Letao pi o ttju ljoflib Deželni šolski svet za Kranjsko je izdal letno poročilo o stanju ljudskih šol na Kranjskem koncem leta 1916. To poročilo je v nekaterih podatkih jako zanimivo, zato ga podamo svojim čitateljem v pregled in^premislek. I. Število javnih šol. Meščanski šoli sta 2 in sicer 1 s slovenskim in 1 z nemškim učnim jezikom. JavaiH ljudskih šol je bilo 431, izmed teh 172 enorazrednic, 121 dvorazrednic, 48 trirazrednic, 47 štirirazrednic, 23 pterazrednic, 14 šestrazrednic, 6 osemrazrednic. Razen tega je bilo 20 zasilnih, 16 ekskurendnih in 2 zasilni soli. Izmed javnih ljudskih šol je bilo 183 deških, 13 dekliških, ostale mešane šole. Skupno število razredov je bilo okroglo 1133. Po narodnosti je bilo 392 slovenskih, 30 nemških, 8 utrakvističnih šol in 1 italijanska za begunce. II. Zasebnih šol je bilo 29. Pri zasebnih ljudskih šolah moramo ob tej priliki opozoriti na neko zadevo, ki se ne strinja z ustrojem našega ljudskega šolstva, ne z obče priznanim pedagoškim načelom, da spada v ljudsko šolo samo materni jezik in da naj se vrši v Ijudski šoli ves pouk na podlagi materinščine. Na slovenskih šolah bodi slovenšcina ucni jezik. Po sedaj veljavnih načrtih se začne na kranjskih štiri — in večrazrednih javnih ljudskih šolah poučevati nemščina kot učni predmet III. razredu in ostane kot ucni predmet v vseh višjih razredih. Ne pa tako na nekaterih zasebnih ljudskih šolah. Tu začno z nemšciuo že v prvem razredu in je ta od VI. razreda naprej učni jezik za najtežavnejša predmeta zemljepisje in zgodovino. Kakšna muka je to za učenea, si vsakdo, ki so mu naše šolske razmere le količkaj znane, lahko misli. Vprašamo, ali se strinja to s predpisi učnih načrtov za javne ljudskc šole, po katerih se morajo ravnati tudi zasebne ljudske šole; vsaj so dobile vendar le pod tem pogojem pravico javnosti. Vprašamo, ali je to znano c. k. okrajnim oz. c. k. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani ia c. k. deželnemu šolskemu svetu za Kranj- sko in kaj hoče ukreniti, da zadosti zakonitim predpisom? Nimamo nič zoper učenje nemščine, a to naj se ne vrši na škodo materinščine, kar se tu gotovo godi. V primeri z letom 1913, ko je bilo skupno število javnih Ijudskih šol 429 in skupno število razredov 1133, opazimo, da se je število šol pomnožilo za časa vojske torej v 3 letih, le za 2 in za 3 razrede, med tem ko je pred vojsko naraščalo število šol letno za 5—8 poprečno za 25 razredov. III. Število šoloohvcznih otrok je bilo 51.231 dečkov, leta 1913 48.730 in'51.350 deklic, leta 1916 pa 48.518, skupaj 102.590, proti 97.248 leta 1910. IV. Steviio šoioobiskujocih otrok je bilo 47.813 dečkov, !eta 1913 45.382 in pa 46.058 deklic leta 1913 43.185, skupaj torej 93.871 leta 1913 88.567. V primeri z letom 1913 je naraslo število šoloobveznih otrok za 5342 in število šolobislcujočih za 5304 in za vse te sta ie dve šoli in trije razredi več. V. Učiteljstvo. Na javnih meščanskih šolah 10 moških in 4 ženske, skupaj 11 učnih moci. Na javnih ljudskih šolah pa 487 moških, izmed teh 213 mobiHziranih, 0stane torej še 274 in 866 ženskih, skupaj 1353 učnih moci. L. 1913, je bilo 517 moških, 673 ženskih, skupaj 1190 ucnih raoci; torej sedaj več 163. Ako pa odStejemo mobilizirano uciteljstvo 213, vidimo, da je v resnici bilo 50 učnih moči rnanj kot pred vojsko, dasi je število otrok naraslo za 5304, VI. C. kr. moško ueiteljišče v Ljubljani s slovenskim in nem^.iviiu luraim jezikom je štelo 19 uc-nih moči in sicer: 6 profesorjev, 1 katelicla, 1 supleala, 6 vadniških učiteljev raed temi učitelja za godbo in telovadbo in 1 vadniški podučitelj. Gojencev je bilo v pripravljalnem razredu 31, v I. letniku 2!, v II. ietniku 28, v III. letniku 21, v IV. k-hnku G, skupaj 110, 36 v aktivni vojaški službi. Po narodnosti je bilo gojencev: 106 Slovencev, 3 Nemci in 1 Srbohrvat; po veri pa vsi katoličani. Zrelostni izpit je delalo 8 gojencev in 1 eksternist. VI. C. kr. žensko učiteljišče v Ljubljani s slovenskim in nemškim učnim jezikom je štelo 11 učnih moči in sicer: 2 profesorja, 4 vadniške učiteljice, raed njimi 1 otroška vrtaarica, 1 vadniška podučiteljica, 3 moški in 1 ženska pomožna učiteljica. .Gojenk je bilo v I. letniku 44, v III. lelniku 42 in v IV. letaiku 41, skupaj 127. Po narodnosti je bilo gojenk: 120 Slovenk in 7 Nemk, po veri vse katoličanke. Zrelostni izpit je delalo 43 gojenk, (> eksternistinj, 1 eksterr.istinja za učiteljico ročnih del in 1 za otroško vrtnarico. Zasebna učiteljišča. a) pri uršulinkah v Ljubljani s slovenskira in nemšklm učnioi jezikom je štelo 16 učnih moči in sicer 1 ravnateljico, 5 profesoric, 5 vadniških učiteljic, 1 vadniško podueiteljico, 2 moška in 1 žensko pomožno učiteljico. Gojenk je bilo v IV. letniku 28 drugih letnikov, ni bilo. Ponarodnostije bilo 22 Slovenk, 4 Nemke in 2 Italijanki. b) pri uršulinkah v okof ji Loki je bilo 20 ucnih moui in sicer: 1 ravnateljica, 4 profesorice, 2 kateheta, 5 vadniških uciteljic in 6 pomožnih učiteljic. Gojenk je bilo v I. letniku 21 in III. letniku 20, skupaj 41. Po narodnosti je bilo 39 Slovenk in 2 Nemki. c) zasebno učiteljišče nemškega šolskega kuratorija v Ljubljani je steio 16 vičnih moci in sicer: 1 ravnatelja, 1 profesorico, 1 kateheta, 4 vadniške uciteljice in 6 moških ter 3 ženske pomožne učiteljice. Gojenk je bilo v II. letniku 19 in v IV. letniku 24, skupaj 39; po narodnosti 39 Nemk in 4 Slovenke. VII. Izpite za meščanske in ljudske šole je delalo: 5 učiteljic za meščanske šole, 1.8 učiteljev in 53 uciteljic za lju dske šole. Aprobiranih je bilo 4 učiteljice za meščanske šole, 16 učiteljev in 50 učiteljic za ljudske šole, reprobiranih pa 1 učiteljica za mešcanske in 2 učitelja in 3 učiteljice za ljudske šole. Sposobnostno izpričevalo so dobili: 1 učiteljica za slovenske in 3 za slovenske in nemške meščanske aole; 13 učiteljev in 48 uciteljic za slovenske in neinške ljudske šole, 1 učitelj in 2 učiteljici samo za nemške in 2 učitelja samo za slovenske šole; dalje 1 učiteljica za francoščino in 1 učiteljica za slovenšcino kot učni jezik. Vpliv sedanje vojne na kranjsko šolstvo se razvidi ludi iz števila srednješolskih učencev v začetku šolskega leta 1916/17. Na utrakvističnih gimnazijah (I. in II. državna gimnazija v Ljubljani, gimnaziji v Kranju in Novem mestu) je bilo 1. 1913./14. 1750 (+ 58), 1. 1916./17. 1329 (+ 87 hosp.), torej — 421 (+ 29) učen- cev); na nemških gimn. 1. 1913./14. 318 (4- 25), 1. 1916./17. 302 (+ 33), torej — 16 (+ 8) učencev; v knezoškof. zavodu v Št. Vidu leta 1913./14, 318, leta 1916./17. 375, tore] -j- 27; na realki v Liubljani leta 1913./14. 628 (+ 13), 1. 1916./i7. 698 (+ 13), torej + 70 (+ 0); na realki v Idriji leta 1913./14. 156 (-f 10), 1. 1916.-17. 111 (+ 3), torej — 45 (- 7). Skupaj je bilo leta 1913./14. 3200 (-f 106), 1.1916.1917. 2815 (+ 136), torej - 385 (+ 30 hosp.) učencev. Dekliški licej v Ljubljani leta 1913./14. 342, leta 1916./17. 279, torej — 63 učenk.