ResDica in ideje so večne! »Hrvatski Pokret piše v svoji velikonočni številki: »Ne bojte se, ne trepečite, se obupujte! Ne dvomite nikdar na resnici in idejah, ki so poklicane, da preporajajo... Morejo jih ubijati in jih, zvezavši jih skrbno z vrvmi. poiožiti v kamenito rakev, kakor da so obsojene v večno smrt. Na rakev morejo uavaliti težko ploščo in postaviti ob njej oboroženo stražo. Vse zaman! Resnica vstaia iz groba in hodi dalje svofitn triumfalnim potem. Hodi bela in nedotaknjena kakor jutranji žarek. Prehaja gore in planine, prodira skozi šume in podzemlja, si osvaja vasi in mesta. tiodi bela in nedotaknjena kakor sanje nedoižnega deteta ... In vendar jako Pogosto označuje kri njjeno potovanje. Zakaj ona ima svojih imičenikov — in gorje, ako bi jih ne imela! Veselitno se in radujmo, da se resnica od časa do časa — pa naj ta razdalja traja leta, desetletja ali stoletja — ponovno poraja, ponovno vstaja tudi tedaj, ko so jo začasno tudi ubiii. In ako bo tudi vedno An in Kajfov, Judežev in Pilatov — vse to ne moti, ker bo tudi vedno učencev, ki gredo v Emavs. In vedno bo petelinov, ki bodo napovedovali jutranjo zarjo, in bo svetih Petrov ... Vtdno bo resnica, ki vstaja ...« Te visoke besede veljajo natančno našim razmeram. Kdor jih prebere, to čuti, ve, razume, ker te besede zvene v naših dušah! Bratje in sestre! Ne bojte se, ne trepečite,: ne obupujte! Resnica je! Judeži so in Ani in Kajfi in Pilati in Petri, tudi smrt je; ampak tudi resnica je in življenje, zmaga in vstajenje!