko celodnevnega pouka, da
bi bil prehod za učence lažji.
M. Samec
Pred zasedanjem skupščine:
so se prejšnji torek sešli še po-i
slanci družbenopolitičnega^
zbora zaradi zamenjave pred-]
sednika. Namesto Avgusta Za-\
vernika, ki opravlja delo pred-\
sednika izvršnega sveta obči-i
ne, je bil na vodilno mesto iz-;
voljen kmet Franc Kuri, posla-l
nec Kmečke zveze. s
Dober den. Lepi in vroči pozdrov vsen! S hčero Julo in Hanzon, ki
sta prišla na urlaub iz Nemčije, si namočemo pregrešna telesa v Ptujskih
Toplicah. Topla voda, vročo sunce. hladno pivo, osolene cene, vse to nam
dela prijetne počitnice. Duma smo že pšeničko skombajnirali. vjutro za-
rana živinco nakrmimo in se že por osoljene morske vode nemarno cejta
privošti, pa si lahko vsaj v toti domoči vodici duše operemo. Jaz, ki tak
plavan kak mlinski kamen, man precik problemov s svojo težo, da mi z
glavoj vred pod vodo ne zleze. Tisti olimpijski bazen je za mene preglobo-
ki, tisti ta mali preveč vroči in s človeškimi žrtvami nakločeni. Zato pred-
logan vodstvi toplic, naj zgradijo še en boj vejki rekreacijski bazen, saj
mi toti ta boj stori in tisti ta najboj mlodi zlo pogrešamo še en vejkši ba-
zen z vodo za neplavalce in nepotunkače.
Še posebno v toplicah in tudi na morji se vidi letos vejka ekonomska
kriza. Dekline niti tejko dnara nemajo, ke bi si modrčke kupile, ene pa še
brez spodjega tola kopalk čista noge okoli skočejo. Tokšni so pač cajti.
Jaz se še spomijan tistih cajtov, kdo smo se poleti še skoro čista oblečeni
kopali, zaj pa je vse nogo. Eve in Adami pokožejo vse, kaj mojo, in tisto,
česar nemajo. Meni se zdi smešno in zanimivo to, da tiste dekline, ki so
boj švoh oborožene z mlekarnami, na kopališčih modrčke nosijo, tiste, ki
so boj močne v zgornjem toli, pa so brez njih. Narobe svet. Jaz sen to ovi
den enih por piv preveč spija, pri bazeni sen sreča eno znonko, pa sen jo
vproša: »Ja, Gera, ke te ti nemaš nič zizekov, saj si tak rovna s predje
strani. . . ?« »Seveda jih mon,« mi je rekla nazaj! »Te pa sijih kre sebe
nosi in jih na puščaj duma . . . « Hec pač more biti, saj me je Gera nazaj
potoložla, da bi tudi jaz lehko hoda brez kopalk, saj nemam nič notri v
njih ...
Pa srečno iz toplic. Vaš LUJZEK.
Skupščinsko poletje je vroče
(Nadaljevanje s L strani)
Do prave politične konfrontacije je
prišlo ob predlogu za razrešitev pred-
stojnika upravnega organa za notra-
nje zadeve. Janez Lah je namesto se-
danjega, ki mu do konca mandata
ostajata še dve leti, predlagal novega.
Dejal je, da je sedanji načelnik sicer
pošteno in strokovno opravljal svoje
delo na oddelku za notranje zadeve,
da pa predlaga njegovo razrešitev,
ker se njuni pogledi in stališča pač ne
ujemajo. »Predsednik mora imeti tak-
šno ekipo, da z njo lahko dela, z go-
spodom Lončarjem pa ne bom mogel
delati in on ne z mano,« je zatrjeval
predsednik Janez Lah. Dregnil pa je v
osje gnezdo, odzvali so se predstavni-
ki opozicije in nevtralni poslanci:
»Tako ne bo šlo, ne moremo se stri-
njati s takimi obrazložitvami, kot jih
navajaš. Postopek kaže na apriorne
politične kvalifikacije in diskvalifika-
cije. To se imenuje politični revanši-
zem. Moti te to, da je bil Lončar na li-
sti liberalcev za republiškega poslan-
ca. Skupščina ni zato, da bi se vse vr-
Jože Krivec iz Žetal, delegat
DPZ, je dal pobudo, naj skup-
ščina občine Ptuj na svojem
tretjem zasedanju zavzame
stališče do predloga, da bi bilo
v Halozah odlagališče jedrskih
odpadkov. Stališče naj objavi-
jo sredstva javnega obvešča-
nja. Predsednik Vojteh Rajher
je pojasnil, da je predsedstvo
SO Ptuj že dan po TV oddaji
Žarišče govorilo o tej temi in s
svojimi stališči seznanilo TV
Slovenijo, predsednika IS Slo-
venije Lojzeta Peterleta in
Predsedstvo Republike Slove-
nije. Stališča in sklepi predsed-
stva SO Ptuj so:
1. Predsedstvo Skupščine
občine Ptuj je bilo seznanjeno
in soglaša z do sedaj sprejeti-
mi sklepi skupščine in izvršne-
ga sveta v zvezi z aktivnostmi
pri iskanju rešitev za odlaga-
lišče radioaktivnih odpadkov v
Sloveniji in jih je potrebno
uresničevati.
2. Sodelovanje strokovnih in
upravnih organov občine Ptuj
z ustreznimi ustanovami in or-
gani na ravni Republike Slove-
nije, ki zadevajo navedeno pro-
blematiko, so mogoči le ob
vsakokratni odločitvi Izvršne-
ga sveta SO Ptuj
3. Odločno odklanjamo ka-
kršnokoli materialno in sim-
bolno uporabo prostora ali
imena »Haloze« za namen
odlagališča radioaktivnih od-
padkov v občini Ptuj. -______
4. Oddaja Žarišče je bila
zlorabljena za posredovanje
imena »Haloz« kot potencial-
nega odlagališča odpadkov,
kar ima lahko dolgoročne ne-
gativne učinke za razvoj tega
področja.
5. Službe oz. upravni organi
občine Ptuj naj preučijo meto-
de in postopke za zaščito ime-
na »Halozeš._____._______
telo okoli tebe; ti moraš poslušati
nas, ne zgolj mi tebe!«
»... Nisem v nobeni stranki, gre pa
za dejstva. Sedanjemu načelniku
mandat teče in z njim doslej ni bilo
problemov; ima izobrazbo, izkušnje.
V tem primeru gre torej za načela in
principe. Gospod Lah s svojimi pred-
logi ni prepričljiv. Dobil je minimal-
Na hitro, brez pripomb, je
bil sprejet odlok o spremembi
odloka o davkih občanov v ob-
čini Ptuj. Med drugim ta odlok
govori: »Plačila davka po od-
bitku so za dobo prvih dvanaj-
stih mesecev poslovanja oproš-
čeni dohodki, ki jih dosegajo
občani na podlagi priglasitve s
sprejemanjem gostov na pre-
nočevanje in so prijavljeni pri
Skupnosti za zaposlovanje.«   '■
no večino in mora upoštevati tudi na-
ša stališča. Naj opravlja Lončar man-
dat do konca!«
Janez Lah je na oba očitka odgo-
varjal, da z gospodom Lončarjem ne
bo mogel delati že zaradi teh dogod-
kov v skupščini, zatrdil pa je, da ni re-
vašist. Pritegnil pa mu je poslanec
Demosa ter prejšnjim razpravljalcem
očital politično negiranje prizadevanj
predsednika izvršnega sveta. »Me-
nim,« tako predstavnik Demosa, »da
je politični moment potrebno upošte-
vati tudi v primeru načelnika oddelka
za notranje zadeve.«
Znova odziv iz poslanskih klopi:
»Nekdo lahko predlaga, mi pa mora-
mo odločiti. Diskusija Jurkoviča kaže
na to, da želimo biti na eni ali drugi
strani.«
»... To, kar je dejal Jurkovič, nima
nič skupnega z načeli demokratične
Evrope. Skrbi me tak način.«
»... Prej smo govorili o delitvi od-
govornosti na resorje, sedaj pa ne
zaupamo načelniku.«
Predsednik skupščine Vojteh ,Raj-
her je nato prebral še nase naslovlje-
no pismo, podpisano od 42 delavcev
oddelka za notranje zadeve. Delavci
izražajo ogorčenost in stisko zaradi
takega ravnanja; o zamenjavi načelni-
ka so izvedeli iz sredstev obveščanja.
Miranu Lončarju dajejo vso podporo,
hvalijo njegovo dosedanje delo na
oddelku in prosijo predsednika, da z
njihovim pismom seznani poslance v
občinski skupščini.
Poslanci so nato glasovali proti raz-
rešitvi načelnika oddelka za notranje
zadeve.
Kot že zapisano, po štiriurni vroči
razpravi so poslanci končno lahko
razpravljali tudi o ta hip najpomemb-
nejši temi — razbremenitvi gospodar-
stva. Republiška skupščina je naložila
občinskim, da naj pripravijo 15-od-
stotno zmanjšanje prispevnih stopenj.
Na predlog ptujskega izvršnega sveta
je bilo nekaj pripomb. Iz zbora zdru-
ženega dela je prišla pripomba, da
predlagana razbremenitev ni 15-od-
stotna in torej ni v skladu z zahtevo
republiške skupščine. Predstavniki iz-
vršnega sveta so pojasnili, da so v glo-
balu iskali možnosti 15-odstotnega
zmanjšanja prispevkov, da jim je to
skoraj v celoti uspelo, težava pa je v
Za sklepanje zakonskih zvez
pri matičnem uradu v Ptuju so
s sklepom skupščine pooblaš-
čeni:
Silva Gorjup, Filip Maučič,
Marija šumandl, Jožef Rako-
vec, Tomaž Petek. Anton Veli-
konja, Franc Zadravec in
Franc Fideršek. «
tem, da so nekatere stopnje v ptujski
občini že tako nizke in toliko pod re-
publiškim povprečjem, da jih ni mo-
goče zmanjševati. Slišali smo mnenje,
da se poslanci zavedajo težkega sta-
nja tudi v družbenih dejavnsotih, ven-
dar je prišel čas streznitve in zapira-
nja ventilov. Težo časa morajo nositi
Predsednik Izvršnega sveta
SO Ptuj Janez Lah je poslance
obvestih, da zaradi težav pri
sestavi vlade ne bo mogoče pri-
praviti programa do obljublje-
nega 15. avgusta. Kljub obilici
dela se bo vlada potrudila pri-
praviti program do konca av-
gusta. Sestava programa je to-
liko zahtevnejša, ker občinska
vlada pripravlja vizijo razvoja
občine za naslednjih 50 let.
tudi družbene dejavnosti, posebno,
ker občani z njihovimi storitvami ni-
smo vselej zadovoljni. Ce gre podjetje
zaradi neperspektivnega programa v
stečaj, bo potrebno kaj narediti tudi v
družbenih dejavnostih. Poslanci so
predlog izvršnega sveta sicer sprejeli
v predloženi obliki, vendar z dodatno
zahtevo, da do septembra dobijo na
mizo konkretne podatke o programih
v družbenih dejavnsotih in možnostih
za njihovo krčenje, vendar brez pov-
zročanja dodatne škode.
Dodatne in povsem konkretne po-
datke zahtevajo poslanci do septem-
bra tudi glede delitve sredstev občin-
skega samoprispevka in realizaicije
referendumskega programa. Niso bili
namreč zadovoljni zgolj z običajnim
poročilom odbora za nadzor nad zbi-
ranjem sredstev samoprispevka in nji-
hovo razporeditvijo.
Po vrsti formalnosti in predstavitvi
stališč Zelenih Ptuja do ekološke pro-
blematike Dravskega polja je pred-
sednik omenil še številna delegatska
vprašanja, zahteve in pobude. Vse to
kaže na vročo poslansko jesen v ptuj-
ski občinski skupščini.
Jože Bračič
NEODVISNI SINDIKATI
SLOVENIJE
Na Ptuju,
dne 22, 6, 1990
Titov trg 12
p.p. 22
62250 PTUJ,
Predsednik dr. France BUČAR
SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE
Družbenopolitični zbor
Šubičeva 4
61000 LJUBLJANA
PREDLOG
Skupščina Neodvisnih sindikatov Slovenije je na svoji prvi redni seji
sprejela sklep št. 2. ki se glasi:
Skupščina NSS predlaga Izvršnemu svetu Slovenije — sekretariatu za
pravosodje in upravo in Skupščini Slovenije družbenopolitičnemu zbo-
ru, da z zakonskimi ukrepi začasno zamrzne preoblikovanje nedefinirane
družbene lastnine.
Preoblikovanje družbene lastnine naj se izvrši šele takrat, ko bo vlada
sprejela nove mere in zakonske ukrepe, kajti sedanji veljavni zakoni o vred-
nostnih papirjih omogočajo zlorabo prilas*itve družbene lastnine.
Zato predlagamo in zahtevamo, da v primerih, kjer se je preoblikova-
nje že izvršilo oziroma se izvaja, vlada ustanovi vladno komisijo, ki naj pre-
veri zakonitosti teh sprememb in na osnovi ugotovitev vladne komisije
ustrezno ukrepa. Predlagamo tudi, da se del vrednosti podjetij razdeli med
zaposlene in prebivalce Slovenije, ker so le-ti s svojim minulim delom upra-
vičeni do dela lastništva.
Tajnik: Neodvisni sindikati Slovenije,
France Kastelic predsednik:
Rastko Plohi
Iskanje vlade ni zastonj
To so slišali — ni pa še izpričano, ali so tudi razumeli — poslanci
ptujske skupščine, ko so se čudili visokemu osebnemu dohodku svo-
jega predsednika vlade.
Plača prvega moža vlade, zaprisegel je sredi junija, je za polovico
meseca znesla med 18.00 in 19.000 konvertibilnih dinarjev. Zavredno-
tenje svojega dela je torej porabil občutno manj časa, česar pa ni mo-
goče trditi za čas, ki se še vedno ni iztekel, za sestavo vlade; ta namreč
še vedno ni popolna. Eden sicer ni nobeden, ampak še vedno manjka
en minister ... Se pa z zneskom uresničuje to, kar so pred njegovim
ustoličenjem bile samo ljudske govorice, da je zahteval plačo nič
manj in nič več kot 5.000 DEM.
Prosim, brez panike, nejevolje in že pregovorne slovenske zavisti.
Gospod predsednik vlade je imel stroške, o katerih se običajnim smr-
tnikom, ki nikoli ne bodo na kakšni funkciji, niti sanja ne. Da bi se-
stavil vlado, je opravil številne pogovore; bojda številka »kontaktov«
krepko presega število sto. Do nekaterih »izvoljenih« je stopil (z av-
tom) osebno, z drugimi se je pogovarjal po telefonu. Vse to pa, lepo
prosim, stane ... Pa to še ni vse. Mandatar je bil takrat še podjetnik
(če mu za podjetje danes še ostaja kaj časa, nismo preverjali), posli pa
so se zaradi višjih interesov takrat, če že ne ustavili, pa vsaj občutno
zmanjšali. Tudi to stane . . .
Boste zdaj razumeli upravičenost osebnega dohodka, ki temelji
na življenju in ne »nekem« družbenem dogovoru, ki je zgolj črka na
papirju?
-pismo »od daleč«-
Zdi se, da postaja bolezen »nove Jugoslavije« vse
bolj naznosna, tako da zaradi »divjih krikov in sto-
kanja« le še malokdo verjame, da bi bilo mogoče
bolnico ozdraviti, zato se sorodstvo raje pripravlja na
tisto najhujše — na pogreb in seveda na zapuščinsko
razpravo. Zadnji udarec za bolnico je vsekakor odlo-
čitev Ukrajine, da razglasi suverenost in tako počasi
vedno bolj postaja jasno, da »na silo« prišiti deli ru-
ske in jugoslovanske federacije niso nastali organ-
ska celota, temveč vse bolj tujki na živem telesu fede-
racije. Zdravniški konzilij, v tem primeru Predsed-
stvo države, je vse bolj zmeden in se pod pritiski fe-
deralnega prostora pod strelnim ognjem brez kritja
odloča včasih za kar smešne poteze tistega zdravni-
ka, ki ima za sabo zagovornika najbolj konservativ-
nih metod zdravljanja, to je »puščanje krvi«. Toda
njegova naloga je izredno pomembna, saj bi moral
preprečiti »infekcijo«, kije ob razkrajanju živega tki-
va in velikem smradu dokaj mogoča.
Dejal sem že, da je sorodstvo vse bolj živčno ob
pričakovanju delitve premoženj in ni čudno, da je na
»Deklaracijo o suverenosti slovenske države« reagi-
ralo, kakor je. saj zahteva, da celotni postopek pote-
ka po »reglcih« oziroma po zakonu o odcepitvi, ki
naj bi ga Predsedstvo predstavilo zvezni skupščini že
do konca tega meseca.
Seveda tudi za zvezni parlament postaja vse bolj
usodno podaljšanje mandata delegatom zveznega
zbora do konca leta. saj je vse bolj jasno, da ga ob
dejstvu, da slovenski delegati ne bodo več prihajali
na seje omenjenega zbora, sedanji delegatski sestav
ne bo doživel. Tako se potrjuje moja teza. da hi bilo
najbolje zvezno skupščino do konstituiranja bodoče-
ga zveznega parlamenta razpustiti, saj je duh »štiri-
najstega izrednega partijskega kongresa« tako mo-
čan, da človeka ob vstopu v zvezno skupščino kar du-
ši, in namesto da bi ta organ pripomogel pri rojstvu
nove jugoslovanske pogodbe, pogosto v svoji konser-
vativnosti grozi, da bo poleg umazane vode zlil tudi
otroka, Mimogrede pa Je zvezna skupščina tudi v
zboru republik in pokrajin, ki naj bi tudi v prihodnje
bil prostor srečevanja bivših in bodočih federalnih
enot, postala neligitimna po razpustitvi kosovske
skupščine.
Kaj torej storiti v vsesplošnem kaosu in zatohlem
ozračju« socialistične federacije« ? Za Slovenijo bi
bilo prav gotovo najbolje, da namesto svečanih de-
klaracij brez karkšnekoli uporabne vrednosti, razen
v smislu pospeševanja začetka konca, ustanovi po-
sebno komisijo, ki bo v Beogradu namesto pogovo-
rov ugotavljala, kateri del 22-odstotnega premoženja
zvezne države pripada naši republiki. To bi bilo ade-
kvatno zakonu o odcepitvi, po katerem bodo Sloveni-
ji z »medikamentsko natančnostjo« točno izračunali,
koliko dolgov tujini mora izplačati od približno
20-milijardne pogače najetih tujih kreditov, da o
drugem niti ne govorim. Bilo bi tudi dobro, da bi slo-
vensko vodstvo oziroma vladni krogi »ljubim Sloven-
cem« končno postregli s kakšnimi številkami o tem,
kaj se bo zgodilo ob morebitni odcepitvi ali pa ob le-
žanju sedanje federacije na parah. Ali jo bomo ob
plačevanju dela tujih dolgov in carinah na Kolpi,
Donavi ali Savi odnesli samo, pardon na izrazu, s
»spodnjicami«. Nekateri podatki namreč kažejo, da
podjetja, starejša od pet let, z redkimi izjemami sko-
raj ne morejo preživeti ob trganju repudukcijskih ve-
rig v Jugoslaviji in popolnem zaprtju trga, kar verjet-
no velja recipročno.
No, kakorkoli že, bi za Slovenijo veljalo dobro raz-
misliti o strategiji ravnanja v federaciji, kjer bi bilo
najbolje nastopiti s pošiljanjem računa, saj jih bomo
sicer v prihodnje dobivali sami in bomo zopet prese-
nečeni kol že nekajkrat v zgodovini. Pa še grenko
spoznanje, da država Slovenija velja samo toliko,
»kolikor divizij ima«, za kar se je ne tako davno za-
nimal Stalin, ko je tekel pogovor o Vatikanu, se nam
obeta. Pa nikar se ne domišljajmo. da bomo imeli v
pogajanjih podobno pozicijo, kot jo ima Vatikan.
Vladimir Vodušek^
4 — MORDA VAS ZANIMA
19. julij 1990 - TEDNIK
NASVETI ZA VSAK DAN
Preživimo prosti čas v naravi
Perutninsko meso na žaru
Je zelo primerno za pečenje na
žaru. Paziti moramo, da vzame-
mo za pečenje vedno mlado pe-
rutnino. S pečenjem manjših ko-
sov mesa boste imeli več veselja,
ker jih lažje spečemo kot celo pe-
rutnino, pri pečenju katere mora-
mo več kot uro vzdrževati pravil-
no temperaturo.
Na splošno moramo paziti, da
pri pečenju cele perutnine kože
ne poškodujemo, ker bi sok izte-
kel in meso ne bi bilo več sočno.
Perutnino solimo pred pečenjem,
kar pa ni nujno. Tudi če jo soli-
mo po pečenju, sol hitro prodre
v meso.
Nasveti za pripravo nabodaic iz
perutninskega mesa
Za pripravo so najprimernejši
piščančji fileji (iz piščančjih prsi)
in fileji iz puranjih prsi.
Kadar filirate piščančje prsi
sami, jim morate odstraniti poleg
kosti tudi kožo. Najbolje pa je,
da kupite že pripravljene fileje
Perutnine Ptuj. Perutninska na-
bodalca lahko mariniramo v pi-
kantnih, pa tudi eksotičnih mari-
nadah.
Kadar marinada ne vsebuje
maščobe, mažite nabodalca med
pečenjem z oljem.
Piščančja nabodalca s šampinjoni
Slanino narežemo na 4 cm ve-
like kvadrate, piščančji file pa na
2 cm debele kocke. Sampinjone
očistimo in operemo, čebulo olu-
pimo
Navedene sestavine izmenično
nabodemo na 4 večje ali 8 manj-
ših nabodaic.
Olje zmešamo z limoninom so-
kom in premažemo nabodalca.
Nabodalca pečemo na z alufoli-
jo pokritem žaru 10—20 minut
(brez alufolije 14—16 minut).
Večkrat jih obrnemo in prema-
žemo s preostalo marinado. Pe-
čena nabodalca solimo, popo-
pramo in ponudimo.
Za 4 osebe smo jih nabodli s:
6 rezinami prekajene slanine
(5 dag)
50 dag piščančjega fileja
16 svežimi ali vloženimi šampi-
njoni
16 manjšimi čebulami ali šalot-
kami;
premazali in potresli pa s:
3 jedilnimi žlicami olja
1 jedilno žlico soka iz limone
soljo
in sveže mletim poprom
Piščančja nabodalca po indonezijsko
Piščančja nabodalca po lukarsko
Piščančja jetrca namočimo za
1 uro v mleko, nato jih pod teko-
čo vodo splaknemo, odcedimo in
s servieto obrišemo. Posamezna
jetrca zavijemo v tanko rezino
slanine. Piščančji file narežemo
na 2 1/2 cm velike kocke. Čebu-
lo olupimo in prerežemo na po-
lovico. Izmenično nabodemo na
8 manjših špil jetrca, zavita v sla-
nino, in narezan file. Na začetku
in na koncu pa nabodemo razpo-
lovljene ali pa cele manjše čebu-
le.
Premažemo z oljem in jih pe-
čemo na z alufolijo pokritem ža-
ru (meso se enakomernejše speče
ter ostane sočnejše) ob večkrat-
nem obračanju 8—12 minut. Pe-
čene solimo, popramo in ponu-
dimo.
Za 4 osebe potrebujemo:
20 dag piščančjih jetrc
3 dl mleka
10 dag prekajene slanine
30 dag piščančjega fileja (iz prsi)
8 čebul ali 16 šalotk
3 jedilne žlice olja
sol
sveže mleti poper
Piščančja nabodalca z ananasom
in bananami
Obročke ananasa (iz konzerve)
narežemo na 6 enakomernih de-
lov. Banane olupimo in jih nare-
žemo na 12 enakih kosov ter jih
zavijemo v tanke rezine slanine.
Piščančji file narežemo na 2,5 c
m velike kocke. Ananas, v slani-
no zavite banane in file izmeni-
čno nabodemo na 4 večja ali 8
manjših nabodaic. Premažemo
jih z oljem in pečemo na z alufo-
lijo pokritem žaru med enako-
mernim obračanjem 8—12 mi-
nut. Piščančje meso 3 minute
pred koncem pečenja še enkrat
premažemo z oljem. Pečene soli-
mo, popramo in ponudimo s ku-
hanim rižem in eno izmed pikan-
tnih omak k jedem na žaru.
Za 4 do 8 nabodaic smo porabi-
li:
2—3 kolobarčke ananasa (iz
konzerve)
2—3 banane (odvisno od veliko-
sti)
8 dag tankih rezin prekajene sla-
nine
40 dag piščančjega fileja
3 jedilne žlice olja
sol
sveže mleti poper
Nabodalca po indonezijsko
Piščančji file oplaknemo, obri-
šemo in narežemo na 1/2 cm ši-
roke rezine. Iz nasekljanih ore-
hov, limoninega soka, vroče ko-
košje juhe, soli, belega mletega
popra, drobno nasekljane čebule
in strtega česna naredimo mari-
nado. Polovico jo damo na stran,
s preostalo pa prelijemo po nare-
zanem mesu in pokrito marinira-
mo 3—4 ure. Meso vzamemo iz
marinade, odcedimo, osušimo in
nabodemo na 4 nabodalca. Pre-
mažemo jih z oljem in pečemo
na alufoliji, s katero smo prekrili
žar. Ob večkratnem enakomer-
nem obračanju jih pečemo
12—15 minut. Med pečenjem jih
še enkrat premažemo z oljem.
Pečena nabodalca damo na ogre-
to ploščo, s peteršiljem okrasimo
in ponudimo z omako, ki jo na-
redimo iz preostale marinade, v
katero vmešamo smetano.
Za 4 nabodalca potrebujemo:
50 dag piščančjega fileja
za marinado:
8 dag nasekljanih orehov
sok 2 limone
1/8 vroče kokošje juhe (lahko
vzamemo kocko)
sol
mleti beli poper
1 drobno nasekljano čebulo
1 strok strtega česna
3 jedilne žlice olja
1/2 šopka peteršilja
10/8 1 smetane
Želim vam dober tek ter obilo
zadovoljstva in uspehov pri pe-
čenju. Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— Haloški biser
V vrtu
v SADNEM VRTU julija obdobje bujne rasti sadnega drevja po.
jenjuje, sadje pa prične dozorevati. Medtem ko se sadjar veseli žlah-
tnih darov narave in uspehov, doseženih pri sadjarjenju, pa ob tem že
mora razmišljati o prihodnjih delih v sadovnjaku: o njegovi obnovi,
dosajevanju, precepljanju ali morebitnem potrebnem preoblikovanju]
Sadni vrt si vsakdo glede na naravne možnosti, lastne potrebe po sad-
ju in ne nazadnje glede na voljo do strokovnih opravil v njem obliku-
je sam. V domačih vrtovih v večini primerov sadja ne pridelujemo za
trg, zato je priporočljivo sadni vrt osnovati v čim pestrejši sestavi vrst
in sort. Različne sadne vrste in sorte, ki v danih naravnih razmerah
pri nas uspevajo, nam po svoji pestrosti nudijo mnoge koristi, saj ima-
mo celo leto na voljo različno sveže sadje, pa tudi strokovno delo v
takšnem vrtu je zanimivejše. Z domiselno razporeditvijo sadnega
drevja, njegovo dosledno vzgojo in nego pa prispevamo bistveni de-
lež k oblikovanju, videzu in urejenosti našega zelenega okolja.
Ko tako razmišljamo o sadnem vrtu in zastopanosti sadnih vrst v
njem, bi veljalo ugotoviti, da nekatere sadne vrste, kljub temu da so
domače v tem okolju, v sadnih vrtovih niso dovolj zastopane. Tokrat
bi nekoliko govorili o slivah in češpijah, ki sta kot sadna vrsta vse pre-
malo v naših vrtovih. Zanimivi sta zaradi sorazmerno skromnih rast-
nih razmer, enostavnejše vzgoje, predvsem pa večnamenske uporab-
nosti plodov.
Sicer so poznane kot samorastne v ekstenzivnih sadovnjakih, nji-
hov pridelek pa se običajno uporabi za predelavo v žganje. Pri slivah
je enako kot jablanah, hruškah in drugih sadnih vrstah veliko doseže-
nega pri žlahtnjenju in odbiri, tako da je v svetu znanih že več kot
2500 sort. Mnoge od žlahtnih sort sliv, ki so tudi v našem sadnem iz-
boru priporočljive za sajenje v vrtovih, so takšne, da je njihova upo-
rabnost večnamenska, saj so poleg uživanja v svežem stanju primerne
za sušenje, za predelavo v marmelade, kompote, sokove, če pa pridel-
ki presežejo te potrebe, pa iz njih kuhamo izvrstno žganje — slivov-
ko.Slive in češplje imajo izvrstno prehrambeno vrednost, pa tudi nji-
hove zdravstvene vrednosti ne smemo zanemarjati.
Po sadnem izboru so priporočene po zaporedju zrelosti nasled-
nje glavne sorte sliv in češpelj: ruth gerstetter, bilska rana, vvangenhe-
imska, domača češplja, italijanska češplja in stanley ter stranske sorte
morettini, fiorenzia, altanova in zelena renkloda. Sedaj oz. v sadni se-
zoni je čas, da si na trgu, na razstavah, pri sosedih in drugih priložno-
stih spoznamo s sortami, ki bi nam najbolj ustrezale v domačem vrtu.
V OKRASNEM VRTU so čebulnice — narcise in tulipani — že
dozorele, ker so nadzemni deli rastline odmrli, zato jih nemudoma iz-
kopljemo. Čebulice izkopavamo le z vilasto lopato, ker se tako najbo-
lje ohranijo; pri izkopu z navadno lopato ali motiko čebulice ranimo
ali prerežemo in so za sajenje neuporabne. Izkopanim čebulicam
odmrlo cimo odtrgamo in jih v eni plasti, zložene v plitvih sadnih za-
bojčkih, sušimo v senci. Suhe in očiščene čebulice nato v dveh plasteh
v plitvih zabojčkih zložimo v prostor, ki ima okrog 20° C. Čebulic to-
rej ne shranjujemo v vlažne kleti z nizko temperaturo, temveč v su-
hem podstrešju ali podobnem prostoru.
V ZELENJAVNEM VRTU proste gredice plitvo zrahljamo, zelo
koristno pa je, da prsti dodamo 2 do 3 cm debelo plast komposta in
nekaj šotnega mešanega gnojila ter tako dognojeno gredico posejamo
z zgodnjimi sortami korenčka, jesensko špinačo, blitvo, mesečno red-
kvico, motovilcem, listnim ohrovtom, pa tudi nizki fižol, uporaben za
stročje, še lahko sejemo.
V tem času presajamo endivijo iz več zaporednih junijskih setev,
da pridelamo rozete, ki bodo postopoma dozorevale za jesensko rabo.
Za sajenje endivije, ki jo želimo vzimiti, če nekaj dni počakamo, saj
bo tista, presajena konec julija in prve dni avgusta, ravno pravšnja za
vzimitev konec oktobra ali prve dni novembra.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za plod, od 14. do 17. in od 23. do 25. julija, rastline za list
15. in 23. julija, za gomolj in korenino 17., 18. in od 26. do 29. julija
ter za cvet 20. in 21. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
Kako do našega ljubega
Jadrana?
Ste se že odločili, kam boste odpotovali to vroče poletje? Ali ve-
ste, kako boste odpotovali? Vas je mogoče strah kolon na »najlepših«
cestah v Evropi? Nič zato. Pred vami je nekaj informacij o cenah po-
tovanja z vlakom in avtobusom. Za potovanje z avtobusom je žal
manj informacij, saj naše ljubo Komunalno podjetje nima organizira-
nih avtobusnih voženj do Jadrana. Torej poglejmo:
Kot so nam povedali na avtobusni postaji v Ptuju, je zasedenost
avtobusov v poletnih dneh nekoliko manjša, na železniški postaji pa
ugotavljajo ravno obratno: kljub minuli podražitvi število potnikov
narašča. V juniju so jih imeli 35 890.
Anemari Kekec
Navipova prodajalna v
Kungoti
Branko Sitar iz Kungote 158 pri Kidričevem je bil do nedavnega
zaposlen v mariborskem Tamu, kjer pa so mu ob znanih težavah te
delovne organizacije povedali, da je tehnološki presežek. Ostal je
pred dejstvom, kaj storiti, kajti družino je bilo treba preživeti. Hitro je
zbral pogum in denar in si ob stanovanjski hiši dogradil prostor za
manjši lokal. Navezal je stike s firmo Navip in pred kratkim odprl
prodajalno brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Kot je povedal, gre
prodaja razmeroma dobro, saj so cene posameznih izdelkov skoraj za
tretjino nižje kot za podobne izdelke drugod. Prodajalna je odprta
vsak dan od 8. do 10. ure in popoldne od 14. do 20. ure. Ob sobotah
in nedeljah, pa tudi ob praznikih pa je prodajalna odprta nonstop.
-OM
Sitarjeva prodajalna je lepo urejena in vedno tudi dobro obiskana. (Fo-
to;M. OiMi I )
POGOVOR S PROF. DR. SLAVICO ŠIKOVEC
Klepet o vinu in vinski kulturi
Aleš Gačnik
(2. nadaljevanje)
A. G. Ugotavljamo, da je marke-
ting na eni strani odvisen od
oblasti in njene naklonjenosti tej
gospodarski panogi, dober mar-
keting pa je povezan tudi s kul-
turno zavestjo ljudi in s samim
vedenjem o vinu. Zdi se, da Slo-
venci znamo vino »dobro« piti,
čeprav o njem relativno malo ve-
mo.
S. G. Ne znamo ga dobro piti,
ker ga pijemo včasih v nezmer-
nih količinah, ne ob jedi ... Z
njim se nekateri bolj nalivajo,
kot pa da bi resnično uživali ob
njem. Tako kot na drugih po-
dročjih smo tudi na tem dosegli
neke vrste infiacijo. Moram reči,
da so k temu veliko prispevali
naši kletarji, ki so na trg spravlja-
li velike količine manj kakovost-
nega vina kot konzumno vino
brez geografskega porekla. Ta vi-
na so na trgu ustvarjala infiacijo
in devalvacijo cen tudi kakovost-
nemu vinu. Vinska kriza je v sve-
tovnem obsegu, ker svet proizva-
ja ogromne količine vina, več,
kot ga potroši. V svetovnem me-
rilu je EGS center proizvodnje
vina. In zdaj smo si mi pri izvozu
izbrali ravno ta trg, ki je zelo
zahteven in ki ima sam probleme
s svojim vinom, zato je razumlji-
vo, da je zaprt za uvoz konzum-
nega vina. Nekdaj smo lahko iz-
važali konzumna vina, zdaj pa
smo morali pri izvozu nujno pre-
iti na kakovost, a nam te kakovo-
sti zunaj nihče ni plačal. Vsak
naš zunanji uvoznik je vedel,
kakšna je situacija pri nas, da
smo prisiljeni v izvoz za vsako
ceno, in zato so nas resnično iz-
koriščali. Na račun življenja na-
šega vinogradnika so si nekatere
zunanje firme ustvarjale kapital.
A. G. Ali mislite, da tudi pri nas
vlada moda, ki se odraža v oku-
su, v popularnosti nekaterih vin?
Ali je res, da smo ljudje najbolj
konservativni ravno pri okusu in
da je ravno okus tisti, ki se v nas
najpočasneje spreminja?
S. Š. Veste, tudi moda malo po-
tegne. Pojavi se strokovni članek,
novinarji ga nekje slišijo, povza-
mejo samo segment, samo nekaj,
kar je negativno. Kako to prika-
žejo, je odvisno od časopisa, v
katerem članek objavijo. Infor-
macije pridejo do množic tudi
po radiu in televiziji. Na vsako
pozitivno oddajo, ki bi lahko bi-
la poučna, gledajo kot na rekla-
mo in je zato prepovedana. Vino
se meče v isti koš kot žgane pija-
če. Države, ki imajo najvišjo piv-
sko kulturo, so romanske države:
Italija, Francija, Španija. V teh
državah je bilo vino hrana, hra-
nilo, vino je bilo ob jedi na mizi
kot kruh. Se kruh je bilo včasih
težje dobiti kot vino. Zelo velike
količine potrebne energije so še
do pred tremi, štirimi desetletji
nadomeščali z vinom. To je bila
kmečka populacija, ki je delala
na zemlji. Pa se je struktura spre-
menila tudi tam in zato je potro-
šnja močno padla, npr. pri Itali-
janih in Francozih s 110 oz. 112
litrov na 70 litrov in manj. Mo-
ram pa reči, da je v okviru te ko-
ličine porasla potrošnja kako-
vostnih vin. Ljudje pijejo manj,
ampak pijejo boljše, vedo, kaj je
dobro. Ce pijete k jedi, pijte vi-
na, ki so nevtralna v aromi, in vi-
na, ki niso sladka. Nemci, te sem
malo bolj spremljala, so poznali
Foto: Aleš Gačnik
le sladka vina, ki so jih tudi do-
sladkali. Na suha vina niso pre-
šli, ker so pravili, da je množica
potrošnikov  pri  sladkih vinih.
Zdaj v Nemčiji — tu pa gre za
malo mode — prehajajo na tro-
šenje suhih vin. Če rečete, da pi-
jete samo sladko vino, je to sko-
raj tako, kot da ste se legitimira-
li, da nimate nobene pivske kul-
ture. Pitje suhih vin je v Nemčiji
postalo nekak pozitiven snobov-
ski prestiž. Začelo se je zlasti s
tujci, ki so prihajali in so v bolj-
ših restavracijah zahtevali suha
vina. Nemška vina pa so bila
pretežno sladka. Suhega vina ni-
ste dobili. Ko pa so prešli na su-
ha vina, niso imeli izdelane teh-
nologije in so bila njihova suha
vina takšna, da se rekla: Pijem
suha vina, ampak v tem primeru
raje kozarec sladkega. Suha vina
morate znati najprej izšolati. Ve-
ste, pri suhem vinu je tako kot
pri ženskem obrazu brez vsake
kozmetike: vse se opazi. Tako je
suho vino najbolj odkrito vino,
tu ni tistega sladkorja, ki lahko
prekriva kakšno napako kletarja
ali nehigieno v posodi.
A. G. Katero je danes najbolj
modno vino na Štajerskem?
S. Š. Štajerci premalo proizvede-
jo, da bi imeli probleme s proda-
jo, in proizvedejo predobra vina.
V svetovnem merilu je moda
chardonnay. Ravno to ste verjet-
no hoteli slišati. Na prvem mestu
je chardonnay, na drugem pa
sauvignon. Presenečeni boste,
ker še pred desetimi leti tisti, ki
je imel sauvignon, tega ni mogel
prodati in tudi naš potrošnik te-
ga vina ni znal ceniti. Zdaj ga
zahtevni potrošnik zahodnega tr-
ga ceni in mu daje prednost. V
NVashingtonu na svetovni razsta-
vi vin je prvo mesto pripadlo
chardonnayu in drugo sauvigno-
nu.
A. G. Ime chardonnay se v na-
šem okolju sliši v primerjavi s
tradicionalnimi imeni, kot je npr.
laški rizling, dosti bolj eksotično.
Ali mislite, da je tudi ime tisto,
ki privablja?
S. Š. Mislim, da ne. Chardonnay
je stara sorta, ne pa nova, kot so
jo pri nas hoteli prikazati novi-
narji. Celo v vinogradih, kjer so
mislili, da imajo čisti beli pinot,
je prevladoval chardonnay, tako
da je to sorta, ki je bila že dolgo
pri nas in ima skupnega predni-
ka s pinojem.
Se nij4aijuje
TEDNIK -19-    1990
NAŠI KRAJI iN LJUDJE — 5
Izginjajoči grad
Takšen je bil Fuksov grad v Štajngrovi (pri Benediktu v Slovenskih
goricah), ko Je bil na vrhuncu svoje gospodarske moči. Po podatkih, ki
nam jih je zaupal sedanji lastnik Bernard Zorko, so ga zgradili leta
1756 in je bil center cvetočega posestva, ki je slovelo predvsem po do-
brem vinu in sadju. Prvotno podobo so ohranili sosedje tega gradu, ki
imajo skrbno obnovljeno fresko gradu v svoji veži.
Na začetku tega stoletja je bil grad že v slabem stanju. Podrlo se je
vzhodno krilo, katerega nastavki so še lepo vidni.
Najbolje ohranjen del sta klet in vzhodni del gradu, v katerem še
vedno prebivajo Zorkovi: oče, ki obdeluje nekaj okoliške zemlje, in
hčerka, ki se pripravlja na selitev v novo hišo pri Benediktu. Oče Ber-
nard bo v ostanku gradu ostal sam ...
Zorkovi nikoli niso doživeli, da bi jih obiskal kdo z Zavoda za spo-
meniško varstvo. Nihče ne poskrbi, da bi grad vsaj za silo »porihtali«,
sami pa tudi ne zmorejo. Na vzhodni strani gradu je bil nekdaj znamenit
vodnjak s slamnato streho, kar je moč videti na fotografijah v kroniki
pri cerkvi sv. trije kralji pri Benediktu. Slovel je kot najlepši vodnjak v
Slovenskih goricah. Sedaj pa je le bleda senca tistega iz zlatih časov
Fuksovega gradu.
Darja Lukman
Foto: Bojan Mihalič
Mladinski
raziskovalni tabor
v Šmartnem
na Pohorju
Od 1. do 8. junija je 31 mladih raziskovalcev skupaj z mentorji v
Šmartnem (letos je to že osmi raziskovalni tabor: dva sta bila v Mako-
lah, šest pa v Šmartnem) v šestih skupinah raziskovalo nekatere po-
sebnosti občine Slovenska Bistrica. Srečko Štajnbaher, profesor geo-
grafije in zgodovine na Srednji kovinarski šoli v Mariboru, v počitni-
cah pa vodja raziskovalnega tabora, je povedal, da posebej pridno dela-
jo arheologi, ki bodo ostali vsaj še teden dni pri izkopavanju Ančnikove-
ga gradišča v Jurišni vasi.
Letošnji tabor je bil razdeljen na šest skupin: na arheologe, etnolo-
ge, na dve skupini geografov raziskovalcev, ornitološko in skupino, ki je
raziskovala onesnaženje potoka Bistrica.
Arheološka skupina že več let opravlja izkopavanja na Ančnikovem
gradišču in je podobno kot vsa leta tudi letos podaljšala delo. Ančni-
kovo gradišče spada po vseh sedanjih ugotovitvah v drugo polovico
4. stoletja. Gre za poznoantično najdbo in pri prvem-seftdiranju, ki je
bilo opravljeno že pred nekaj leti, so imeli arheologi srečo, da so nale-
teli ravno na tisti prostor ob obzidju, kjer je bila kovačija, in našli pre-
cej ostankov, ki so kazali na kovaško opravilo. Letos pa se je pri izko-
pavanju pokazalo še nekaj: Lastnik je v ta prostor posegel že veliko-
krat in je na tem prostoru naredil arheologom veliko uslugo. Pokaza-
lo se je, da je obzidje bistveno večje, kot so pokazala vsa dosedanja
raziskovanja. Prav zaradi tega bodo morali delo nadaljevati še na dru-
gem prostoru, kjer to prvotno ni bilo mišljeno.
Srečko Štajbaher je povedal, da se sedaj natanko ve, daje obseg
gradišča večji, ni pa še natančno znano, kako bodo izkopavanja opra-
vljali. Arheologi bodo naredili na raznih krajih več poskusnih sond,
potem pa bodo skušali ugotoviti obseg zidu. Ce bodo naleteli na kak-
šne druge najdbe, bi to samo še dodatno pojasnilo, kaj se je pravza-
prav na tem gradbišču v preteklosti dogajalo.
Med raziskovalci so bili tudi mladi etnologi. Preučevali so pre-
hrambene navade ljudi na šmarskem območju. Letos so se odločili,
da bodo raziskali pripravo in sestavo prehrane na tem območju, ki bi
lahko kdaj pozneje prišla v poštev pri razvoju kmečkega turizma.
Geografi so bili razdeljeni v dve ksupini. Ker je Pohorje še vedno
območje, kjer je na razpolago dosti pitne vode, ki pa je bolj ali manj
čista, so skušali ugotoviti, kolikšne količine škropiv in umetnih gnojil
uporabljajo kmetje na njivah in posevkih. Druga skupina geografov si
je zadala nalogo ugotoviti možnosti razvoja kmečkega turizma v teh
krajih. Pohorci so sicer pripravljeni imeti kmečki turizem in bi deni-
mo konec tedna sprejemali polne avtobuse, zaradi pomanjkanja delo-
vne sile pa si ne morejo privoščiti stacionarnega, kljub temu da mož-
nosti so.
Med raziskovalci so bili tudi ptičarji in tisti, ki so raziskovali
onesnaženje vode potoka Bistrica. Ornitološka skupina se je v taboru
pojavila letos prvič, njena naloga je bila ovrednotiti stanje ptičjih vrst
na tem območju. Opravili so celo nekaj obročkanja, da bi lahko kas-
neje delo nadaljevali. Skupina, ki raziskuje onesnaženje voda, je vzela
pod drobnogled onesnaženost Bistrice, ki je glavna vodna žila slove-
njebistriške občine. Mladi raziskovalci so si ogledali čistilne naprave
ter ugotovili, da je stanje na tem področju zelo žalostno.
Kaj bodo raziskovalci letos sporočili domači občini? »Kot vedno
bomo predstavili enotedensko delo, kljub temu da mnoge raziskave še
niso končane. Nekateri mentorji bodo delo nadaljevali in potem izide še
publikacija. Še posebej jo priporočam učiteljem osnovnih šol. Če pa bo
to kogarkoli še posebej zanimalo, si lahko zbornik raziskav poišče tudi
v slovenjebistriški knjižnici,« je sklenil svoje pripovedovanje Srečko
Štajnbaher, ki se že vrsto let ukvarja s to raziskovalno dejavnostjo.
Omeniti moramo, da jih je letos vzela pod svojo streho šmarska
šola, gostoljubni Pohorci pa so jih vabili medse; pripravili so jim celo
pravi piknik.
Vida Topolovec
V. R.
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
(39. nadaljevanje)
Kari Arnuš
Dvajset dni po ustrelitvi tal-
cev v Šoštanju je okupator
ustrelil kar trideset talcev v
Mariboru. Bilo je 30. oktobra
1941. Med njimi je padlo se-
dem boriskih zapornikov: Kari
Arnuš (22), Franc Graber (21),
Kari Hrenič (20), Milan Ošlov-
nik (17), dr. Metod Spindler
(35), Franc Toplak (24) in Lojze
Zajšek (17).
Kari Arnuš se je rodil leta
1919 na Polencih pri Polenša-
ku v Slovenskih goricah. Pri
krojaču Kristaniču v Ptuju seje
izučil krojaške obrti. Njegov
mojster je bil socialdemokrat
in je v mladem Karlu krepil de-
lavsko zavest. Še bolj je nanj
vplival krojač Mirko Bezjak, ki
je bil komunist. Vojaški rok je
Kari odslužil pri mornarici. Ob
napadu fašistične Italije na Ju-
goslavijo je sestrelil italijanski
bombnik, kakor je pripovedo-
val, ko se je po razsulu jugoslo-
vanske vojske vrnil domov. V
Ptuju je takrat stanoval pri
Korparjevih, ki so bili znana
socialdemokratska družina.
Korpar je bil usnjarski mojster
v Pirichovi tovarni v Ptuju.
Kari se je počutil pri Korparje-
vih kot doma in se pri njih sha-
jal z mnogimi mladimi sodelav-
ci delavskega gibanja, kakor
tudi v delavskem društvu VZA-
JEMNOST v Ptuju.
Po vrnitvi iz vojske se je
vključil v sabotažno skupino. V
začetku septembra pa je pri-
spel s skupino ptujskih prosto-
voljcev v Pohorsko četo. Boje-
val se je kot mitraljezec v spo-
padu z nemškimi vojaki 17.
septembra na Klopnem Vrhu,
nato pa pri Fišerjevi vili. S Po-
horja se je napotil okrog 26.
septembra v Ptuj. Do Maribora
sta šla skupaj z Zvonkom Saga-
dinom iz Ptuja, tudi borcem
Pohorske čete. V Mariboru sta
se razšla. Kari je odšel v Ptuj in
se oglasil pri Korparjevih. Ko
se je vrnil domov k materi na
Polence, so ga prišli Nemci že
čez nekaj dni aretirat. Bilo je 3.
oktobra 1941. Odpeljali so ga v
ptujski zapor, kjer je v indeksu
vpisan s številko 448. Po hu-
dem mučenju na sedežu gesta-
pa v F*tuju so ga gestapovci od-
peljali na Bori, od tu pa s tova-
riši pred puške v Maribor.
Franc Graber
Franc Graber, ustreljen 30.
oktobra 1941, se je rodil leta
1920 na Bregu pri Ptuju in sta-
noval pozneje s starši na Sp.
Hajdini. Izučil seje za krojača.
V družbi komunista Mirka Bez-
jaka, krojaškega pomočnika v
Ptuju, je postal skojevec in se
družil s komunisti pri delav-
skem društvu VZAJEMNOST
v Ptuju. Po vdoru okupatorja je
njega in druge levo usmerjene
hajdinske fante povezal v osvo-
bodilno gibanje delavec Kari
Hrenič iz F*tuja. Graber je bil
aretiran s hajdinskimi tovariši
5. avgusta 1941, odpelja v ptuj-
ski zapor, nato pa na Bori. kjer
je preživel s tovariši hajdinske
skupine zadnje dneve svojega
mladega življenja.
Se nadaljuje.
Kari Arnuš. ustreljen 30. 10. 1941.
Franc Graber, ustreljen 30. 10. 1941.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19- julij 1990 - TEDNIK
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Žetale
— prijazna vas
Žet^le, povsem na južnem ro-
bu ptujske občine, so mirna in
prijazna vas. Tipična, haloška
idila obiskovalca spremlja na
vsakem koraku. Poseben vtis na-
redita na obiskovalca, ki takih
prizorov ni vajen, razmeroma vi-
soki Resnik in za njim še višja
Donačka gora. Žetale so majhno
naselje, hiše v središču so stisnje-
ne ob cesti, nekaj jih je razmeta-
nih malo višje na položnih strmi-
nah. Do Žetal nas pripelje kar
dobro urejena cesta, res da pre-
cej vijugasta, vendar z gladkim
asfaltom. Ko smo se vozili po
njej smo se čudili, ker tudi obi-
čajno visoke trave ob njej nismo
našli. Pozneje smo izvedeli, da
cestno podjetje enkrat ali dva-
krat letno kosi tudi ob tej cesti,
in tako nam je bilo jasno, da so
kak dan pred nami Žetale obi-
skali tudi cestarji. Sicer pa niso
samo kosili trave, mašili so tudi
luknje na asfaltu. Asfaltno maso,
ki je ostala, pa so enostavno vsi-
pali na dovozno makadamsko
pot; še poravnati je se niso po-
trudili.
Pogled na Žetale je najlepši,
ko ste kak kilometer oddaljeni
od vasi. Ponosna farna cerkev in
precej nad njo še druga, nekoli-
ko manjša, dajeta posebno podo-
bo, tudi zaradi položaja, kjer sta
postavljeni — v obeh primerih
prav na vrhu vzpetine.
Pred vasjo rahel vzpon ceste,
nato pa strmi spust do prvih že-
talskih hiš. To so v glavnem stare
stavbe, nove se šopirijo nad temi
in so značilnost današnjega časa
— seveda ne takšne, kot bi sodile
v popolnost haloške idile. To so i
spoznali tudi študentje arhitektu-
re na nedavnem mladinskem ta-
boru, ki so bili zgroženi nad obli-
ko novogradenj. Pred nekaterimi
lepo urejenimi hišami in na lepo
urejenih dvoriščih vas pozdra-
vljajo pisani palčki, ki so grobo
vrinjeni v zeleno okolje in so
prej navlaka kot okras. Celotni
videz kvarijo tudi nekaj višje
zgrajeni vikendi, ki so po pravilu
pokriti z belo kritino, in če se le
da, transformatorske oblike ali
obiti s pretirano zglajenimi de-
skami v obliki stenskih oblog.
Taki tujki v tem lepem delu Slo-
venije, da bi borci za ohranjanje
naravne lepote krajine kar pono-
reli!
Pa se vrnimo v središče Žetal.
Kar tri prodajalne so v središču,
in vse tri so poskrbele za zbiranje
smeti. Ce ne s koši, vsaj s karton-
skimi škatlami. Pa kljub temu le-
ži še kakšen papirček od lučke
ali čokolade na tleh, poleg koša.
Pazite torej, mladi Žetalanci. Ob
osnovni šoli je večji keson za zbi-
ranje odpadkov, ki ga komunala
prazni po potrebi. Kakšnega jav-
nega odlagališča smeti v Zetalah
nimajo, v krajevni skupnosti tudi
ne vedo, kam ljudje odlagajo
vse, kar jim več ne služi. Lahko
Tu, v tej travi je regulirani potoček.
jim malce pomagamo in pove-
mo, da se marsikaj najde ob ce-
stah, tam seveda, kjer je kakšna
večja jama; tudi v bližnjih goz-
dovih se da najti marsikaj, tudi
kak štedilnik, traktorska ali avto-
mobilska guma. To so seveda
problemi sodobnega življenja in
v Žetalah ne more biti drugače
kot drugje.
Ob farni cerkvi je solidno ure-
jeno pokopališče, polno rož,
med grobovi je trava v glavnem
pokošena. Pokopališče je lepo
ograjeno, z urejenim zbirališčem
odpadkov. Mrliška vežica je sta-
ra in zato načrtujejo novo. Ceste,
ki niso asfaltirane, so kar dobro
vzdrževane z drobljencem, če-
prav ga morajo voziti od daleč. V
spodnjem delu vasi je reguliran
potok, ki je nekoč pogosto po-
plavljal. Sedaj so poplave bolj
redke, ker je višje zgrajen zadrže-
valnik. Je pa res, da sedaj tako
rekoč praznega in reguliranega
potoka skorajda ne boste opazili,
ker je popolnoma zaraščen z vi-
soko travo.
Kljub vsem naštetim napaki-
cam so Žetale dokaj prijazna
vas, tako po videzu kot po prijaz-
nosti svojih prebivalcev. Prijaz-
nost in ustrežljivost je sicer zna-
na vrlina Haložanov. Seveda bi
lahko z odpravo nekaterih napak
bil celotni videz vasi še prijaznej-
ši.
V načinu ocenjevanja od ena do
deset smo Žetalam prisodili raz-
meroma visoko oceno: 7 (sedem).
Marija Samec
Jože Bračič
Žetale, stisnjene pod Resnikom in Donačko goro.
Pokopališče je urejeno in čaka na novo mrliško vežico.
Tako so se cestarji znebili odvečnega asfalta.
Oh, ti nič haloški vikendi!
Z odpadki pa kar pod cesto.
DR. VANEK ŠIFTAR
France Jeza -
dijak s Spodnje Hajdine
v osmem razredu sva stanovala v dvoriščni so-
bici brez sonca in skoraj brez dnevne svetlobe, v
nadstropni hiši nekdanje ulice Vseh svetnikov,
nasproti kavarne, v kateri naj bi počival madžarski
kralj.
Matija Korvin, ko si je peljal žensko iz Italije.
To »pravljično resnico« sva prepustila zgodovi-
narjem, saj nisva verjela v tega tujega kralja Mat-
jaža. V pritličju najine stanovanjske »trdnjave« je
imel čevljar svojo delavnico in zelo prijetno je bilo
z njim besedovati.
Na Francetu (obraz, neka nervoznost...) so se
kazali izrazi ejši sledovi preživelih naporov in vse
prej kot dobrih življenjskih razmer.
V sobici sva imela posteljo in krajšo »zofo«. Te-
densko sva si menjavala posteljo.
V osmem razredu sem pisal dijaški dnevnik. V
njem je ostalo tudi naslednje:
9. 3. 1938:
»Skupaj stanujeva s Francetom . .. Jeza je bo-
lan, že na obrazu in meglenih očeh se vidi bole-
zen . . . Jeza mirno spi. Že sem odložil peresnik in
iz študija me je zbudilo tovariševo kašljanje. Na
ustih, na robcu se je pokazal krvav madež, ki se je
naglo širil in kmalu je bil ves robec krvav, za tem
še drugi. Spogledala sva se in menda sva oba isto
mislila, ali bala sva se resnice. Boječe je dejal: Saj
je ta kri iz želodca. Svetla kri iz želodca? Ne veru-
jem. V sobi je zelo zatohlo. France se močno poti.
Pozno ponoči je«.
10. 3.
»Svetla kri se je raztekala po robcu in vzglavju
in se oprijemala njegove roke. Nocoj je imel več
napadov. Bled obraz so mu pokrivale rosnate ka-
pljice.«
11. 3.
»France je resno zbolel. V bolnici leži, tempera-
tura narašča. Popoldne sem ga obiskal.«
V tistem času dijaki nismo bili zdravstveno za-
varovani. Razmere pri Francetovih so bile zelo
težke. Preživljal se je — več nas je bilo takih ~ s
tem, kar je zaslužil (občasni honorarčki, inštrukci-
je). Takoj je bilo vprašanje: kako mu pomagati, od
kod denar? Razred je prizadela Francetova bole-
zen, toda kaj več ni bilo. Osebno so me razočarali
sošolci, ki so bili dokaj glasni v navdušenju za ne-
ki novi, pravičnejši svet. Toda sedaj se niso zgani-
li. France ni bil po njihovi meri. Njegov starejši
brat Maks je bil v bogoslovju in mu tudi ni mogel
pomagati. Dogovoril sem se s pisateljem Ingoli-
čem in našim katehetom dr. Stankom Cajnkarjem,
da bom šel med velikonočnimi počitnicami proda-
jat v Maribor njuni knjigi Lukarji in dramo Poto-
pljeni svet. Avtorska provizija od prodaje gre za
Francetovo zdravljenje. Uspel sem. V Mariboru
sem tudi spoznaval ljudi. Prijetno je bilo srečanje
z odvetnikom dr. Maksom Šnuderlom (kasneje
moj univ. profesor in tudi na mnogih področjih
sva sodelovala), ki je kupil obe knjfgi in k ceni še
nekaj primaknil za Francetovo čimprejšnjo ozdra-
vitev.
Franceta so poslali na zdravljenje v Topolšico.
Bolezen ni zmanjšala njegove razboritosti. Kmalu
se je ostro spri z nekim sreskim načelnikom iz Sr-
bije. Zaprli ga niso, ampak nagnali domov.
Ponovno sva se znašla v stanovanju pri trgovcu
Selinšku. Kmalu so nama odpovedali. France, haj-
di na Hajdino, jaz pa pod drugo streho. V stiski,
kaj s Francetom, ki je bil zaskrbljen, a ne obupan,
je na pomoč priskočil Edo Gračner (rojen 1915 v
Ljubljani), ki je študiral kot privatist v osmem ra-
zredu. Zanimal se je za ljudsko medicino in nekje
je »zvrtal« recept za Franceta. Med drugim mu je
»predpisal«, da mora na tešče uživati med z ajdo-
vim kruhom. Jeza je premagal bolezen, kasneje
preživel hude dni v Dachauu in leta 1984 umrl v
Trstu.
France je kot osmošolec objavljal v mesečniku
Žika povest v nadaljevanjih. Tedaj je imel v delu
že več večjih tekstov. Želel je, da bi mu Miško
Kranjec ocenil neki tekst (naslova se ne spomi-
njam) in napisal priporočilo za objavo. Posredoval
sem. Miško je pristal in verjetneje bolezen prepre-
čila zastavljeno »sodelovanje«. Na nekem spreho-
du po ptujskem parku sva govorila, da bi jaz nada-
ljeval povest za eno ali dve nadaljevanji v Žiki.
Nekaj časa se nisva mogla sporazumeti o usodi
glavne junakinje. Mnenja sem bil, naj še živi v
dveh ali pa vsaj v enem nadaljevanju. France si je
toliko opomogel, da je sam nadaljeval.
Osmi razred je končal s prav dobrim uspehom,
a z nami ni maturiral. Po tem sva imela še občasne
pisne stike, ki pa so tudi sčasoma nehali.
Po letu 1945 so mi povedali, da je Jeza nekje v
Makedoniji, in nisva se več srečala. Precej časa po
tej informaciji sem slišal, da je emigriral v Italijo,
in to predvsem iz nekih osebnih, ne političnih ra-
zlogov. Kaj je dejansko bilo, nisem povpraševal.
Med nekim razgovorom se je Miha Marinko za-
nimal, koliko poznam Jezo, kako ga ocenjujem iz
dijaških let, ali imam z njim kake stike. Nekoliko
me je začudila taka nenavadna zvedavost, ki je bi-
la kaj redka pri Mihi. Beseda je dala besedo in tu-
di jaz sem ga spraševal. Nekako mimogrede — na-
videzno mi je dejal, da so Jezo napačno ocenjevali
in dobro bi bilo, če bi se vrnil. Dejal mi je, naj na-
vežem z njim stike in vplivam nanj, da se brez skr-
bi vrne, saj bi meni verjel zaradi starega poznan-
stva. Iskal sem ga v Trstu, brezuspešno. Enako so
bili neuspešni tudi poskusi, da bi z njim navezal
stike prek prijatelja Jožeta Korena, glavnega in
odgovornega urednika Primorskega dnevnika. Po
tej poti sem bil tudi informiran o njegovem pisa-
nju in problematiki, ki jo obdeluje. Tako sem zve-
del, daje 1967. izšla njegova knjiga »Skandinavski
izvor Slovencev«. O tem sva precej razpravljala v
dijaškem času. Tedaj ga je posebej zanimal tudi
polotok Kamčatka. Imel je precej tudi tuje litera-
ture. Tja je hotel, a zakaj, mi ni zaupal.
Nekaj let po njegovi smrti sem prebral Bohan-
čevo izredno toplo in kritično realno poročilo o
Francetovi knjigi Spomini iz Dachaua". Težko bi
se spomnil, katero izmed knjig o trpljenju v tem
zloglasnem taborišču bi mogel po realni iskrenosti
primerjati s Francetovo »Spomini iz taborišča«.
Knjiga je izšla leta 1985 v Gorici in kmalu sem jo
dobil brez težav. Ko sem jo začel brati, je nisem
mogel odložiti, saj sem se v njej srečal z dachav-
skim »bolničarjem« Janezom Keržarjem, s kate-
rim sva tri leta sedela v isti klopi.
S Keržarjem sem se poslednjič srečal pozno leta
1949 v Mariboru, ko je bil že nekoliko prizadet. V
mojem stanovanju je kar na lepem s knjižne police
pobiral knjige in jih metal po tleh. Vmes je pona-
vljal verze iz Fausta, ki je bil tudi naša učna knjiga
pri nemščini.
O Francetovi knjigi ne bi mogel napisati kaj
boljšega od Francka Bohanca: »Vsaka zapisana
beseda živi, in to v človeku, ki jo prebere.« Želim,
da bi Francetovi spomini bili čimprej kot ponatis
(morda bi se mu lahko oddolžil Ptuj) na našem
knjižnem trgu zaradi res vsega spoštovanja vredne
kvalitete!
24. junija 1990.
Viri:
' Dr. Vanek Šiftar: Nekaj dni iz ptujskega dijaškeg
dnevnika. Skozi viharje v lepšo prihodnost. Ptuj 1981, str.
79-85.
' Franček Bohanec: Vsaka zapisana beseda živi. in to v
človeku, ki jo prebere. Delo. Književni listi, .Sit. 17/1987,
str. 7. Leta 1967 je izšla tudi Francetova knjiga: Moč lju-
bezni.
Ureditev povezovalne ceste med
Volkmerjevo in Maistrovo ulico
V Ptuju in okolici je več pro-
metnih čepov; postopoma naj bi
jih odmašili in tako poskrbeli za
večjo varnost. Vrsto let je bila ka-
men spotike tudi neurejene ceste
med Volkmejerjevo in Maistrovo
ulico. Sedaj je tega konec, saj so
jo pred dnevi pričeli urejati. De-
lavci ptujskega podjetja za nizke
gradnje pridno delajo, in kmalu
bo dobila želeno podobo. Ob
njej bodo uredili enostranski
pločnik, poleg tega bodo na no-
vo uredili oba mostova. Zame-
njali ju bodo z montažnima; po-
stavil ju bo zagrebški Viadukt.
Ureditev povezovalne ceste bo
stala 1,3 milijona dinarjev. De-
nar sta zagotovili krajevni skup-
nosti bratov Reš in Borisa Ziher-
la. Pri urejanju pa sodeluje tudi
občina s svojo cestno dejavnost-
jo.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
NOVO V PTUJU
fCDNIK
— 19. julij 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7
MIRKO KOSTANJEVEC
V socialistični Jugoslaviji sta
^jla doslej izdana dva zvezna za-
l^ona o lovu, v Sloveniji pa štirje.
Q teh bivših zakonih v tem član-
ne nameravam pisati, temveč
le o sedaj veljavnem Zakonu o
varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter
0 upravljanju lovišč — v nadalje-
vanju bom uporabljal skrajšavo
II (Ur. list SRS, str. 25/76,
29/86). Celotno ali pa vsaj delno
vsebino cit. zakona morajo po-
gnati ne samo tisti, ki se direktno
ukvarjajo z lovstvom, temveč tu-
di drugi občani in njihova zdru-
ženja, družbenopolitične skup-
nosti, gozdarske in kmetijske or-
ganizacije, krajevne skupnosti
itd. Zato se mi zdi potrebno in
koristno vse, ki jih zanima, se-
znaniti z nekaterimi najvažnejši-
mi določbami ZL in na njegovi
podlagi sprejetimi predpisi.
Kaj je divjad in čigava je
Po omenjenem ZL se za divjad
štejejo v samem ZL določene
prosto živeče divje živali, ki so
bile, ki so ali ki lahko postanejo
predmet lovstva. Ta divjad je
družbena lastnina in kot dobrina
splošnega pomena uživa poseb-
no, z omenjenim zakonom dolo-
čeno varstvo.
Opozorim naj, da ZL med div-
jad poleg sesalcev šteje tudi v za-
konu naštete ptice.
Kaj je razumeti pod pojmom »lov-
stvo« in kaj obsega pojem »lov«
ZL namesto besed varstvo, go-
jitev, lov in uporaba divjadi upo-
rablja samo eno besedo: »lov-
stvo«. Pod pojmom lov pa ZL ra-
zume iskanje, zasledovanje, od-
strel in odlov divjadi, pobiranje
poginule divjadi in njihovih de-
lov (rogov, kože in drugega).
Kdo sme loviti divjad
Divjad smejo loviti člani lov-
skih organizacij, strokovni delav-
ci organizacij, ki upravljajo lo-
višča ter domači in tuji lovci —
turisti. Pogoje, pod katerimi lah-
ko jugoslovanski državljani, ki
niso člani lovskih družin, in tujci
lovijo v Sloveniji, določijo člani
lovskih družin, združeni v Lovski
zvezi Slovenije, in delavci orga-
Lovski predpisi v Sloveniji
nizacij združenega dela s po-
dročja lovstva, združeni v poslo-
vni skupnosti. To določijo v sa-
moupravnem sporazumu in v
splošnem aktu organizacije, ki
upravlja lovišča. Tak smaoupra-
vni sporazum je bil sklenjen in
za nečlane lovskih organizacij
najdemo določbo v 12. čl.; ta se
glasi:
»Udeleženci se dogovorijo, da
bodo občanom, ki niso člani lov-
skih družin, omogočili izvajanje
lova pod pogoji:
— da take občane spremljajo
izprašani lovci,
— da imajo ti občani po zako-
nu o orožju in predpisih, izdanih
na njegovi podlagi, pravico nosi-
ti lovsko orožje,
— da znajo zadovoljivo ravna-
ti z lovskim orožjem,
— da se zavarujejo za primer
nesreče na lovu.
Tuji državljani lahko lovijo v
loviščih v R. Sloveniji pod pogo-
jem:
— po ceniku, katerega mini-
malne zneske določijo udeležen-
ci tega sporazuma,
— da so zavarovani za primer
nesreče pri lovu,
— da imajo zagotovljeno
spremstvo pri lovu.
Udeleženci ne bodo dovolili
lova tujemu državljanu, ki na ka-
kršenkoli način izraža sovražna
stališča do samoupravne sociali-
stične urditve (pripomba: ta do-
ločba se sedaj v naših spremenje-
nih političnih razmerah verjetno
ne bo več upoštevala) ali če se je
hudo pregrešil zoper načela lov-
ske etike.«
Prav tako se na domače in tuje
lovce — goste nanaša še 13. čl.
omenjenega sporazuma, ki se
glasi:
»Pri organizaciji lova in kadar
v lovišču lovijo domači in tuji
gosti, mora lovska organizacija
poskrbeti za varnost udeležencev
na lovu in drugih ljudi ter za var-
nost premoženja.
Tuji gosti in občani, ki niso
člani lovskih družin, razen delav-
cev organizacij združenega dela,
ki so udeleženci tega sporazuma
in imajo lovski izpit, morajo
pred lovom z risanico opraviti
preizkus orožja in preizkus strel-
skih sposobnosti.
Tistemu, ki očitno ne zna rav-
nati z orožjem ali ne doseže za-
dovoljivih rezultatov pri preizku-
su streljanja, se ne sme dovoliti
lova.«
Samostojno sme loviti oseba,
ki je član omenjenih organizacij
in ki ima lovski izpit. Oseba, ki
takega izpita nima, pa sme loviti
le v spremstvu lovca, ki ima iz-
pit.
Lov na polhe pa je dovoljen
vsem občanom pod pogoji, ki jih
določa ZL.
Koga razume ZL pod besedama
»lovske organizacije«.
Po ZL so lovske organizacije
lovske družine in njihove zveze
ter organizacije združenega dela,
ki upravljajo lovišča in narodne
parke zaradi ohranitve in gojitve
avtohtone divjadi, in skupnosti
teh organizacij.
Nadaljevanje prihodnjič
Gremo v avtošolo
Ptujska občina je bogatejša še /a tri /ascbnc avto^olc L': f'; .o
bodočim voznikom ponudile nekoliko cenejše ure praktičn'-, 7o;^n)«;
ter tudi cenejše tečaje cestnoprometnih predpisov, lako so ncur^idno
napovedali konkurenco že uveljavljenima AMD in /ŠAM Ptuj
V naslednjih vrsticah pa lahko preberete, v katerih avtomf>bilih
se boste lahko izučili rutine šofiranja. V avtošoli Glorija so na ra/pf>-
lago najnovejši modeli mazde 323 — diesel, avtošola Dragar & I ištra-
vec pa ima jugo 45. V avtošoli Economic v Markovcih učij«) bodoče
voznike in seveda tudi voznice z avtomobili zastava 101 in zastava
128. ZŠAM Ptuj razpolaga z zastavo 101, renaultom 5 in golfom,
AMD pa z jugom 55, zastavo 128 in zastavo 101.
Ce se ravno obotavljate, v katero avtošolo bi se vpisali, smo vam
za lažjo odločitev pripravili primerjavo cen ure praktične vožnje in te-
čaja cestnoprometnih predpisov:
PRI NAS V KLUBU
Pijem
— ali sem alkoholik?
živčevje delimo na centralno (možgani s hrbtenjačo) in
periferno (živci, ki potekajo od osrednjega živčevja v vse
organe telesa).
Možgani so človekov računalnik, ki sprejema sporočila
tako od vseh organov kot tudi iz zunanjega sveta. Ta spo-
ročila potem zazna, jih predela in izdela ukaze, ki jih po-
šilja po vsem telesu. Po zapletenosti in učinkovitosti pa
možgani prekašajo vsak računalnik, ki so ga izdelali do-
slej. V možganih se dogaja tudi vse tisto, kar imenujemo
duševnost.
V človekovih možganih je približno deset milijonov
živčnih celic — nevronov. Vsaka med temi celicami vzpo-
stavi nekaj tisoč povezav z drugimi celicami. Po tem vidi-
mo, kako zapleten, a tudi veličastno učinkovit organ so
možgani. Vendar pa imajo možgani eno slabost. MO-
ŽGANSKE CELICE SE NAMREČ NE RAZMNOŽU-
JEJO IN NE OBNAVLJAJO. To pa je izjemno pomemb-
no dejstvo, če vemo, da so te celice tudi zelo občutljive na
alkohol. Z alkoholom si torej lahko možganske celice
uničujemo, nove pa nam ne bodo zrasle (v nasprotju z
drugimi organi, na primer jetri, za katera vemo, da se nji-
hove celice lahko razmnožujejo in obnavljajo). Tako s so-
dobnimi preiskavami in postopki ugotovimo, da se je pri
alkoholiku možganska skorja stanjšala.
____Okvare na možganih so lahko različne in rzalične stop-
nje. Najhujša posledica je alkoholna pobebljenost: takrat
so vse funkcije okvarjene in človek se vede kot starček,
pobebljen zaradi ateroskleroze (poapnjenja krvnih žil).
Zelo pogosta okvara možganov, ki jo pozvroča alkohol,
so t. i. BOŽJASTNI (epileptični) NAPADI. Ob tekam na-
padu človek nenadoma izgubi zavest, pade, ima krče, po-
modri v obraz, na usta mu pride pena, lahko se pri tem
ugrizne v jezik in pomoči v hlače. Ti napadi so pri alko-
holikih dokaj pogosti tedaj, ko se streznijo (v abstinenčni
krizi.). Te napade je treba ločiti od napadov pri pravi bož-
jasti (epilepsiji), ki jih ima lahko tudi človek, ki ni odvi-
sen od alkohola (na pr. kot posledica poškodbe možga-
nov pri enem od mnogih padcev). Ta namreč zahteva
zdravljenje z zdravili.
SAMO BOŽJA^,TNI NAPADI PRI ČLOVEKU, OD-
VISNEM OD ALKOHOLA, MINEJO BREZ ZDRA-
VIL, ČE NEHA PITI. Poškodbe možganov zaradi udar-
cev in padcev so pri ljudeh alkoholikih pogoste (ne drži,
da ima pijanec srečo in se le redko poškoduje). Ena iz-
med možnih posledic udarca v glavo je tudi že omenjena
božjast. Možganske celice so zelo občutljive za pomanj-
kanje kisika, hrane (sladkorja in vitaminov skupine B).
Če vemo, da alkoholiki veliko časa prebijejo v zakajenih
prostorih (premalo kisika), tudi sami kadijo (spet prema-
lo kisika v krvi) in se neredno hranijo, potem se ne čudi-
mo, da so možgani alkoholikov tako pogosto okvarjeni in
da tako slabo delujejo.
Seveda okvare možganov pripomorejo k tistim posledi-
cam, ki jih imenujemo duševne. O tem kdaj drugič.
Tudi periferno živčevje je občutljivo za učinke alkoho-
la. Periferno živčevje povezuje možgane in hrbtenjačo z
organi. To so v bistvu živčne nitke, po katerih potekajo
sporočila v hrbtenjačo in možgane, od njih v organe pa
navodila za delovanje.
ENA NAJBOLJ POGOSTIH TELESNIH OKVAR
ZARADI ALKOHOLA SPLOH JE VNETJE ŽIVCEV
(POLINEVRITIS).
Najbolj pogosto so prizadeti živci, ki oživčujejo mišice
goleni. Zato človek, odvisen od alkohola, težko hodi (ho-
di kot raca), bolijo ga noge in večkrat ga dajejo krči v no-
gah.
Drugič o okvarah želodca, spolovil in drugih posledi-
cah. Vse to je treba vedeti in čuvati svoje zdravje. To pri-
poroča tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ko poziva
k polni odgovornosti za lastno zdravje. Zato tudi toliko
pišem o okvarah. (Vse je povzeto po knjigi dr. Slavka Zi-
herla KAKO SE UPREMO ALKOHOLU.)
Dr. Z. 1.
8 - OD TU IN TAM
19. julij 1990 - TEimiH
PRtJtUSMO.-    I
Kdo joče,
ko umirajo podjetja
Kako je mogoče, da vse firme jemlje \rag.' Kol da v tem vpraša-
nju ni nič več tragičnega, ker se v njih poleg apatičnosti (tako je, dru-
gače ne more biti) skriva tudi črni humor.
Človek začne verjeti, da je umiranje podjetij v bistvu rojstvo iz-
najdljivosti (visokopoložajskih) spretnežev. Pa ne recite, da ni tako.
Marsikje. Malo bolj pogumno pokukajte ali pa se vsaj zanimajte (in
se ne dajte odpraviti s prvimi odgovori na vaše zakaje), kdo vodi od
mrtvih vstale firmice, ki so menjale le ime, največkrat niti kože ne. Ri-
nite v osrčje in videli boste, da so tisti velikani, ki so firmo (namer-
no?) prignali k vragu, na enako visokem stolu ali pa vsaj v tesni bliži-
ni glavnega stola.
Tu nekaj smrdi. Po čem, se ve. Da bi bil smrad znosen, bi bilo
treba pastirje, ki so dovolili tovarnam (in ovčicam) poginiti, poslati na
pašo na drug pašnik, ne pa da dihajo tam, kjer so najbolj zasmradili
oni, bazo pa poslali v zimsko spanje. Se zdi, da govorim v prispodo-
bah? Hočem reči: zakaj grejo delavci na t. i. prisilni dopust, vodilni
pa še naprej vlečejo 100-odstotno plačo? Ali res znamo tako krasno
namerno pozabljati na pravice, dolžnosti, demokracijo? Vse, kar se
šušlja med delavci, tudi ni iz trte zvito. Ne moremo zato, ker nam ne-
katera šušljanja niso. všeč ali nas onečaščajo, trditi, da so delavci laž-
nivci. Takšne ali drugačne čvekarije imajo gotovo srž resnice in ne na-
zadnje niso vzklile nikjer drugje kot na tovarniških dvoriščih, v halah,
za stroji, v pisarnah. Marsikatere domneve^ pomešane z negodova-
njem, se kmalu potrdijo, recimo, ko čas dokaže, kdo je (in s pomočjo
koga — ponavadi tujega partnerja) lastnik bivšega obrata z novim
imenom, malo spremenjeno proizvodnjo, z ne veliko spremenjeno vo-
dilno strukturo. Nekaj baze res ostane, toda kako izberejo tiste sre-
čneže? Pravilniki so cesto zelo čudni. Glede na to, kakšne krivice je
družba že delala in spregledala in kako so posamezniki v imenu druž-
be vlekli ljudi za nos in kako se je spretno ravnalo s papirnimi ukrepi,
ni zaupati in verjeti. Je potemtakem čudno, če je baza nezaupljiva in
razjarjena?
Vse skupaj je nenaravno. Namreč to, da čisto vsaka tovarna
umre za »rakom«, tista, ki še ni, pa (prav gotovo) bo. Kdo joče, ko
umirajo podjetja? Delavci jočejo, le nekaj pa si jih mane roke.
Sonja Votolen
Obiskanost zbirk in razstav
Pokrajinskega muzeja
Zbirke Pokrajinskega muzeja na gradu je v juniju obiskalo 11 148 gostov,
od tega 554 tujcev. Maja je bil obisk manjši; zbirke si je ogledalo skupaj 9 000
obiskovalcev, 481 izmed njih tujcev. Kot so povedali na gradu, prihajajo obi-
skovalci tudi iz zelo oddaljenih celin, kot sta Avstralija in Severna Amerika.
Obisk arheološke zbirke je bil v preteklih dveh mesecih manjši od obiska
zbirk na gradu. Arheološko zbirko si je maja ogledalo 473 obiskovalcev, junija
pa 456.
Pokrajinski muzej pa poleg ogleda rednih zbirk prireja tudi razstave v pavi-
ljonu Dušana Kvedra in na gradu. V maju je bila v paviljonu razstava Ribe na-
ših voda, ki si jo je ogledalo 1382 obiskovalcev, junija pa je bila razstava Liko-
vna delavnica, kjer je bil obisk slabši: obiskalo jo je 833 obiskovalcev. Razstavo
Turquerije na gradu, ki je bila od 17. maja do 24. junija, pa je videlo 1 300 obi-
skovalcev.
Anemari Kekec
Glasba mu je kruh in konjiček
Ko sc pogovarjaš s Slavkom IVI
kom, r.i\ii;ilcljcin (ilasbciic šole Or
nio/. ki jc hkrati tudi dirigent pihal-
nega orkestra, ne veš n;itanko, kje po-
tegniti črto med obema dejavnostima.
Oboje vodi s srcem, veliko mero glas-
benega znanja in seveda z velikim ve-
seljem.
Glasbena šola je v Ormožu polnih
31 let, še vedno pa se stiskajo (in se
menda še lep čas bodo) v vzhodnem
traktu ormoškega gradu, kjer so za
takšno dejavnost vse prej kot primer-
ni prostori. Šolsko leto so končali
uspešno: 150 učencev je poučevalo 10
učiteljev, učili.so vse instrumente, ra-
zen godal. Kadrovska zasedba na šoli
je dobra, še vedno pa nimajo učitelja
kitare, čeprav ga iščejo že nekaj let.
»Letošnje šolsko leto smo sklenili
21. junija z javnim nastopom v avli or-
moške osnovne šole na Hardeku. Ob
tej priložnosti smo podelili 32 pohval
in priznanj tistim, ki so se še posebej
potrudili, in seveda tudi tistim, ki so
uspešno končali delo v ormoški glasbe-
ni šoli,« je med drugim omenil Slavko
Petek.
Pogovor sva nadaljevala z delova-
njem pihalnega orkestra, ki šteje 48
članov. Starost članov je od 12 do 66
Letošnja pomladna sezona je bila iz-
redno bogata. Naj omenim promenadni
koncert 26. aprila pred ormoškim hote-
lom, kar je naša dolgoletna tradicija.
Ker letos ni bilo proslave ob dnevu OF
slovenskega naroda, smo to opravili
kar mi. Mimoidoči so nam prisluhnili,
bili pa so nekoliko /medeni, ker niso
vedeli, kako in kaj. 27. in 28. aprila
smo odšli na zanimivo turnejo. Obiska-
li smo Postojnsko jamo, Lipico, Porto-
rož. Seveda smo imeli v vseh teh krajih
tudi koncerte. Najprej smo zaigrali
pred Postojnsko jamo, nato so nam do-
volili, da smo lahko igrali 10 minut tu-
di v jami. Koncert smo imeli tudi v Li-
pici in Portorožu, edino v Piranu nam
niso dovolili koncerta, ker smo se pač
prepozno prijavili. Pa smo se vseeno
znašli: odpeljali smo se z ladjico na
morje in potem pred Piranom veselo
igrali,« je z veseljem povedal Slavko
Petek.
Ob prvem maju so imeli že tradi-
cionalno budnico po Ormožu, potem
so igrali tudi Jeruzalemu.
Letos je bil Ormož gostitelj tretjega
medobčinskega srečanja pihalnih or-
kestrov, ki se ga je udeležil tudi do-
mači pihalni orkester. Ob svetovnem
dnevu glasbe 21. junija so imeli kon-
cert v cerkvi svetega Jakoba v Ormožu.
Program je bil sijajno naštudiran, saj
so zaigrali dela Mozarta, Ravela, C.
M. von Webra, Beethovna in Bacha.
Posebnost je bil trobilni kvintet, ki ga
sestavljajo Slavko Petek — trobenta,
Danilo Ivanuša — trobenta, Jože B.
Turica — tenor, Anton Šalamun —
bariton in Boštjan Štefančič — bas.
»Še vedno pa nekateri mislijo, da
je koncert v cerkvi nekaj neprimerne-
ga,« je žalostno pripomnil Slavko Pe-
tek in dodal, da bodo podobne kon-
certe imeli v vseh cerkvah ormoške
občine, da bodo Ljudje spoznali orke-
ster.
Sedaj uživajo zaslužene počitnice.
Ponovno bodo igrali ob koncu tedna,
vsi pa se bodo zbrali 19. avgusta, ko
se bo orkester v vsej svoji postavi od-
pravil na naš najvišji vrh — Triglav. V
planinah bodo kar dva dni. Ker sem
ga ob tem nekoliko čudno pogledala,
češ kako pa boste vse instrumente
spravili na vrh Triglava, je povedal,
da jih bodo nosili na nosilih, nekaj pa
bodo imeli tudi nosačev, ki bodo na
svojih hrbtih prenašali velike bobne,
kontrabas in še kaj. Na Kredarici bo-
do imeli promenadni koncert 19. avgu-
sta, na Triglavu pa 20. Si lahko pred-
stavljate, kako bo ubrana glasba od-
mevala med našimi vršaci?
Kaj pa jeseni? Nič posebnega, je
menil Slavko Petek, začne se novo
šolsko leto, koncert ob otvoritvi nove
šole v Ivanjkovcih, potem ob krajev-
nem prazniku v Ormožu in še veliko
vsega. Na začetku smo povedali, da
so prostori glasbene šole utesnjeni v
vzhodnem traktu ormoškega gradu,
zato ima pihalni orkester vaje v enem
izmed razredov stare ormoške osno-
vne šole. »Vsaj to«, je menil zadovolj-
no Slavko Petek.
Vida Topolovec
Koncert v cerkvi sv. Jakoba ob svetovnem dnevu glasbe
Pihalni orkester pred Postojnsko jamo
OD TU IN TAM — 9
- 19. julij 1990
TEDNIK
Na Črešnjevcu obnavljajo dom kulture
v krajevni skupnosti Crešnje-
vec pri Slovenski Bistrici so se
lotili temeljite obnove vaškega
(jonia kulture. Nekaj sredstev so
namenili iz krajevnega samopri-
spevka, drugo pa je primaknila
nekdanja občinska kulturna
slcupnost. Ob vsem je bilo opra-
vljenega ogromno prostovoljne-
ga dela. Od konca lanskega ma-
ja, ko so delo pričeli, je okoli 30
ljudi opravilo več kot 10000 pro-
stovoljnih ur. Menda jih ima naj-
več   predsednik  sveta   krajevne
skupnosti Jože Štumf, ki na grad-
bišču preživi skoraj ves prosti
čas.
V obnovljenem domu kulture
bo 400 kvadratnih metrov upo-
rabnih površin. Največji del od-
pade na osrednji prostor (170
kvadratnih metrov), na dvorano,
drugo pa na oder, garderobo,
sejno sobo in manjše prostore. V
obnovljenem domu bo imela
svoj prostor tudi pisarna kraje-
vne skupnosti Crešnjevec.
Predsednik sveta Jože Štumf je
Dom kulture na Črešnjevcu.
povedal, da se bo v prihodnje v
domu marsikaj dogajalo. Med
osrednje prireditve bodo sodile
kulturne, po katerih je Crešnje-
vec nekoč slovel. Pred leti so
imeli zelo dejavno dramsko sek-
cijo, še vedno pa uspešno dela
mešani pevski zbor, ki sodi med
najboljše v občini.
Ker učenci osnovne šole Creš-
njevec nimajo telovadnice, bodo
v prihodnje uporabljali dvorano
tudi v, ta namen. Vendar Jože
Štumf pravi, da iger z žogo v
dvorani ne morejo imeti, lahko
pa bodo imeli gimnastiko. Želja
je tudi, da bi v obnovljenem do-
mu imeli oddelek glasbene šole.
Prostor je primeren tudi za ki-
nodvorano, če bodo tako krajani
želeli.
Neuradna otvoritev bo letoš-
njo jesen, uradna pa 8. februarja
prihodnje leto, ko bo tu osrednja
občinska proslava ob sloven-
skem kulturnem prazniku in ko
se bo črešnjevsko KPD poimeno-
valo po Štefanu Romihu, ki je za
kulturo v tem kraju in tudi v ob-
činskem merilu storil veliko.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Turizem po naše
Ob jezeru v Gradišču v Slovenskih goricah imajo »urejene« tudi sanita-
rije
(Foto: MS)
EKO Ruše 90
Udeležil sem se regijskega tekmovanja iz kemije ter se uvrstil na
republiško v Ljubljano po zaslugi svoje tovarišice za kemijo prof. Mi-
je Vaupotič z OŠ Olge Meglic Ptuj. Na republiškem tekmovanju sem
si z nekaj drugimi učenci 7. razredov delil prvo mesto. Prvo mesto je
dosegla tudi moja sošolka Melita Trop. Za nagrado naju je prof. Mija
Vaupotič povabila na 4. ekološko-preučevalno-raziskovalni tabor Ru-
še 90, ki je potekal od 25. do 29. junija in na katerem je tovarišica so-
delovala kot vodja tabora.
Letošnji tabor je imel mednarodni značaj, saj je bilo pet udele-
žencev tudi iz tujine: trije iz Italije in dva iz Avstrije. Bil je namenjen
najboljšim učencem podravskih šol, ki kažejo zanimanje za biologijo
in kemijo. Udeležili so se ga učenci različnih izobraževalnih stopenj
— osnovnošolci, srednješolci, študentje in gostje iz tujine.
Po pozdravnem govoru oz. dobrodošlici udeležencem smo se na-
mestili v dijaškem domu v Rušah. Dela so potekala po različnih stop-
njah. Osnovnošolci smo na taboru ostali pet dni, in tako je bil razde-
ljen naš program dela. Imeli smo tri stalne mentorje: tov. Jožico Oz-
mec iz OŠ Selnica ob Dravi, prof. Mijo Vaupotič iz OŠ Olge Meglic
Ptuj in proL Romano Jazbec z Zavoda za šolstvo Maribor. Delali smo
tudi z drugimi strokovnimi sodelavci. Raziskave so potekale s področ-
ja ekosistemov vode in tal.
Že sam naslov pove, da smo se ukvarjali z ekologijo. Naš delav-
nik je bil tudi šestnajsturni. Delo je ponavadi potekalo po naslednjem
vrstnem redu: zjutraj smo se seznanjali s stvarmi, ki smo jih namera-
vali obravnavati (dobili smo napotke za delo), sledil je praktični del
Mladi kemiki in biologi na terenskem delu na taboru EKO Ruše 90 s
prof. Mijo Vaupotič.
dneva (jemanje potrebnih vzorcev) in laboratorijsko delo, kjer smo
vzorce biološko in kemijsko analizirali in zapisovali rezultate. Delali
smo po skupinah, ki so se menjavale. Večinoma smo se delili na bota-
nike, zoologe, ekologe in kemike. Po končanem delu je vsaka skupina
podala rezultate svojega dela v obliki pisnega poročila in izdelala po-
sterje.
Vodja strokovnega dela na taboru ~ biološkega in kemijskega
— je bila prof. Mija Vaupotič.
Predvsem smo preučevali vode in okolico potoka Rušica ter oko-
liške gozdove. Vzorce enakega tipa smo zbirali na različnih odvzem-
nih mestih, da smo lahko kasneje videli razlike med njimi ter sklepali,
kje so vzroki za razlike v onesnaženju. Gozdovi so že na meji kritične-
ga, medtem ko je potok Rušica še dokaj čist predvsem v višjih legah.
V zvezi s problemom onesnaženja postajamo žal iz dneva vse bolj rav-
nodušni. Ali se bo stanje kmalu kaj spremenilo?
Za konec bi Rousseauja rad popravil: »Nazaj k naravi« skoraj
več ne moremo reči (mogoče le še kak idealist), lahko pa se vrnemo k
življenju.
Domov sem se vrnil s čudovitimi vtisi s tega tabora, saj sem pri-
dobil veliko novih znanj, izkušenj in bi še želel sodelovati na takih ali
podobnih taborih.
Uroš Rogina, 7. c,
OŠ Olge Meglic
Utrinki iz dnevnikov šole v naravi
Kraj: Debeli rtič
Čas: od 10. do 15. junija 1990
Šola: Olga Meglic Ptuj
Učenci: 4a, b, c, d
NEDEUA, 10. JUNIJA
Pa sem le dočakala to nedeljo!
Včeraj sem bila vsa nestrpna, ko
sem pripravljala prtljago. Danes
sem pozno prišla na železniško
postajo, saj sem sinoči predolgo
gledala televizijo.
Nina
Ko je pripeljal vlak, smo se
poslovili od staršev in posedli po
kupejih. V kupeju nas je bilo
šest. Med potjo smo se pogovar-
jali in igrali.
Katja
S tovarišico sva gledali skozi
okno, da bi prvi zagledali morje.
Ni nama uspelo, ker so se nama
pridružili še drugi.
Ksenija
Na Debeli rtič smo prispeli, ko
je bilo kosilo. Nisem bil lačen, a
sem kosilo pojedel. Po kosilu
smo šli na plažo. Nisem dosti
plaval, raje sem nabiral školjke.
Domen
Že prvi dan sem ugotovila, da
je voda zame premrzla. Za mali-
co so bile breskve in sem se kar
•epo popacala.
Manja
Po večerji smo se morali odlo-
miti za prostovoljno dejavnost.
Sel sem k »full kontaktu«. Ob
devetih smo se šli umit in morali
Smo iti spat. Dolgo ni bilo miru.
Domen
Prvi dan je name napravil do-
^er vtis. Upam, da bo tudi druge
dni tako.
Nina
•^ONEDEUEK, 11. JUNIJA
Po jutranji telovadbi smo pos-
pravili  postelje  in  garderobe.
Tekmovali smo, kdo bo imel naj-
lepše.
Katja
Zunaj močno sije sonce, zato
sem zelo dobre volje. Žarki so
me vabili na plažo. Tovariš Vla-
do (novi učitelj za plavanje, ki je
zelo v redu) nas je mislil učiti
kravi. Ker so bili preveliki valo-
vi, smo se le sončili. Sonce naju s
Suzano ni hotelo ožgati.
Nina
»Sabina, se ne boš kopala?«
me je vprašala tovarišica. »Ne,
premrzlo je,« sem odgovorila,
vendar me je Tanja pregovorila
in skočila sem v vodo.
Sabina
Po večerji smo šli na mejni
prehod. Carinik nam je opisal
delo. V trgovini smo kupili luč-
ke.
Beno
Fantje smo se zmenili, da bo-
mo dekleta namazali z zobno pa-
sto, a nam je tovarišica pasto po-
brala.
Dejan
TOREK, 12. JUNIJA
Danes sem se le težko prebu-
dila. Dokončno me je prebudila
telovadba.
Manja
Pri učni uri smo nabirali školj-
ke. Ko smo se vračali, je pričelo
deževati, zato smo hitro tekli v
paviljon.
Uroš
Suzana, Nina in Melita so na-
brale polno vrečko školjk. Sama
sem jih nabrala le nekaj in jih
bom nesla domov.
Ksenija
Po kosilu je nehalo deževati.
Sli smo na plažo, si peli, igrali
odbojko, med dvema ognjema
ter plezali po plezalih.
Tomaž
Od premočenih poti sem imela
plave noge.
Tanja
Morda se vam bo zdelo čudno,
vendar se me je že danes lotil
kanček domotožja.
Nina
SREDA, 13. JUNIJA
Sprehod po parku. Spoznavali
smo zimzelene rastline.
Dejan
Groza, danes spet nismo mogli
na plavanje. No, če dobro premi-
slim, sploh ni bilo takšne škode,
saj smo se z ladjo peljali v Piran.
Ogledali smo si akvarij. Moje
mnenje: mariborski akvarij je za-
me zanimivejši, saj imajo tam
več različnih vrst rib. Tukaj so se
mi zdele vse ribe podobne, saj so
bile enakih barv. Zanimivi so bili
morski psi v bazenčku.
Nina
Imeli smo pol ure časa za na-
kupovanje. Matej, Sandi, Gregor
in jaz smo si kupili sladoled.
Dejan
Ladijski kapitan je obljubil
vsakemu bonbon, če bomo prid-
ni. Ker smo se nazaj peljali z
drugo barko, z bonbonom ni bilo
nič.
Sabina
V Piranu smo si ogledali Tarti-
nijev spomenik in beneško hišo.
Kupila sem si bisere za v lase.
Manja
ČETRTEK, 14. JUNIJA
Hvala bogu, danes smo res ve-
liko plavali. Priredili smo celo
tekmovanje. Zvečer smo imeli
poslovilni večer, na katerem so
najprej razglasili rezultate tek-
movanja v plavanju. Presenetilo
me je, ko sem slišala, da sem pla-
vala najboljše v razredu. V tek-
movanju red in disciplina si je
naš razred prilovil drugo mesto.
Po razglasitvi je vsak razred po-
kazal in zaigral točke, ki smo si
jih morali zamisliti v kratki uri.
Deklice našega razreda smo
pripravile skeč Obe Simoni.
Kljub temu da smo imele časa za
vaje dosti premalo, smo nastop
kar dobro izpeljale, saj smo si
nekaj tudi sproti izmislile. Na tej
proslavi me je najbolj presenetil
govor tovarišice Mace, saj nisem
vedela, da je tako čustvena. Za-
bava se je vlekla že pozno v noč,
čeprav so jo hoteli moji sošolci
prekiniti. Radi bi nas čimprej na-
mazali z zobno pasto, saj jim bo
tovarišica to noč to dovolila.
Zvečer smo se s Sabino in Su-
zano po obrazu debelo namazale
s kremo, da nas zobna pasta ne
bi preveč motila pri spanju in
nas zjutraj koža ne bi pekla. To-
varišica Maca je imela čisto
prav, ko je rekla: »To bo zelo
razburljiva noč.«
Nina
PETEK, 15. JUNIJA
Danes zjutraj sem bila zelo be-
sna. Pomislite, z zobno pasto
sem bila namazana po laseh, vče-
raj pa sem porabila pol kreme,
da sem si zaščitila obraz. Ob
osmih, se pravi še pred zajtrkom,
sem si morala prati lase. Komaj
sem se pomirila, saj sem vedela,
da je samo šala, pa čeprav zelo
neslana.
Po zajtrku smo si pripravili
prtljago, saj gremo danes do-
mov. Kljub temu da me je včeraj
že zelo mučilo domotožje, bi se
zelo rada še enkrat namočila v
morju. To žal ni bilo mogoče, saj
je bila voda premrzla. Ob desetih
je prišel po nas avtobus in nas
odpeljal v Koper, kjer je močno
deževalo, zato si Kopra nismo
mogli ogledati. Na našo srečo je
imel naš vlak veliko zamude. Ku-
pila sem si žeton, da bi telefoni-
rala domov, pa ni bilo nikogar
doma. Na srečo mi je aparat že-
ton vrnil. Ko smo končno le do-
čakali vlak, smo si takoj začeli
razlagati šale. Pri neki sem se ta-
ko zasmejala, da sem ostala brez
glasu. Suzana mi je za šalo dala
dva listka. Na prvem je pisalo
NE, na drugem pa DA. Predla-
gala mi je, naj vzdigujem listke.
Spet sem se smejala, a le kratek
čas, saj me je bolelo grlo.
Ko smo na Ptuju izstopili, sem
si mislila: »Recite, kar hočete,
najlepše je pač doma.« Rada bi
to povedala atiju in vsem lju-
dem, pa sem se spomnila, da sem
brez glasu.
Nina
Ponudba kopalk in kopalnih
plaščev v naših prodajalnah
časa dopustov si prav gotovo ne moramo zami-
sliti brez kopalk, razen če seveda ne sodimo med
nudiste. Pri vsem tem pa sploh ni pomembno, ali
bomo svoj dragoceni prosti čas preživeli v bliž-
njem termalnem kopališču ali na Jadranu, v Špa-
niji ali celo kje drugje. Kopalke sodijo v čas dopu-
stov in pika.
Pri sprehodu po^ptujskih prodajalnah smo ugo-
tovili, da je kopalk dovolj, a naši spretni trgovci
jih žal skrbno skrivajo po raznih predalih in zabo-
jih. Varčevali so tudi za izložbe, kjer so kupcem za
oči ponudili le nekaj modelov. Izjema je Blagovni-
ca, ki je na ženskem oddelku ponudila kopalke na
obešalnikih, kar je vredno pohvale.
Kakšne pa so kaj cene, vam verjetno roji po gla-
vi, če si do teh najbolj vročih dni v letu kopalk še
niste priskrbeli. Pa jih poglejmo. Otroške kopalke
stanejo do 125 od 250 din v trgovini Ciciban, \
prodajalni Biserka se gibljejo od 140 do 210 dinar-
jev. Ženske kopalke so vam na voljo dvodelne in
enodelne. Cene dvodelnih kopalk v ptujskih pro-
dajalnah se gibljejo med 200 in 500 dinarji, eno-
delne pa stanejo od 200 do 600 din. Moške kopal-
ke so seveda cenejše od ženskih, stanejo pa od 69
in vse do 260 dinarjev. Najcenejše moške kopalke
smo našli v prodajalni Mavrica — za 69 din. V
Tekstilni hiši Merkur in prodajalni Dom so kup-
cem ponudili še ženske kopalke iz uvoza, in sicer
iz Italije. Stanejo pa 200 din.
Tako, dragi bralci, cene kopalk so vam zdaj zna-
ne, tudi modelov je dovolj za bolj ali manj posta-
vne in za različne okuse, odvisno seveda od vaših
želja in potreb. Povprašali smo tudi pri zasebni-
kih, a se le-ti s prodajo kopalk ne ukvarjajo. V
boutique Leonardo pa so nam zagotovili, da tre-
nutno pripravljajo ponudbo kopalk, sedaj pa vam
ponujajo bombažne komplete kratkih hlačk in ma-
jic Lambada po 250 dinarjev.
K prijetnemu počutju na soncu seveda sodi tudi
dovolj velika brisača. Po naših prodajalnah jih je
moč najti veliko, različnih barv in seveda tudi ra-
zličnih cen. Dobite jih že za 140 din, pa tudi po
280 din. Najdražje so i? programa Adidas.
Mislim, da vam že prijetno nakladam s cenami,
kajne. Na koncu vas zato opozarjam na veliko ce-
nejšo možnost, ki je odvisna predvsem od vas:
pojdite med nudiste. Prihranjeno vam bo veliko
stiicanja za ustreznimi kopalkami in tudi denar
vam bo ostal v žepu. Pa pogumno.
Anemari Kekec
10 - OD TU IN TAM
19. julij 1990 - TEDillU
Pogled na 200 let staro kovačnico.
BODO STARE OBRTI IZUMRL^
Na obisku pri kovaču
Otmarju Soštariču
Ko ob večeru zlagoma stopaš
proti Dobravi, kjer je doma ko-
vač Otmar Šoštarič starejši, ki se
v občini Ormož še edini ukvarja
s staro kovaško obrtjo, ti pogled
obstane na umirjeni pokrajini. Z
najvišje dravske terase je lep po-
gled na mesto Ormož, reko Dra-
vo in verigo hribov na hrvaški
strani, ki se polagoma spuščajo v
nižino.
Na Dobravi že od daleč opaziš
Šoštaričevo kovačijo, staro okoli
200 let, kjer si je ob kovanju slu-
žilo vsakdanji kruh in ga nekoli-
Otmar Šoštarič starejši.
ko izboljšalo z dodatnim delom
na kmetiji pet generacij kovačev.
Pred drugo svetovno vojno je
bilo v teh krajih 12 kovačev in
vsi so imeli dovolj dela.
Otmar Šoštarič — starejši, ro-
dil se je 1911. leta, je najmlajši
med osmimi otroki, ki pa so že
vsi umrli: dva v rani mladosti,
drugi pa so dočakali častitljiva
leta. Rad hudomušno reče: »Ja,
blizu Matilde sem že.« Ker je ve-
del, da bo dobil obisk, je počakal
kar pred kovačnico, kjer se zadr-
žuje večji del dneva. Iz dimnika
se še vedno kadi; sicer ne tako,
kot prejšnja leta, pa vendar dim
pove: kovač še vedno vihti kladi-
vo, kuje in opravlja vse tisto, kar
ljudje kljub moderni tehniki po-
trebujejo.
Ob pogledu na očrnele zidove,
na orodje, ki mu ne veš imena,
vseh kosov je po zatrjevanju go-
stitelja okoli 100, te prevzame
spoštovanje do mojstra in dela,
ki ga kljub letom in slabemu
zdravju opravlja.
Zidovi so stari, streha pa je ob-
novljena. Zanimalo me je, ali jim
je kdaj od prevelikega ognja za-
gorelo. »Bilo je pred približno
tridesetimi leti, v nedeljo zjutraj,
ko smo se odpravili v toplice.
Pride sosed in vpraša, ali smo
zjutraj že kaj delali v kovačnici,
ker se je iz strehe že izdatno ka-
dilo. Vžgal se je namreč tram, ki
je vso noč tlel. Seveda smo po-
tem hitro kar z vedri vode poga-
sili. Večje škode pa ni bilo.«
V kovačnici, kjer je kljub pri-
žgani luči temno, se zagledam v
ogenj, ki tli. Zanimalo me je, ali
mojster še vedno goni kovaški
meh in na ta način razširi ogenj.
Povedal je, da danes to opravi
elektrika, kuri pa s koksom, les-
nim ogljem in visokokaloričnim
premogom. »Vzeti moraš pač to,
kar je. Hudo je, če nimaš vsega
tistega, kar smo imeli nekoč,« je
menil Šoštaričev dedek, kot ga
kličejo vsi na Dobravi.
Posebno mogočno je nakova-
lo; kupil ga je pred dvajsetimi le-
ti, ko se mu je odlomilo staro.
Tehta 150 kg, našel pa ga je po
dolgem iskanju v Zagrebu in
zanj odštel kar precejšnjo vsoto.
V kovačnici se je obrnilo kar
pet generacij. Otmar se spomi-
nja, da se je prva generacija pisa-
la Tratnik, druga Zidarič, nato
pa so se vrstile tri generacije Šo-
štaričev. Ko ga vprašam po šesti
generaciji, pove, da bodo to nje-
govi sinovi. »Kovaške obrti se si-
cer niso izučili, vendar znajo
kljub temu prijeti za delo. Veste,
to je pač takšen poklic — pode-
želska obrt, ki pa mladim ne diši
preveč.«
Povedal je, da je najprej želel
postati krojač. Nič kaj ga ni mi-
kalo težko in umazano kovaško
delo. Vendar so starši vztrajali,
da mora nekdo nadaljevati dru-
žinsko tradicijo. Ob deluje kova-
ško obrt vzljubil in jo še danes
rad opravlja. Prejšnja leta mu je
v kovačnici izdatno pomagala tu-
di žena Lojzika, zadnja leta pa
vse manj.
Pri Otmarju se je pet vajencev
izučilo kovaške obrti. Dva od teh
sta že umrla, dva delata v tovar-
ni, eden pa seje poročil na kme-
tijo, in če kaj potrebuje, pride k
svojemu nekdanjemu mojstru.
Večkrat med najinim pogovo-
rom Otmar trpko pove: »Veste,
to ni kruh za prihodnost.«
Njegovi trije sinovi — Otmar,
Franček in Branko — sicer niso
kovači, vendar bodo kovačnico
ohranili in tuintam tudi naredili
kaj zase in mogoče še za koga
drugega. Na Dobravi že sedaj
stojita dve Šoštaričevi hiši; tretjo
gradi Franček, ki še trenutno sta-
nuje v bloku Tovarne sladkorja,
kjer sta z bratom Otmarjem v
službi. Potem pa bodo vsi sku-
paj, kar očeta še posebej veseli,
in pri tem misli seveda tudi na
kovačnico.
Še vedno ima precej dela s
podkovanjem konj, ki jih imajo
ljudje bolj za zabavo. Veliko
zgodb pove o tem, kako moraš
konja podkovati, kaj vse je pri
tem pomembno.
Zven kovaškega kladiva se bo
po zatrjevanju Šoštaričevih še
dolgo oglašal na Dobravi, kljub
temu da je sedma generacija
vprašljiva, saj imajo samo enega
vnuka, pa še ta se je odločil za
povsem drug poklic; druge so
ženske. Prav pa je, da se kovačija
ohrani, če ne drugega, vsaj kot
etnološki spomenik, ki je del na-
še narodne zgodovine.
Tekst in foto: Vida Tppolovec^
NOVA KNJIGA ZALOŽBE BOREC O ASTROLOGIJI
Igra planetov in zvezd
Založba Borec je minuli teden predstavila novo knjigo, kije nova tudi po vsebini, saj o astrologiji r]
slovenščini doslej še ni izšlo nobeno resno delo te vrste — ne prevod ne avtorski tekst. Zato je knjiga Iva-1
ne Šalamun Astrologija — igra planetov in zvezd toliko bolj dobrodošla, saj je zanimanje za najstarejšo \
vedo — astrologijo tudi pri nas v zadnjem času izredno veliko. \
Ivana Šalamun je rojena v Mariboru, vendar že dolgo živi v Ljubljani. Zadnja leta se vedno bolj pos- \
veča astrološkim analizam in raziskovanju ezoteričnih znanosti. Svoje astrološko znanje izpopolnjuje v\
Indiji. Dan promocije svoje knjige je seveda določila s pomočjo horoskopa, na dan, bolje večer, ko so ji <
bile zvezde še posebej naklonjene, pa smo se pogovarjali z njo tudi za naš časopis. Prijazno se je odzvala \
naši prošnji in klepet z njo je bil posebno doživetje. Umirjena, polna neke neopredeljive energije je odgo- \
varjala na naša vprašanja, čeprav je za nama čakala še vrsta kolegov z magnetofoni in prijateljev, ki so jI \
želeli stisniti roko ob izidu knjige. \
Tednik: Zakaj prav igra plane-
tov in zvezd odloča o naši usodi?
Ivana Šalamun: Nekateri reče-
jo, da zvezde, planeti, znamenja
krojijo našo usodo, drugi pravi-
jo, da je to nekaj drugega, nekaj
metafizičnega, nekaj skrivnost-
nega. Tretji preprosto verjamejo
v svoje delo, v svoje razmišljanje,
v svojo pamet... Z astrološke
pozicije pa so planeti tisti, ki ne-
kako določijo usodo; ko se neka
oseba rodi, je položaj planetov
tisti, iz katerega astrologi izhaja-
mo in razkrivamo človekov zna-
čaj, njegove posebnosti, dobre in
zanimive stvari, ki se v življenju
zgodijo, pa tudi kaj mračnega.
Tednik: Astrologijo smo —
vsaj pri nas — povsem izrinili iz
našega življenja, iz naše zavesti,
pa čeprav je najstarejša znanost.
Nekje v podzavesti pa je bila in
je v nas...
Ivana Šalamun: Res je, kar
pravite, saj se predvsem na zaho-
du v zadnjem stoletju vzpodbuja
tehnična stran inteligence. Ven-
dar zadnja leta spet prihaja na
dan, da astrologija ni zgolj za za-
bavo, kot so horoskopi v časopi-
sih, ampak za resnejše poglede v
človeka, za osebnostne analize,
politične, gospodarske. S tem se
seveda osvešča tisti nezavedni
del, ki je lahko bil zaradi prefor-
ŠKORPIJON
siranja intelekta in zgolj intelek-
ta potisnjen v podzavest. ..
Tednik: Iz zgodovine vemo,
da ni bilo vladarja, ki ne bi imel
svojega astrologa, da je svetoval
ob odločilnih življenjskih odlo-
čitvah. Tudi danes je veliko dr-
žavnih voditeljev, ki imajo svoje
astrologe; za nekatere vemo, za
druge ne. Kako vi gledate na to?
Ivana Šalamun: To je dokaz,
da astrologija spet dobiva svoje
mesto v institucijah, veliko jo
uporabljajo v gospodarskih orga-
nizacijah v Ameriki, v Evropi in
čedalje več tudi pri nas. Astrolo-
gija postaja vedno bolj zanimiva
v organizacijah in za osebe na
vodilnih položajih. To so ljudje,
ki morajo zelo dobro obvladati
specifična področja, in če hočejo
biti na teh zelo dobri (tehnika in
KOZOROG
računalništvo vedno bolj napre-
dujeta), ponavadi pa nimajo ča-
sa, da bi tej svoji dejavnosti do-
dali tudi, recimo, meditativno
razsežnost, razmišljanja ali pa
astrološke analize. Tako se mno-
gi spet vračajo tja, kjer je človek
v prejšnjih civilizacijah že bil.
Tednik: V Indiji, na Kitajskem
— tamkajšnje razmere dobro po-
znate — je astrologija način ži-
vljenja . . .
Ivana Šalamun: Bila sem v In-
diji, tam študirala, živela v samo-
stanskem centru ... Razlika med
študijem astrologije in filozofije
(tamJe to zelo prepleteno), tukaj
RIBI
ali pa na primer v Indiji je v tem,
da pri nas gremo na predavanja,
in ko jih slišimo, gremo domov
in živimo naprej dokaj sproščeno
in nenačrtno. Tam je to drugače.
Ce študiraš na primer astrologi-
jo, je tudi tvoje življenje na nek
način podrejeno temu: živiš bolj
asketsko, režim predavanj je iz-
redno strog, veliko je razmišlja-
nja in meditacij. ..
Tednik: Je veliko ljudi, ki želi-
jo vedeti, kakšna je njihova pri-
hodnost?
Ivana Šalamun: Da, mislim,
da veliko. Vsi smo — vključno z
menoj — veliki radovedneži, to
je večna tema, o kateri bi se lah-
ko kadarkoli pogovarjali . . . Obi-
čajno se nehamo o tem pogovar-
jati preprosto zaradi skromnih
-_J)EVICA
izhodišč, ko ni videti ne v eno,
ne v drugo, ne v tretjo smer no-
bene konkretne, praktične vari-
ante, ki bi človeku lahko poma-
gala odkriti prihodnost. Ce pa
gremo globlje v filozofijo ali
astrologijo, religijo, se nam seve-
da razkrije veliko več . . . Astro-
logija je matematičen, sistemati-
čen sistem. Astrologi po svetu
vodijo statistiko — tudi jaz jo —
o točnosti, natančnosti, odstotku
natančnosti prognoz . . . Moje
napovedi so okrog 80 odstotkov
natančne, včasih tudi 100-odstot-
no. Ko ljudje to ugotovijo, je se-
veda interes za napovedovanje
prihodnosti toliko večji.
Tednik: V knjigi imate nekaj
povsem konkretnih napotkov,
kako biti sam svoj astrolog. Toda
ali je potrebno poleg tega, da
človek obvlada astrologijo kot
znanost, še kaj več?
Ivana Šalamun: Gotovo. Te
posebnosti so pri nekaterih
astrologih prisotne že v samem
začetku, ko se začno zanimati za
astrologijo,  za  zvezde,  plane-
te... Drugače pa se sposobnosti
z nekajletnim študijem tudi lah-
ko pridobijo, to so zbranost, in-
tuicija, meditativnost, sposob-
nost ocene človeka, psihološke
tehnike, ki jih uporabljajo tudi
astrologi . . . Kaj pa je tisto, kar
loči astronoma in astrologa —
oba izhajata namreč iz istega?
Astronom ostaja zgolj na mate-
matičnem, fizikalnem, tehničnem
delu, se nikakor noče spustiti v
LEV
mračne predele astrologije. Tako
smo astrologi večinoma tudi
astronomi. Astrologi pa smo, ker
operiramo tudi s filozofijo, ki
pripisuje določen pomen raznim
vplivom, bolj z eno ali kar z obe-
ma nogama v metafiziki.
Tednik: Velikokrat, ko ljudje
vzamemo v roke kakšen horo-
skop in poiščemo svoje zname-
nje, preberemo značilnosti svoje-
ga znamenja in si rečemo; ne, to
pa nisem jaz . . .
Ivana Šalamun: Res ... Toda
če bi bila astrologija stoodstotna,
bi bilo nezanimivo, vsi bi lahko
okoli vratu nosili identifikacijske
tablice, vsi bi se lahko razpozna-
li, ne bi bilo potrebno imeti ho-
roskopov in jih sploh ne bi bilo
zanimivo prebirati. Ce pa ima
kdo že izdelan natalni horoskop,
si lahko s pomočjo knjige bolj
natančno pogleda, kaj pomenijo
planeti v določenih znamenjih,
katere karakteristike mu dajo, in
je zelo velika verjetnost, da se bo
bolj našel kakor pa ne. Samo na
osnovi sončnega znaka, če reci-
mo, rečemo, da je nekdo rojen v
tem ali onem znamenju, pa je
težko reči, kajti običajno je vsak
človek kombinacija dveh, treh ali
celo več znamenj in sploh ni nuj-
no, da ima največ lastnosti tiste-
ga znamenja, v katerem je rojen.
Tednik: Kdaj pa ste se pravza-
prav pričeli ukvarjati z mislijo,
da bo astrologija vaše življenje?
Ivana Šalamun: Že kot otrok
sem ponoči hodila naokoli z
zvezdnim atlasom in gledala v
nebo, to se je potem razvijalo. S
RAK
tem sem se pričela ukvarjati naj-
prej predvsem zase, za svoje razi-
skave, duhovnost me je vedno
zanimala, vedno so me zanimali
ljudje. Zelo jih imam rada, vsa
znamenja, mislim, da nobeno ni
boljše, nobeno slabše . . . Kasne-
je je vedno več prijateljev želelo
imeti moje prognoze . . . Potem
je seveda to preraslo vse okvire
in telefon mi nenehno zvoni . . .
Tednik: Preverjate svoje pro-
gnoze?
Ivana Šalamun: Svoje napove-
di vedno preverjam, vodim stati-
stiko, zbiram povratne informa-
cije. Delam namreč izredno po.
globljene prognoze, česar večina
astrologov ne dela, zelo me zanij.
OVEN
ma, ali se je neka stvar, ki sem jo
napovedala, res zgodila.
Tednik: V Sloveniji je astrolo-
gov malo. Kje preverjate svoje
znanje, kje iščete novo?
Ivana Šalamun: Ker je astrolo-
gija stvar pomnjenja, kombinacij
tako kot pri šahu, se lahko člo-
vek tega do neke stopnje nauči iz
knjig. V praksi pa je treba potem
astrologijo dopolnjevati z razni-
mi tehnikami. Dober astrolog
nastane v praksi v stiku z ljudmi,
analizami, v poglobljenosti. No,
učiti se mora celo življenje in se-
veda svoje znanje mora nenehno
preverjati . . . Jaz svoje znanje
preverjam; treniram v Indiji, kjer
študiram, zanima pa me področ-
je astromedicine — povezava
med astrologijo in medicino. Ve-
likokrat opažam, da so ljudje, ki
prihajajo k meni, bolni. Jaz se z
zdravljenjem ne ukvarjam, lahko
pa povem, kakšna terapija bi bila
primerna, in lahko rečem, da
imam v tem dobre rezultate.
Tednik: Ali je za vas pomemb-
no, da človeka, ki mu boste nare-
dili horoskop, tudi osebno sreča-
te?
Ivana Šalamun: Ko prevza-
mem človeka v »obravnavo«,
traja analiza okrog štiri ure. Za-
jamem vsa človekova področja,
od rojstva do trenutka, ko delam
analizo, preciziram pomembnej-
še dogodke v preteklosti, nakar
naredim značajsko analizo, po-
vem, katere poteze ima človek
poudarjene, pogledam tudi za
najbližje ljudi, prijatelje, znance,
sorodnike, otroke, pogledam de-
lo, ljubezen, partnerstva, kontak-
te in potem naredim progno-
ze .. . Raje imam, če osebe prej
ne vidim; mislim, da je za astro-
loga, preden naredi horoskop,
boljše, da z osebo nima kakšnega
globljega kontakta. S tem se na-
mreč ustvari neka distanca, ki
lahko daje večjo strokovnost,
analitičnost, tudi natančnost. . .
Tednik: Veliko ste v Indiji,
kjer je — lahko bi rekli — živeti
z astrološkimi prognozami načiri
življenja. So ljudje zato tam kaj
bolj srečni?
Ivana Šalamun: Ne bolj sre-
čni, mogoče so bolj brezbrižni,
imajo na neki način manj strahu
v odnosu do smrti . . . Verjamejo
v astrologijo in prek nje v rein-
karnacijo ... Pri nas vsa ta giba-
nja  spet   rastejo,   vznikajo .. •
TEHTNICA
Prejšnja ali bodoča življenja —
to je posebno poglavje astrologi-
je ... Mislim pa, da je življenje,
ki ga imamo zdaj. tu. največ
vredno, največja sreča ...
Nataša Vodušck
Počitniško delo
Ce je bilo še pred časom mogoče s počitniškim delom zaslužiti za
brezskrbne dni ob obali ali potepanje po svetu, so letos mladi, vsaj ve-
lika večina, ostali brez dela in s tem tudi brez denarja. Dela za študen-
tarijo tako rekoč ni in vrste na študentskih servisih za delo so iz dneva
v dan daljše. Tudi po štirinajst dni ni nobenega dela. Letos tudi mla-
dinskega prostovoljnega dela, tako imenovanih mladinskih delovnih
akcij, ni več.
Mladi posedajo tako doma, tisti zamudniki, ki še niso uspeli
opraviti vseh izpitov, ali srednješolci, ki imajo še popravne izpite,
pridno ali občasno preživljajo dneve s knjigo v roki. Ostali pa — ka-
kor se kdo znajde. Bazen v domačem mestu, reka, potok, teniško
igrišče, posedanje pred televizorjem ali s kakšno leposlovno knjigo,
obisk diskoteke, prijateljev . . . Tam, kjer imajo debelejši družinski
proračun, so mladi naokrog, tudi v tujini na kakšnem seminarju za iz-
popolnjevanje tujih jezikov.
Ob vsesplošni vedno večji brezposelnosti in tehnoloških presež-
kih so se tako marsikatera vrata podjetij zaprla za počitniško delo
mladih. Žal in škoda! Kriza, za katero mladi niso prav nič »krivi«,
jim je onemogočila in zaprla vrata za počitniški dinar, ki je mnogim
pomagal prebroditi tudi prve študijske dni novega šolskega leta.
NaV
OD TU IN TAM — 11
- 19. julij 1990
fEDNIK
Vesti s
športnega
področja
IVlirko Vindiš je ob koncu mi-
nulega tedna nastopil na medna-
rodnem pouličnem teku na Sar-
diniji in v solidno močni medna-
j-odni konkurenci v teku na 9 ki-
lometrov osvojil peto mesto. Si-
^er pa ga sedaj čakajo končne
priprave za nastop na evropskem
prvenstvu v atletiki, ki bo proti
Ijoncu avgusta v Splitu. Nastopil
ho seveda v maratonu.
V soboto in nedeljo je bilo v
Postojni republiško absolutno
mladinsko prvenstvo v atletiki,
ptujsko zastopstvo je znova os-
vojilo kopico medalj. Prvo mesto
je osvojil Milenko Potočnik v te-
(;u na 3000 metrov z ovirami,
druga mesta Rozmanova v teku
na 100 metrov, Jerenko v teku na
400, Prelog v teku na 1500 me-
trov, Hostnik v skoku v daljavo
ter Doki v suvanju krogle in me-
tu diska; tretja mesta pa Vrablo-
va v metu diska, Kotarjeva v te-
ku na 800 metrov in štafeta mla-
dincev 4 krat 100 metrov in 4
krat 400 m. Seveda so osvojili še
vrsto dobrih mest. Vse kaže na
dobro pripravljenost pred držav-
nim prvenstvom, ki bo to soboto
in nedeljo v Splitu oziroma Za-
grebu.
Veliko prahu in začudenja je v
judoističnih vrstah povzročil pre-
stop enega najboljših jugoslo-
vanskih judoistov Filipa Leščaka
iz bistriškega Impola v ptujsko
Dravo, kjer bo profesionalni tre-
ner. Ptujčani so pač izkoristili
možnost, da imajo profesional-
nega trenerja, brez katerega bolj-
še kakovosti in rezultatov ni pri-
čakovati. Podobno je v rokometu
in namiznem tenisu, možnost pa
ima tudi atletika. Gre za izvedbo
že prej sprejetih usmeritev za
dvig kakovosti strokovnega dela.
Ptujčani so Leščaku to mesto po-
nudili in ga je pač sprejel. Tako
so dobili izkušenega tekmovalca
in trenerja, to pa je osnova za
vzpon ptujskega juda. Seveda pa
profesionalec sam ni dovolj, še
vedno bo potrebno veliko ama-
terskih delavcev, tako strokov-
njakov kot funkcionarjev.
Sicer pa so v tem času zanimi-
vi prestopni roki, ko je vedno ze-
lo živahno. V rokometu je pre-
stopni rok sicer že mimo, vendar
registracijska komisija dela še ni-
so opravile. Brž ko ga bodo, bo-
mo poročali.
KOLARIC ODLICEN
Ptujski jadralni pilot Igor Ko-
larič je na državnem prvenstvu v
Subotici v »glavni vlogi«. Po pe-
tem tekmovalnem dnevu je v
vodstvu pred Pristavcem z Lesc
in Ferencem iz Zrenjanina, ekipa
pa je tretja. Podatki veljajo za
torek. 1. k.
Dvojni praznik v ptujski vojašnici
Vojaki in starešine ptujske
enote Dušana Kvedra-Tomaža
so minulo soboto, 14. julija, sla-
vili dvojni praznik. Dan enote so
namreč združili s svečano zao-
bljubo nove generacije mladih
vojakov iz raznih krajev Jugosla-
vije. Ob tej priložnosti so se jim
pridružili tudi starši in sorodniki
ter seveda predstavniki ptujske
občine in mladina. Pozdravil jih
je komandant garnizije Danilo
Dakovič in pri tem opozoril tudi
na vse težjo gospodarsko in poli-
tično situacijo v Jugoslaviji. Pou-
daril je, da bo Jugoslovanska
ljudska armada varovala vse pri-
dobitve naših narodov in narod-
nosti, pri čemer bo vztrajala pri
avnojskih odločitvah. Podobne
vsebine je bilo tudi brzojavno
sporočilo komandanta V. armad-
nega območja Konrada Kolška,
ki je mladim vojakom ob zapri-
segi tudi čestital. Čestitkam se je
pridružil tudi predstavnik mari-
borskega korpusa Živojin Pešič,
v imenu občanov ptujske občine
pa je mladim vojakom zaželel
dobrodošlico še ptujski župan
Vojteh Rajher.
Po slovesni zaobljubi so mladi
vojaki svojo izjavo potrdili še s
podpisom, zatem pa so imeli
prosto popoldne s prvim izho-
dom v mesto. V našem starem
Ptuju želimo naslednjo leto vsem
skupaj prijetno bivanje!
-OM
BO V GRADU DORNAVA SLOVENSKI BAROČNI MUZEJ?
Nikoli ni prezgodaj
v Ptuju so minuli petek govorili o usodi gradu Dorna-
va in njegovega parka. Baročni dvorec je nastal v letih
1739—40 in je danes v Sloveniji edini baročni park s pri-
padajočo arhitekturo. Trenutno še v njem domuje Dom
dr. Marijana Borštnerja, a bo grajske prostore v nasled-
njih letih zapustil. Ta baročni biser smo doslej sicer ome-
njali, vendar bolj sramežljivo, saj si ga je bilo mogoče
ogledati le od zunaj, ne pa tudi notranjosti. Ideja o novi
namembnosti gradu, ko bodo prizadeti otroci dobili pri-
mernejše prostore (novi dom že stoji), je med muzejskimi
in spomeniškovarstvenimi delavci stara že nekaj desetle-
tij. Danes se kažejo možnosti, da bi lahko grad Dornava
postal slovenski muzej baroka ali pa bi dobil vsaj podob-
nomuzejsko-galerijsko funkcijo.
Že vrsto let si za pravo namembnost in mesto med kul-
turnimi spomeniki za grad Dornava prizadeva prof. dr.
Sergej Vrišer iz Maribora. Njegovo pobudo je prevzel
ptujski Pokrajinski muzej, ki meni skupaj z regionalnim
in republiškim zavodom za naravno in kulturno dediščino
ter republiškim restavratorskim centrom, da je danes še
pravi čas, da se pričnejo aktivnosti, ki bodo dale gradu
program v skladu s spomeniškovarstveno stroko. Gre za
celovit projekt, ki mu vsaj po petkovem pogovoru stojijo
ob strani tako stroka kot ptujska občina. Na razgovoru so
bili tako župan kot predsednik izvršnega sveta in pred-
stojniki odgovornih resornih organov. Nosilec projekta
bo Pokrajinski muzej. Govorili pa so tudi o možnostih, da
se baročni dvorec Dornava razglasi za republiški spome-
nik oziroma o kandidaturi Ptuja za vpis v mednarodno
kulturno dediščino, saj za to obstajajo realne strokovne
utemeljitve.
NaV
Uspešna SSD osnovnih šol
s koncem šolskega leta so se končala tekmovanja šolskih špor-
tnih društev osnovnih šol. Po programu komisije za šolski šport pri
ZTKO so tekmovanja organizirali klubi in strokovna služba ZTKO. V
primerjavi s področnimi in republiškimi tekmovanji, kjer so nastopile
osnovne šole, so bila občinska tekmovanja dobro organizirana. Glede
na slabo materialno situacijo pri vrednotenju izvenšolske dejavnosti
so se osnovne šole dokaj redno udeleževale občinskih prvenstev. Od
17 popolnih osnovnih šol jih je 12 imelo udeležbo nad 50%. Največ
zaslug pri tem imajo vestni in marljivi športni pedagogi, ki so z razu-
mevanjem vodstev šol prišli na tekmovanja.
Zraven dobrih rezultatov na občinskih tekmovanjih so učenci do-
segali dobre rezultate tudi na področnih in republiških tekmovanjih.
Program občinskih tekmovanj se je pokazal kot uspešen, saj je v
posameznih športnih zvrsteh poseglo po najvišjih uvrstitvah kar 8 raz-
ličnih osnovnih šol. Zmagovale so tudi tiste osnovne šole, ki imajo
slabe razmere za izvajanje programa športne vzgoje.
Pri uvrstitvah v posameznih športnih panogah so upoštevane
skupaj uvrstitve učencev 5., 6. in 7., 8. razredov.
REPUBLIŠKA PRVENSTVA:
ATLETIKA
T. Žnidarič: 3. mestro učenci 7. in 8. razredov
O. Meglic: 13. mesto učenci 7. in 8. razredov
T. Žnidarič: 10. mesto učenke 7. in 8. razredov
F. Oso^jnik: 21. mesto učenke 7. in 8. razredov
Učenci 5. in 6. razredov: T. Žnidarič — 3. mesto
Markovci — 14. mesto
Učenke 5. in 6. razredov: T. Žnidarič — 7. mesto
1. Spolenak — 7. mesto
ROKOMET — FANTJE 7. in 8. razredov: 1. mesto — rep. prvaki: re-
prezentanca osnovnih šol RK Drava
ROKOMET - DEKLETA 7. in 8. razredov: polfmale ~ 2. mesto: F.
Osojnik
NOGOMET — 7. in 8. razred: četrtfmale — 3. mesto: Hajdina
NAMIZNI TENIS - KATEGORIJA A - FANTJE: finale - 3.
niesto: T. Žnidarič
ŠAH — UČENKE 7. in 8. razredov: finale: 1. mesto: Gorišnica
Organiziranih je bilo 16 občinskih tekmovanj, na teh tekmova-
njih je sodelovalo 2393 učencev osnovnih šol. Prišteti še moramo šol-
ska tekmovanja, kjer so učenci tekmovali med razredi, kar kaže, da je
v okviru šolskega športa aktivnih veliko učencev.
Marjan Lenartič
Ptujčani takoj
za Leščani
Na letališču Rakitnik pri Postojni je bilo 28. člansko in 15. mla-
dinsko padalsko prvenstvo Slovenije. Nastopilo je tudi šest padalcev
aerokluba Ptuj, ki so se uvrstili takoj za padalci iz Lesc.
V skokih na cilj je zmagal Darko Svetina iz Lesc s sedem centi-
metri odstopanja od ničle, najboljši Ptujčan je bil Aleš Debeljak na
12. mestu v osmih skokih. Sledili so: 13. Mirko Vršič 30 cm, 15. Janez
Verbančič 33 cm, 17. Janez Haložan 35 cm . . .
V skupnem seštevku je zmagal Bogdan Jug iz Lesc, najboljši
Ptujčan je bil Mirko Vršič na 15. mestu. Sledili so: 16. Aleš Debeljak,
18. Janez Vrbančič, 19. Janez Haložan . . .
V ekipnih skokih na cilj so bile prve tri ekipe prav tako iz Lesc,
takoj za njimi so se na četrto mesto uvrstili padalci Ptuja in premagali
ekipo Letalskega centra iz Maribora.
Vsi padalci iz ptujske ekipe so izpolnili normo za nastop na dr-
žavnem prvenstvu, ki bo od 22. do 27. julija v Prijedoru. Na prvenstvu
sta nastopila tudi debitanta na prvenstvu Igor Glažar in Albin Petršič
in se kar lepo odrezala. Kot je povedal vodja ptujskih tekmovalcev
Stanko Čuš, so z rezultati zadovoljni, saj se z ekipami iz Lesc zaradi
majhnega števila skokov ne morejo kosati. Premagali pa so edino
konkurenčno ekipo, padalce iz Maribora. Za primerjavo je Stanko
Čuš povedal, da imajo padalci iz Lesc letos že po 450 skokov, največ
padalskih skokov na Ptuju pa ima Aleš Debeljak, okrog sto, drugi, ki
so nastopili na republiškem prvenstvu, jih imajo šele okrog petdeset.
Do nastopa na državnem prvenstvu bodo padalci še trenirali.
MS
Gasilsko društvo Ključarovci
dobilo orodno vozilo
GD Ključarovci, ki je lani praznovalo 60-letnico delovanja, je
zadnjo soboto v juniju pripravilo slovesnost ob prevzemu novega
orodnega vozila TAM — T3.
Vozilo ni poceni, v uporabo pa gaje predal član štaba operative.
Finančna sredstva za nabavo vozila so prispevali OGZ Ormož, ga-
silsko društvo, občani s prostovoljnimi prispevki ter delovne organi-
zacije s področja občine Ormož.
Naj omenim še prizadevanja članov GD Ključarovci, saj so s
svojim marljivim delom v zadnjem času zelo napredovali. V zadnjih
nekaj letih so si preuredili gasilski dom in ta je danes ponos vasi Klju-
čarovci. .  . . Anton Kace
Nezavarovan železniški prehod terjal novi žrtvi
Nezavarovani železniški prehod v
Zamušanih je v torek, 17. julija, ob 7.
uri in 55 minut terjal novi žrtvi. Nekaj
sto metrov od svoje hiše v Tibolcih 59
sta ob železniških tirih po trčenju s to-
vornim vlakom izgubila življenje za-
konca Janez (59) in Frančiška Trunk
(54).
Kot je povedal strojevodja tovorne-
ga vlaka, ki je peljal iz smeri Ptuja
proti Ormožu, je vozilo, ki ga je upra-
vljal Janez Trunk, pred nezavarova-
nim železniškim prehodom po zvo-
čnem signalu lokomotive ustavilo.
Kakih 200 metrov pred lokomotivo
pa je avtomobil kljub vsemu speljal
čez progo. To je bilo usodno, kajti z
desnim delom je lokomotiva tržila v
zadnji del osebnega avtomobila, pri
čemer je ob udarcu vrglo iz avtomobi-
la oba zakonca, kjer sta verjetno oble-
Ostanki avtomobila po nesreči na prehodu v Zamušanih.
žala mrtva. Avtomobil ali bolje reče-
no ostanke avtomobila pa je premeta-
valo ob vagonih in vleklo pred sabo
še okoli 170 m.
Domačini so ob tej tragični nesreči
še bolj ogorčeni, saj je železniški pre-
hod v Zamušanih označen le z andre-
jevim križem in znakom stop. Pred le-
ti je na tem mestu vlak povozil kravjo
vprego, pred 13 letije do smrti povo-
zil mladeniča. Od ZG bodo odločno
zahtevali, da prehod ustrezno zavaru-
jejo, če že ne z zapornicami, pa vsaj s
svetlobnimi opozorilnimi semaforji
ali s polzapornicami.
-OM
Anita Ličina zmagala
v Spuhlji
Na šahovskem turnirju ob 5. obletnici šahovske sekcije Spuhlja
je med 23 udeleženci zmagala Anita Ličina, članica Šahovskega dru-
štva Ptuj, s 6 točkami, drugi je bil Igor Iljaž, prav tako član ŠD Ptuj, s
5,5 točkami, sledijo Dušan Ličina 5,5, najboljši član gostitelja je bil
Franjo Lazar na 4. mestu s 5 točkami, 5. Danilo Križe 4,5. Ponovno
pa se je izkazal pionir Matjaž Planjšek, ki je s 4,5 točkami osvojil 6.
mesto. Sodniško delo je opravil republiški šahovski sodnik Jože Vo-
glar, tempo igre pa je bil 15 minut na igralca po švicarskem sistemu 7
kol.
Prvi trije so prejeli pokale, priznanja in denarne nagrade, nasled-
nji trije pa praktične nagrade.
Številna udeležba je dokaz, da se ljubitelji šaha radi odzovejo go-
stoljubnim domačinom ŠS Spuhlja. Prav gotovo to za njih v Spuhlji
ni bila zadnja priložnost. Silva Razlag
Izidi žrebanj
Opravili smo jih v petek, 13. julija.
IZ TURISTIČNE PRILOGE, 5. julija:
1. NAGRADNO VPRAŠANJE: Kdaj smo v Jugoslaviji uvedli plača-
ni letni dopust za zaposlene: Odgovor: LETA 1946.
NAGRADO, polletno naročnino za Tednik, dobi DANICA
CVETKO, Ulica 5. prekomorske brigade 2, PTUJ.
2. NAGRADNO VPRAŠANJE PTUJSKIH TOPLIC:
Kdaj so odprli avtokamp prve kategorije?
ODGOVOR: 26. maja letos.
NAGRADI: dve abonmajski vstopnici
PRVO DOBI: Ivanka Firbas, Straže 29, pošta Veličina, DRU-
GO PA: Darko Dominko. Hajdoše 84/b, Ptuj.
28. junija smo objavili VELIKO NAGRADNO KRIŽAN-
KO TOVARNE JOŽE KERENČIČ iZ ORMOŽA. Rešitev je bilo
geslo:
TRIDESET LET TOVARNE JOŽE KERENČIČ ORMOŽ.
MED VELIKIM ŠTEVILOM PRAVILNIH ODGOVOROV JE ŽREB
ODLOČIL:
- TRETJO NAGRADO V ZNESKU 300 din dobi: ANICA KA-
MENŠEK, DRAŽENCI 49/a;
DRUGO NAGRADO V ZNESKU 500 din: EVELIN ZELENIK,
Zg. Hajdina 11;
PRVO NAGRADO V ZNESKU 1.000 din: TONČKA KUHARIC,
Lešnica 30, Ormož.
PROFESORICA JASNA REGENT MENTORICA NA
ŠTUDIJSKEM POTOVANJU
Štirinajst dni Francije
Biro za lingvistične izmenjave pri francoski ambasadi v Beogradu je tudi
letos pripravil natečaj za vse, ki se v šolah po Jugoslaviji učijo francoščino. Le-
tos je bil natečaj na temo Bretanja. Najboljši so pred dnevi odpotovali na štir-
najstdnevno potovanje v Francijo. Potovanje je študijsko; teden dni bodo preži-
veli v Bretanji in prav toliko v Parizu. Poleg izpopolnjevanja jezika bodo mladi
videli tudi kulturnozgodovinske znamenitosti Francije. Na pot je odšlo 18 učen-
cev in dijakov iz vseh koncev Jugoslavije, ki se učijo francoščino. Spremljata jih
dve mentorici, ena od njiju pa je profesorica francoščine ptujskega Srednješol-
skega centra Dušana Kvedra Jasna Regent. j,^
Kdo želi obrti slabo
Podobno kot stara oblast si tudi nova ne nabira točk pri obrtnikih. Sedaj
jih spravlja v slabo voljo s predlogom o prostovoljnem članstvu v Gospodarski
zbornici Slovenije kot tudi s predlogom o prenehanju veljavnosti Zakona o Go-
spodarski zbornici Slovenije. Z uveljavitvijo omenjenega bi praktično povzroči-
li razpad Zveze obrtnih združenj in občinskih obrtnih organizacij. V Zvezi obr-
tnih združenj poudarjajo pomembnost organiziranja obrtništva v Sloveniji, ki
dela in misli po evropsko. V sodobnem svetu in ekonomijah sta drobno gospo-
darstvo in obrt prav tako organizirana.
Po sprejemu ustave leta 1974 je obrt dobila ustrezno mesto v zbornični or-
ganiziranosti — v samostojnem združenju s položajem splošnega združenja. Z
amandmaji k ustavi Republike Slovenije in z novim Zakonom o Gospodarski
zbornici Slovenije so se obrti odprle možnosti za transformacijo sedanjega
splošnega združenja — Zveze obrtnih združenj Slovenije v moderen zahodno-
evropski tržno naravnan sistem obrtne zbornice. Zato v Zvezi ne morejo pod-
preti prenehanje veljavnosti Zakona o Gospodarski zbornici in ponovno uvelja-
vitev starega zakona, saj bi to pomenilo nazadovanje v razvoju obrti. Če Slove-
nija v resnici želi v Evropo, bo morala prevzeti tudi sisteme zborničnega vklju-
čevanja — torej obvezno članstvo, kot je to urejeno v sosednjih državah. Tudi v
konservativni Angliji pripravljajo prehod iz sedanjega prostovoljnega članstva
v obvezno članstvo v gospodarski zbornici.
Sodeč po reakcijah v obrtniških vrstah bodo v skupščini obrtniki vztrajali
pri svojih zahtevh. Če jim ne bo uspelo, bodo podobno kot pri »poslovnih knji-
gah« organizirali bojkot, četudi vedo, da način ni najbolj primeren.       MG
12 - TV SPOREDI
19. julij 1990 -
TEDNI«
f CDNIK - ^9- J""J ^990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
19. julij 1990 -

f EDNIK - 19- i"'U 1990
OGLASI IN OBJAVE — 15
■     ZAMUŠANI BREZ VODOVODA?
Onkraj Pesnice
Vsako mesto ima svoj senčni del. Del, v katerem so nakopičeni pro-
blemi s čistočo, kanalizacijo, odvozom smeti, kjer nihče ne obnavlja pro-
čelij hiš, kjer imaš občutek, da so ljudje izgubili voljo do urejenosti, la
vsaka krajevna skupnost ima zaselek, ki se kljub bližini centra, prome-
tnih poti, vodovodnih in telefonskih napeljav zdi odrezan od sveta. Edea
takih so Zamušani v krajevni skupnosti Gorišnica. Del skupnosti, ki je
posejan po prvih gričih nad Ptujskim poljem.
V naselju je okoli 130 gospodinjstev, ki se z velikimi težavami do-
kopljejo do cestnih povezav, telefonov nimajo, nimajo vodovoda. In prav
to jih zadnje čase najbolj pesti. Studence kopljejo tudi do 30 metrov glo-
boko, in četudi jih uredijo, vode v njih pogosto zmanjkuje. Najhujše pa
je, da je tudi onesnažena in neuporabna za uživanje. IS i torej čudno, da
se te dni, ko se je primarni vod ustavil 80 metrov od meje njihovega kra-
ja — mostu čez Pesnico — potegujejo, da bi tudi k njim pripeljali vsaj
primarni vod, saj so ostalo pripravljeni narediti sami.
Vesna Arnuš z otrokoma, ki sta zaradi onesnažene vode izmenično v bol-
nišnici že dobro leto.
Hlev KZ Ptuj, ki je popolnoma neurejen, še posebej pa je nezaslišano
ravnanje lastnikov do sosedov. Le kdo daje KZ Ptuj »dovoljenja« za ta.
ko maolomarno ravnanje z gnojevko in gnojem?
ONESNAŽENA VO-
DA PRI ARNUŠEVIH
Pri Arnuševih v Zamušanih
10, to je v delu Zamušanov, ki je
še na ravnini, so pred letom in
pol opazili, da z vodo iz studen-
ca nekaj ni v redu. Voda je bila
motna, z rjavo usedlino in tudi
zaudarjala je. Še posebej so zara-
di slabe kakovosti vode trpeli
otroci. Denis, ki je v drugem le-
tu, in Iris, ki je v četrtem, sta bila
izmenično v mariborski bolnišni-
ci dobro leto. Mati Vesna Arnuš
je povedala, da je sama poskrbe-
la, da so v ptujski enoti maribor-
skega zavoda za Zdravstveno
varstvo vzeli vzorce vode. V izvi-
dih dveh analiz — 13. junija in 3.
julija letos — je zapisano, da
vzorec vode iz Arnuševega stu-
denca ni v skladu s pravilnikom
o higienski neoporečnosti pitne
vode. V prvem vzorcu zaradi
motnosti in previsoke koncentra-
cije nitritov, amonijaka ter žele-
za, pri zadnjem pa zaradi previ-
soke vsebnosti železa.
Otroci pri Arnuševih so ime-
li številne težave. V blatu imajo
kri, mučijo jih želodčni krči, po-
gosto bluvajo. Mama Vesna pra-
vi, da so ji v Mariboru jasno po-
vedali, da so težave predvsem za-
radi vode in da naj poskuša kako
urediti, da otroci vode iz studen-
ca ne bodo uporabljali. Bližnjih
sosedov, ki bi imeli neoporečne
studence, ni, pa tudi vodovod se
bo ustavil tam na oni strani Pes-
nice. Vesna je že hodila tudi na
krajevno skupnost. Po dveh
dneh čakanja na tajnika krajevne
skupnosti, ki ji je najprej oblju-
bil, da bo dobila pogodbo za pri-
ključek na primarni vod, ki ga te
dni polagajo v Gorišnici, je razo-
čarana. Nazadnje ji je tajnik de-
jal, da z vodovodom ne bo nič in
da so se odločili, da v Zamušane
primarnega voda ne bo. Vodo-
vod bi bil zanjo in za bolehne
otroke odrešitev. Ne gre za po-
sebno drago ugodje, temveč
predvsem za zdravje njenih
otrok. Ogorčeno pripoveduje, da
pravzaprav nikogar razen sovaš-
čanov ne zanima, kakšne so nje-
ne težave. Kot vir onesnaženja
studenca pa opisuje hleve Kme-
tijske zadruge Ptuj, ki so trenut-
no prazni, a so še pred slabim
mesecem bili polni. V njih je ko-
operant J. Kirič gojil 80 glav živi-
ne. Odtok gnojnice je bil neure-
jen, gnojišče pa je bilo okoli 50
metrov pred Arnuševo hišo. Bilo
je odprto in neurejeno. Arnuševi
sedaj v strahu čakajo, da se bo
hlev ponovno napolnil, saj vidi-
jo, da zadruga ni uredila ničesar,
da bi se ravnanje z gnojnico in
gnojem uredilo. Inšpektorjev pa
Arnuševi pri tem objektu niso vi-
deli.
Mama Vesna je zelo obupa-
na, rada bi, da bi otroci zdravo
živeli, pa jim, kot pravi, kljub
trudu ne more veliko pomagati.
Naslednjo analizo vode, bodo.
kot so jim povedali v Zavodu za
zdravstveno varstvo, naredili šele
septembra. Do takrat pa je pre-
puščena ugibanju, ali naj vodo
uporablja. In čakanju, da bo kdo
od odgovornih le razumel, da
potrebujejo vodovod predvsem
otroci in da vsako leto odlašanja
pomeni zanje lahko tudi dolgo-
ročne posledice.
TRGOVINA IN
MLEKARNA BREZ
ZDRAVE VODE
Problem ni v tem, da bi se
kupci v trgovini ali tisti, ki odda-
jajo mleko v zamušanski zbiral-
nici mleka morali bati, da v obeh
objektih uporabljajo oporečno
vodo. Potem ko so v mlekarni pri
kontroli mleka in v zasebni trgo-
vini pri rednem pregledu ugoto-
vili, da je voda iz studenca pri
Erženjakovih (od koder so vodo
dobivali) oporečna, so morali
dobivati vodo od drugje. Lastni-
ca trgovine Vladka Kaučič vsak
dan od doma — iz Cvetkovec —
pripelje vodo, ki je v trgovini
nujno potrebna. Izvidi, ki nam
jih je pokazala takoj po prihodu
v trgovino, povedo, da je voda iz
studenca, ki je najbližji, bakte-
riološko oporečna. Iz istega stu-
denca je do nedavnega vodo
uporabljala tudi zbiralnica mle-
ka.
Kamorkoli se torej v Zamu-
šanih obrneš, povsod imajo lju-
dje probleme z vodo. Kjer je po-
leti še v vodnjakih zmanjka, jo
vozijo z gasilskimi cisternami,
kjer bi je bilo še dovolj, je ones-
nažena.
PRIMARNI VOD
LE 80 m VSTRAN
Obiskali smo še dve družini:
Ličinove, ki so še v ravninskem
delu Zamušanov, pravzaprav v
prvi hiši ob Pesnici, in Pintariče-
ve na prvih gričih. Marija Ličina
nam je pripovedovala, da imajo
probleme z vodo že vseskozi in
da ljudje v Zamušanih zaradi te-
ga zelo trpijo. V sušnih mesecih
jim vodo vozijo s cisternami,
kmetje pa hodijo po vodo tudi v
Pesnico, ki je tako ali tako ones-
nažena. Gospodinje imajo teža-
ve, ker s podtalnico skoraj ni
moč oprati perila, »kot se spodo-
bi« . . . Marija pa sumi, da je ve-
liki obolevnosti otrok iz teh za-
selkov vzrok nekakovostna voda
iz studencev. Pripomnila je še,
da seji zdi zelo krivično, da se za
gradnjo primarnega voda v Za-
mušane nihče ne pobriga, kot bi
bilo treba. Tajnik, kot pravi, no-
če b tem ničesar slišati. Čeprav so
prebivalci Gorišnice pred mo-
stom čez Pesnico pripravljeni
prispevati še vsak po 200 dinar-
jev, da bi tudi do Zamušanov
pripeljali primarni vod.
To so nam potrdili tudi kra-
jani Gorišnice, ko smo se ustavi-
li, da bi slikali, kako blizu Zamu-
šanov se bo pravzaprav primarni
vod ustavil. Zal tajnika krajevne
skupnosti nismo mogli dobiti,
ker je bil v času nastajanja te re-
portaže na dopustu. A najbrž ve. |
liko kritik, izrečenih na njegov
račun v Zamušanih, le ima kore-
nine v kratkem stiku s krajani,
ko se nikakor ne morejo dogovo!
riti, da bi uredili vse potrebno,
zbrali denar in Zamušanom po!
magali k zdravi pitni vodi.
Pri Pintaričevih, kjer imajo
velik hlev z živino, lahko človek
sliši, kako je, če nimaš dovolj vo-
de. So dnevi, ko v obeh studen-
cih, globokih okoli 25 metrov,
vode zmanjka, ko je živina žejna,
ko v ceveh, speljanih iz studenca
v hišo, suho hrešči, ljudje pa si
želijo sveže vode ...
Tisti, ki se nam ni bilo treba
za vodovod posebej truditi, ne bo-
mo najbrž nikoli dojeli, kako hu-
do je, če veš, da nekaj metrov
vstran v dolini iz pip prijetno teče,
in kakšna jeza se nabere v člove-
ku, če kljub svoji pripravljenosti
prispevati denar in trud doživljaš
ravnodušnost birokratov, ki sko-
mignejo z rameni, češ to ne gre ta-
ko hitro, nov samoprispevek bo
treba, denarja ni dovolj...
Darja Lukman
Foto: Marija Samec
Jože Erženjak in Janez Pintarič: »Vode ne smemo uporabljati. Kje naj
dobimo zdravo?«
V Gorišnici že primarni vod; onkraj Pesnice pa ...?
VABILO
Vabilo vas in vaše prijatelje, da se udeležite predstavitve de-
la raziskovalnega tabora VINO PLUS 90, ki poteka v Veliki Ne-
delji od 9. do 20. julija.
Naše raziskovalne teme so: Uporaba vina kot začimbe v
prehrani. Arhitektura vinorodnih krajev, Štajerci in šmarnica.
Vinski užitki. Registracija vinološke kulturne dediščine. Kultur-
ni in nekulturni pivci. Sedanjost in prihodnost raziskovalnih ta-
borov . ..
Predstavitev bo potekala ob diapozitivih, videomontaži ter
seveda ob kozarcu vina v Lovskem domu v Veliki Nedelji v pe-
tek, 20. julija, ob 12. uri.
Udeleženci
raziskovalnega tabora
VINO PLUS 90
STANOVANJSKA
ZADRUGA ŽABJAK, o.sub.o.,
Svržnjakova ul. 13, PTUJ
OBVEŠČA
svoje člane zadružnike, da uvaja na sedežu za-
druge INFORMATIVNO-PRODAJNE DNEVE
POSAMEZNIH DOBAVITELJEV z vsemi po-
slovnimi informacijami o veljavnih cenah grad-
benega materiala, Z IZDAJO PREDRAČUNOV
ZA ZADRUŽNIKE, in sicer:
• VSAKO SREDO: SLOVENIJALES HOCE od
8. do 13. ure
• VSAK ČETRTEK: JEKLOTEHNA MARI-
BOR od 8. do 13. ure (kompletni gradbeni
program)
• VSAK PETEK: MARLES MARIBOR od 10.
do 12. ure
osebna kronika
Rodile so:
Zinka Prelog, Zagojiči 30 —
dečka; Majda Horvat, Spuhlja
74 — Sandija; Tanja Novak, Se-
nešci 20 — Tamaro; Katarina
Flos, Kukava 41 — dečka; Lidija
Lotrič, Čufarjeva 21 — deklico;
Anita Ramot, Preloge 14/b —
Nika; Marija Hohnjec, Korenjak
29/a — Jožka; Jožefa Kajnih,
Spuhlja 56 — Martino; Andrej-
ka Štrucl, Ormož, Opekarniška 1
— Primoža; Mirjana Štefanec,
Ljutomer, Prešernova 17 — Iris;
Marija Golnar, Slavšina 53 —
Brigito; Sabina Mohinski, Her-
cegova 7 — Matica; Terezija Šo-
štarič, Brezovci 5 — dečka;
Frančiška Vršič, Slaptinci 4, Vi-
dem ob Ščavnici — Petro; Simo-
na Majerič, Lešje 10/b — Seba-
stijana; Marjeta Draškovič, Str-
nišče 25/a — dečka.
Poroke:
Vojko Frlež, Kupčinjin Vrh
13, in Štefka Mikolič, Tlake 20;
Alojz Hrga, Dornava 135, in Bri-
gita Voglar, Moškanjci 74; Dani-
lo Lončarič, Slov. Bistrica, C.
bratov Kanclerjev 20, in Lilijana
Doberšek, Lešje 28; Janez Ko-
stanjevec, Gibina 26 in Katarina
Šalamun, Gibina 26; Jožef
Emeršič, Tržeč 49 in Marjana Si-
tar, Tržeč 49; Alojz Emeršič,
Trubarjeva 13, in Alojzija Med-
ved, Trubarjeva 13.
Umrli so:
Ana Horvat, Ul. Šercerjeve br.
18, roj. 1921, umrla 6. julija
1990; Antonija Muršič, Gabrnik
29, roj. 1914, umrla 8. julija
1990; Alojzija Praprotnik, Sre-
dišče ob Dr., Slovenska c. 25, roj.
1911, umrla 9. julija 1990; Anton
Prelog, Ormoška 114, roj. 1931,
umrl 12. julija 1990; Marjan Zi-
dar, Bresnica 62, roj. 1952, umrl
13. julija 1990; Božanka Soda,
Seget Donji, Trogir, roj. 1937,
umrla 15. julija 1990.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor Of
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo Člani.
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio -
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju ptO'
izvodov in storitev v prometu
TEDNIK uvrščen med proizvod^'
za katere se temeljni davek ne
plačuje.
ČRNA KRONIKA
SMRT V OVINKU
V petek, 13. julija, ob 11.45 je
prišlo v križišču Dornavske, Ro-
gozniške in Špindlerjeve ceste v
Ptuju do prometne nesreče, v ka-
teri je ugasnilo človeško življe-
nje. Stanko Vogrinec iz Hajdoš
je vozil tovornjak po lokalni ce-
sti Dornava—Ptuj in v bližini
križišča s Špindlerjevo cesto z le-
vim kolesom zapeljal čez sredino
cestišča. Prav tedaj je iz nasprot-
ne strani pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila, 51-letna Ana
Marija Meglic iz Radovljice, ki
je tudi vozila po sredini ceste.
Vogrinec je svoj tovornjak mo-
čno zaviral, vendar je prišlo do
silovitega trčenja. Ana Marija
Meglic je bila tako hudo poško-
dovana, da je po prevozu v bol-
nišnico umrla. Lažje poškodova-
na je bila njena sopotnica 17-let-
na Tadeja Meglic. Kako močno
je bilo trčenje, pove dejstvo, da
se je strgal varnostni pas, s kate-
rim je bila Megličeva pripeta.
Vprašljiva je tudi kakovost var-
nostnega pasu zastavinega avto-
mobila.
PRI FRAMU UGASNILA TRI
MLADA ŽIVUENJA
V nedeljo zvečer nekaj pred
19. uro je prišlo v Morju pri Fra-
mu do bočnega trčenja med
osebnima avtomobiloma renault
18 in mercedesom, ki ga je vozil
Franc Šoba iz Spodnjega Gaja
pri Pragerskem. Do nesreče je
prišlo v trenutku, ko je voznik re-
naulta iz neznanega vzroka preo-
stro zapeljal po levem voznem
pasu v svoj desni ovinek, naspro-
ti je v tistem trenutku pripeljal
mercedes. Ob silovitem trčenju
je oba avtomobila zasukalo, re-
nault pa je vrglo s ceste. V njem
so umrli 21-letni Teodor Kosi
(domnevni voznik), 34-letni Iz-
tok Koren in I8-letna Sandra
Husedinovič, vsi iz Maribora,
hudo poškodovana pa je bila
Natalija Kovačič, prav tako iz
Maribora. V mercedesu je bil hu-
do ranjen voznik Franc Šoba,
9-letni sopotnik Rok P. pa je bil
lažje ranjen, medtem ko je sopo-
tnica Mojca Paj s Spodnje Pol-
skave 276 dobila le manjše pra-
ske. Preiskava o tem, kako je pri-
šlo do nesreče, še teče in bodo
končno oceno dali sodni izve-
denci prometne stroke.
PEŠCA ZBIL PO CESTIŠČU
Prejšnji ponedeljek se je s to-
vornjakom s prikolico peljal od
Ptuja proti Varaždinu Roman
Jevšnik iz Kumrovca. Pri Zavrču
je v desnem ovinku dohitel pešca
Branka Kostanjevca, ki je prav
tedaj stopil proti sredini ceste.
Voznik tovornjaka se je poskušal
izogniti trčenju, vendar je pešca s
prednjim delom kabine zadel in
zbil po cestišču. Hudo poškodo-
vanega so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
Z MOTORJEM V VRATA TO-
VORNJAKA
Na Kolodvorski cesti v Prager-
skem je v petek, 13. julija, 17-le-
tni Bogdan C z motornim kole-
som speljeval s parkirišča. Zavil
je na cesto v trenutku, ko je po
njej s tovornim avtomobilom pri-
peljal Boris Strmšek iz Maribora.
Bogdan se je zaletel v desna vra-
ta kabine tovornjaka in se pri
tem hudo poškodoval.
V ROBNIK IN TELEFONSKI
DROG
Iz Maribora proti Ptuju je v
petek, 13. julija, vozil osebni av-
to Ivan Mitkovski iz Zagreba. V
Skorbi je zadel v desni robnik,
vozilo je zaradi teda zaneslo na
pločnik in je potem udarilo v te-
lefonski drog ob cesti. Pri tem je
vozilo vrglo na desni bok in je
drselo še kakih 10 metrov ter ob-
stalo v vrtni ograji bližnje hiše. V
nezgodi sta bili poškodovani so-
potnici Zeljka Mitkovski huje,
Biljana pa laže. Prepeljali so ju v
ptujsko bolnišnico^     ___^ _
CELNO TRECENJE PRI ZA-
MARKOVI
Po magistralni cesti od Mari-
bora proti Lenartu je 16. julija
nekaj pred 8. uro zjutraj vozil to-
vornjak Zdravko Veg iz Podgra-
da pri Gornji Radgoni. Na kon-
cu klanca v blagem desnem ovin-
ku pri Zamarkovi je zapeljal na
levo stran ceste. Nasproti je pra-
vilno pripeljal z osebnim avto-
mobilom Branko Josip Jurgan iz
Trbovelj. Prišlo je do čelnega tr-
čenja, v katerem je lado odbilo
na desno stran ceste, tovornjak
pa je zaneslo na levo, kjer se je
prevrnil na bok. Med prevrača-
njem je tovornjak zadel še osebni
avto, ki ga je vozila Ivana Jandl;
ta ni bila poškodovana. V mari-
borsko bolnišnico so odpeljali
hudo ranjena Branka Josipa Jur-
gana in njegovega 9-letnega so-
potnika Marka J.
POPRAVKA
V prejšnji številki Tednika
smo zaradi ne dovolj preverjenih
podatkov zapisali dve napačni
navedbi.
V vesti.Dojenčka vrglo iz ma-
terinega naročja bi moralo biti
pravilno zapisano, da je Franc
Seruga iz Maribora vozil Zasta-
vo 128 v isti smeri, to je od F*tuja
proti Mariboru, zato tudi bočno
trčenje. Mati, ki je držala v na-
ročju 4-mesečno hčerko Tadejo,
pa je sedela na zadnjem desnem
sedežu.
V vesti Zaprl pot kolesarju je
prav tako napačna navedba, da
Janez Irgl iz Janežovec v križišču
ni ustavil. Naknadno je bilo ugo-
tovljeno, da je ustavil oziroma je
z avtom resnično stal, ko se je
vanj zaletel kolesar. Res je le, da
je zaradi nepreglednega križišča
delno že zapeljal na prednostno
cesto, preden je ustavil.
Za napaki se prizadetim in
bralcem opravičujemo.        FF