Proti zlorabi in napačnenm tolmačenju čl. 71. nradniškega zakona. 2e pri osnutku uradniškesra zakona, mi razoravah v zakonodainem odboru in v skupščini sami so novdariali nešteti eovorniki možnost zlorabp, čl. 71. uradniškegra zakona. Zakonodajalec ie imel pravico vstaviti omemeni člen v uradniški zakon, sai država ne more vezati rok v slučaiu nuine službene potrebe. Nismo Pa moarli misliti. da bodo s tem členom tako kruto teole, državne uradnike baš oolitične stranke meliube, četudi v vsakem oziru korektn« državne namesčence. Kakor vselei tako ip moral tudi tukai občutiti učiteli naiDrei in naihuje moč jpartiie do členu 71 Na podlagi omenjenega člena orestavljaio razni režimi učitelistvo in iim ni mar posledic ne škode ki io trpe Dosamezniki, družine stan in šola. UČITELJSKA STALNOST. Odstavek 6. člena 71. jasno eovori, da odredbe n Dremeščanin ne veljaio za uslužbence ki iim ie s sDecialnimi 7akoni zajamčena neDremestnost. Učitelistvo ima zajamčeno stalnost Dn dosedaniih zakonih. Vendar kdo se ozira na to! Partiiska notreba in zabteva ie. močneiša od zakona ie neizoeibna službena Dotreba Od vseb premestitev. in teh ni bilo malo v širni naši državi oosebnn še pri nas v Sloveniii bi lahko prešteli na prstib enp, roke- ki so bile resnično utemeliene in novsem v skladn <; čl. 71. KDA.T NASTANE PRI UČITELJSTVU NEIZOGIBNA SLUŽBENA POTREBA? Predvsem moramr) ueotoviti dvoie. Učitelistvo ki si ie pridobiln no triletnem službovaniu stalnost v službi in DOtom razpisa tudi stalnost na službenem mestu. solob ne mnre biti premeščeno po čl. 71 brez predhodne disciolinarne, Dreiskave in obsodbe. Vsako premeščanje stalnib učnib oseb s stalnim učnim mestom ie do čl. 71. Drotizakonito. Teea se zavedalo tudi odeovorni člnitelii sicer np. bi DODravliali. kakor sami iziavliaio orotizakonitosti. nastale po zlorabi omenienep-a člena. Stalne učitelie brez stalneea službeneea mpsta ie možno nrestaviti do čl. 71.. a le na izDrazniena mesta in to po neizosribni službeni Dotrebi. KDAI NASTANE PRI ŠOLI NEIZOGIBNA SLUŽBENA POTREBA? Slučaiev ni prav veliko. Odeimo si nekatere slučaie: Službeno mesto je bilo razoisano enkrat, morda dvakrat bre? usiieha. Šola mora dobiti učno osebo V tem slučaju nastane neizoeibna službena Dotreba. oblast ima pravico poslužiti se čl. 71. in oopolniti prazno mesto. Ako po dohodu učne oseb ni moeoče takoi poDolniti orazneea mesta z razpisom. se mora noslužiti oblast omenienega člena. da se vrši na šoli nemoteno pouk. NADOMEŠČANJE OBOLELIH UCITEL.TEV. Isto velia za nadomeščanip obolelih ali Pn dovolienem dopustn ndsotnih učnih oseb. Pri takih nameščanjih oa ie paziti predvsem na on^ učne osebe ki sn razDoložliive. ali koiih Diemestitev ie iz kaketra kraia po predhodni disciDlinarni oreiskavi neobhodno potrebna in nuina. Nikdar oa se ne sme izvršiti iz Dartijskih ali osebnib razlogov. Člen 71. ni in ne sme biti vrzel skozi katern nai vhaia nebouiiena čreda skrivai na bollšo pašo. DVE LETI MORA BITI VSAKDO NA SVO.IEM MESTU. Uslužbenec Da sp. tudi tip. sme oremestiti iz kraia v krai prednn ne mineta dve leti službe v kraiu iz katerega se Dremešča Tako govori zakon v 4. odstavku čl. 71. Kako Pa ie v praksi? Koliko učnih oseb ima danes že več službenih mest kakor službenih let. Ce ie tako postoDamp v korist šolp in naoredka naroda ne jaziraie se na učne osebe naj Dresoiam tisti, ki so ustvarili te nezdrave razmere. S PREMEŠČAN.H SE NE ŠTEDI! Pa še nečesa ne smemm tu .Dozabiti. Na vseh koncih in kraiih klic do štedeniu. Je prav tudi mi smo za štedenie. to ip leoa čednost za posafneznika. kakor za državo. Ni pa to štedeme. ce. Po neootrebnem nrestavliain učitelistvo q kraia v krai. da sn že v prvih mesecih izčrpanc vse 7aiievne n,p baš maihne Dostavkp iz državnega ororačuna. Ne samo to. Država doleuip do vrhu vseea leDe vsote na selitvenih stroških. ki so nastali po zloupotrebi čl. 71. Koliko dobreea bi bilo možnr> ustvariti s tem denariem. koliko revnim občlnam bi lahko vsako leto sezidali nova šolska poslopja če bi uporablmli čl. 71. uradniškeea zakona tako. kakor govori sam. Pri tpm pa bi /avladalo med učitelistvom ono Domirieme ki ip ootrebnn za usoešno delo v šoli in med narodom. KoJikJim učfiteliskim družinam bi bila .ori~ liraniena žalost in beda. K.IE IMA UČITEL.l SVO.TO STALNOST. Stalno službeno mesto si more oridobiti učiteli lp, potom raz,D-isa. Pn členu 71. ie bilo tekom časa Dremeščenib tudi več učiteliev. ki so bili stalni na službenem mestu. Nastanp vnrašanje kie imajo ti učitelii spdai svoie stalno službeno mesto, ali so ?a s,Dloh izeubili. Nekateri tolmačiio zadevo takn da so prenesli po čl. 71. imenovani svoio stalnost na novo službeno mesto. Akn ;« temu tako DOtem ie s takim naziraniem in Dostopanipm unioena stalnost na mestu in ie vsako konkurenčno razpisavanip služb nepotrebno. Odločno moramo stati na stališču stalnosti ootom razoisa. Kdor ie imel stalnn mestn do razoisu. d» ie bil orestasvlien do čl. 71.. ohdrži svoio štaffnost na orvotnem mestu do tedai dokler ne dobi z razoisom novega službeneea mesta. O vse.m vDrašaniu ni Dri nas nikake lasnosti. Vsak si tolmači no svoie ali pa si sDlob nir ne tolmači in dela Do svoie« Nuino ie tedai potrebno, da izda komisiia za tolmačenie zakonov točno odločbo eledp stalnasti onih učitel.iev ki so bfli nameščeni potom razpisa a oozne]e DrestavHeni Drostovolino ali neDrostovolino po členn 71. na drueo službeno mesto.