ODNOSI MED OBČINAMI IN MESTOM
Odnosi med Ijubljanskimi občinami in mestom so bili vedno zelu zanimivi. Ravno v njih so se pogosto kazala nasprotja med občinskimi in mestnimi interesi, politika pa je seveda vse skupaj močno zabelila še s svojimi, izključno strankarskimi. Merjenje moči je tako dostikrat potekalo na plečih meščanov in davkoplačevalcev, pri tem pa so oboji prisegali, da ravnajo v skladu s svojimi pristojnostini ter v korist občanov oz. meščanov. Ker so taki boji velikokrat izzveneli v (ne)koristno prepričevanje drug drugega se je marsikaj znašlo tudi na sodišču.
Med občinami in mestom je nedvomno največ sporov zaradi razmejitve pristojnosti, lastništva solidarnostih stanovanj, dela sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane in še česa. Zaradi tega je tudi delo različnih občinskih in mestnih upravnih organov pogosto ovirano, saj si ti včasih radi »nagajajo«. Seveda pa je tako tudi zato, ker skupščina mesta Ljubljane že dve leti zapored ni sprejela proračuna, zaradi nesposobnosti vodstva mestne skupščine pa je tudi kopica nujnih odlokov že dolgo časa »na čakanju«.
Sporno lastništvo solidarnostnih stanovanj
Ljubljanske občine so bile nezado-voljne, ker predsednik mestnega iz-vršnega sveta Marjan Vidmar ni hotel sodelovati pri ustanovitvi skupnega stanovanjskega sklada, saj je bil pre-pričan, da je mesto lastnik solidar-nostnih stanovanj. Ljtibljanske občine pa zatrjujejo, da so po novi stanovanj-ski zakonodaji ta stanovanja last ob-čin. To skušajo tudi dokazati na so-dišču.
Sicer pa je imel stanovanjski sklad ljubljanskih občin veliko težav z mestno vlado oziroma z mestnim stanovanjskim skladom. V svojem po-ročilu je razkril tudi nekaj zanimivosti o dvomljivih poslih. v katere naj bi bila vpletena mestna vlada oziroma njen predsednik Marjan Vidmar in pa mestni sklad stavbnih zemljišč.
Največ težav je sklad imel, ko je hotel zidati socialna stanovanja. Od-govorni mestni organi namreč že ne-kaj časa niso pripiavljali zemljišč za gradnjo novih stanovanjskih območij.
čeprav je stanovanjsko gospodarstvo v Ietih 1988 in 1989 sklenilo s skladom stavbnih zemljišč mesta Ljubljane štiri pogodbe in plačalo ureditev 47.200 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. Od vseh 47.200 jih je mestni sklad za urejanje stavbnih zemljišč uredil le pet tisoč v Župančičevi jami. Tako mestni sklad stavbnih zemljišč dolguje stanovanjskemu skladu ljubljanskih občin še 42.200 kvadratnih metrov urejenih stavbnih zemljišč oziroma nekaj več kot osem milijonov mark. Ni znano, kam je ta denar izginil, kajti v poročilu sklada stavbnih zem-ljišč ni omenjen.
Stanovanjski sklad ljubljanskih ob-čin skuša prek sodišča prisiliti mestni sklad za urejanje stavbnih zemljišč, naj izpolni podpisane podobe. A tudi če bo sodišče naložilo mestnemu skladu stavbnih zemljišč, naj to stori, bo minilo nekaj let, preden bodo na teh stavbnih zemljiščih zgrajeni ob-jekti, ki bodo vseljivi. To pa je za 4.800 družin, ki so vložile prošnje za socialna in neprofitna stanovanja, zelo dolga doba.
Stanovanjski sklad ljubljanskih ob-čin je moral tožiti tudi mestni izvršni svet, da je z začasno odredbo sodišča zavaroval denar, ki se zbira od pro-daje solidarnostnih stanovanj. Mestna vlada je namreč ta denar nenamensko trošila. Marjan Vidmar je menda s tem denarjem kupoval in opremljal profitna stanovanja, ki jih zdaj od-daja, čeprav tega ne bi smel početi. S tem denarjem je kupil tudi stavbo Slovenijašporta za potrebe mestne bi-rokracije. Tako so Ijubljanske občine lahko le prek sodišča zavarovale strogo namenska sredstva, ki se smejo porabiti le za nakup solidarnostnih in neprofitnih stanovanj.
Mestni sekretariat za stanovanjsko gospodarstvo pa je za mestno vlado pripravil poročilo za obdobje od 1. januarja do 1. avgusta letos. V tem času je razpolagal z milijardo 786 mili-joni tolarji, veliko večino tega de-narja, kar milijardo 685 milijonov to-larjev, pa je dobil od prodaje social-nih stanovanj. Denar pa je shranjen pri SKB banki. Da je dobil toliko denarja od kupnin, je letos moral pro-dati 3432 stanovanj, ki so bila skupaj vredna skoraj pet milijard tolarjev. Sicer pa je mestna vlada letos razde-lila 5 socialnih in 47 kadrovskih stano-vanj.
Vloga mestnega sklada stavbnih zemljišč
Kot smo že zapisali. občine tožijo ta sklad, ker ni uresničil pogodbe. Vendar pa to še ni vse. Ker ljubljan-ske občine niso zadovoljne z njegovim delovanjem, resno razmišljajo, da bi ustanovile svoje občinske sklade ali kako drugače prevzele nase urejanje stavbnih zemljišč. V naši občini so se svojčas tudi odločili, da zadržijo vsa
sredstva, ki se zbirajo z oddajo stavb-nih zemljišč v družbeni lasti, in sred-stva, ki se zbirajo iz prispevkov tistih, ki vlagajo v pripravo in opremljanje teh zemljišč. Tako zbran denar je ob-čina uporabila za uresničitev pro-grama svojih razvojnih nalog, pred-vsem za boljšo komunalno opremlje-nost in za urejanje stavbnih zemljišč.
Upravnemu odboru sklada stavb-nih zemljišč in njegovemu predsed-niku Urhu Bahovcu je že pred dobrim letom in pol potekel mandat, mestna skupščina pa še ni izvolila novega oz. tudi ni seznanjena z njegovim progra-mom in financami. Nedavno pa je zaradi spora s predsednikom uprav-nega odbora sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane ponudil svoj odstop tnestni sekretar za urbanizem Marjan Bežan, ki naj bi zaradi premajhnih pooblastil ne mogel opravljati svojega dela. Sicer pa neuradno velja ta sklad za priročno blagajno predsednika mestnega izvršnega sveta, ki naj bi od tam črpal denar, saj že dve leti nima sprejetega proračuna. Večina ljub-ljanskih občin se tudi ne strinja s tem, da se mestne naloge v celoti uresniču-jejo, medtem ko za večino občinskih zmanjka denarja. Največ denarja pa se v ta sklad steka prav od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč.
Politična raztreščenost Ljubljane
V mestu in občinah je politična moč zelo različno porazdeljana. Medtem ko so v mestu na oblasti krščanski demokrati in Ljudska stranka, pa v občinah ni tako. Zaradi pripadanja različnim političnim strankam te ravni oblasti dostikrat delujejo s stališč ra-zličnih političnih opcij, ne pa v korist davkoplačevalcev.
oziroma nepočetje skupščine mesta Ljubljane. ki že skoraj dve leti ne deluje več normalno. Odkar je opozi-cija sprožila vprašanje nezaupnice predsedniku mestne vlade Marjanu Vidmarju in predsedniku mestne skupščine Jožetu Strgarju, se politični zaplet 1e stopnjuje. Medtem se je mestna skupščina nekajkrat skušala sestati, vendar ji je uspelo sprejeti le nekaj manj pomembnih odlokov, medtem ko mestni poračun že dve leti ni bil sprejet.
Predsednik mestne skupščine se je nekajkrat sestal s predstavniki opozi-cije, s katerimi so se tudi dogovorili in celo podpisali dogovor o prihodnjem delu tnestne skupščine, vendar se je kmalu vse izjalovilo. Združena opozi-cija se je razdrobila, tako da jo dejan-sko predstavljata le LDS in ZLSD. medtem ko so druge opozicijske stranke popustile. Mestni Demos pa je oblasti v Ljubljani izrekel popolno in brezrezervno podporo. Opozicijska stran vztraja, naj se pred sprejetjem proračunov razpravlja o nezaupnicah, predsedstvo mestne skupščine pa, naj bi prej obravnavali pomembne od-loke, manj pomembne zadeve, sem uvršča tudi nezaupnici, pa kasneje. Zaradi tako nasprotujočih si stališč tudi ni verjetno, da bi mestna skupš-čina kaj kmalu začela normalno delo-vati. Moj;oče je celo, da bo tako ostalo do lokalnih volitev, ki naj bi bile prihodnjo pomlad. Ker pa ob-staja možnost podaljšanja mandata sedanji sestavi mestne skupščine, to pa opozicijskim strankam ni posebej všeč, se zna še marsikaj zaplesti.
Naj še dodamo. da se v duhu nasta-jajoče zakonodaje o lokalni samou-pravi v Ljubljani pripravlja ustanovi-tev enotne mestne občine, ki naj bi združila mestne predele sedanjih ob-čin. Dogodki, ki smo jim bili priča v minulih dveh letih, pa nakazujejo prihodnji razvoj naše prestolnice v na-sprotno smer.
ZDENKO MATOZ