fcrohlM 19 Din. u lausem- MŽUlgr' W Mlfn »iih^ A ^^^ ^ ||BI„ tL 10 M« »t»o 40 Din - ne- ^^^^ flf ESSk MSf ■ JBlIf MSk g JfgB ^ III H" ra mseratei ce- ^^m ■ ^Bf m a flPBtt AB Sarajevo 7M>v loletn* 96 Din. n ^raTO^ ®gg* R3V flB ^ mag m ^BkJ Hf Bjfll Zagreb Inozemstvo 120 Din ^■■H vH ^^m ^M > ^^B OredDiitT. je* ^^tš^^ JBLmmmdPj JBLmmmtG ^bn^^ uPr.»«. Kopitarjevi ai.U/111 leva b. telefon Telefoni arednlštvai daevna »lniba 2Mt — aočaa Z9M, 2994 ta " Uhaja vrnk dan zjntraj. razen ponedeljka la dneva po praznika Bratska Češkoslovaška ima svojega novega predsednika. Niso se torej uresničila namigovanja gotovega nemškega tiska, da je bila z odstopom ustanovitelja države Masaryka otvor-jena nevarna notranjepolitična kriza. Niso se izpolnile pritajene želje nekaterih, da bodo volitve novega državnega predsionika dale povod za notranji razkol, ki naj bi državno skupnost zrahljal in povzročil, da bi Češkoslovaška postala manj odporna proti pretresljajem, ki naj bi prišli od zunaj ob izračunanem času. Češkoslovaški narod, svobodoljuben kakor je, in naravnost ljubosumen na svoje demokratične svoboščine, je ob tem, zanj zares usodnem trenutku, zopet pokazal, kako velik je že, kako dorasel in zrel. Demokracija zanj ni anarhija. Svobodoljubje pri njem ni strankarskopolitična trma. Demokracija mu je iskrena ljubezen do domovine in do državne skupnosti, ki ji vsak poedini državljan in vsaka colitična skupina podredi svoje manjše in ožje interese, tla bo ona močna in utrjena lažje branila svoboščine, ki so zapisane v ustavi republike. Vrhovni čuvar ustave, to je predsednik republike, mora biti oborožen z zaupanjem vsega naroda, če naj učinkovito varuje zakonitost v državnem življenju in svobosčine vseh državljanov. Posebno pozornost zasluži pri predsedniških volitvah stališče, ki so ga zav-oli katoličani, oziroma stranke, v katerih so politično organizirani. Dr Edvard Beneš, ki ga je jiriporočil odhajajoči Masaryk za svojega naslednika, ki ga je češkoslovaško ljudstvo samo prej nekako instinktivno smatralo za bodočega predsedniku in ki je v njem svetovna javnost že zdavnaj gledala ' bodočega poglavarja češkoslovaške države, je bil od nekaterih političnih intri^an-tov, ki bivajo v sosedni državi, zaznamovan kot kandidat socialistov in levice NemšKo časopisje iz rajha je v debelih napisih izražalo svoje začudenje, da se nahaja msgr. Šramek. voditelj češkoslovaških katoličanov v družbi s komunisti, ko podpira kandidaturo dr Beneša. Komu naj oddajo svoje glasove? Tako se je glasilo težko vprašanje vesti, ki so bili preti njega postavljeni. Niti trenutek niso oklevali in oba. msgr. Šramek kot politični vodja katoličanov, ter Jurij Riiekl kot predsednik Katoliške nkcije, .n ja . ' ' se katoliške stranke brez nadaljnega odločile sta v javnih izjavah jasno povedala, zakaj so zuma s sv. stolico in čigar je največja zasluga, da je sploh bil mogoč. V njegovih rokah je Beneš — Masarykov naslednik S 340 glasovi od 450 volilcev je bil dr. Beneš izvoljen za predsednika češkoslovaške republike — Velikansko navdušenje med vsem narodom za Edvarda Beneša. »Dolga leta je z nami delal « piše Jurij Riiekl v »Lidovih Listvh«, in v tem dolgem razdobju smo poznali v dr. Benešu samo lojalnega moža. Vedno je bil do skrajnosti nepristranski, vedno spravljiv Morda bomo v kratkem imeli priložnost, da objavimo nokaj zgodovinskih dokumentov iz zadnjih 10 let, ki bodo pokazali, da smo katoličani v njem imeli vedno lojalnega partnerja. Naša javnost še ne ve vsega, kako je prišlo do zadnjega tako posrečenega spora 'liga, ležala neštetokrat možnost, da požene češkoslovaško državo proti Cerkvi, ali da omogoči prijateljsko sodelovanje med obema On se je vedno odločil za Cerkev, nikdar proti njej Kolikokrat se je dr. Beneš v mednarodnih pogajanjih. ko so izvajali silen pritisk na njesa, z vso odločnostjo angažiral z,a interese katoličanov in katoliške cerkve Kolikokrat se je možato zastavil za želje nas katoličanov in naše katoliške cerkve. O tem se ho še pisalo a že zdaj katoličani iahko rečemo, da bomo delali v svojo korist, če mu plačamo zvestobo za zvestobo.« »Ni res, da bi bil dr. Beneš kandidat levice in socialistov,« izjavlja msgr. Šramek, »njesra postavlja za kandidata splošna državna skup- nost. On že ni več mož levice, ampak je postal z vsem svojim delovanjem nravi tip nadstran-karskega državnika, torej kandidata državnih in narodnih interesov. Prav je tudi, tla si češkoslovaški katoličani zaželimo za predsednika naše države tistega moža, ki ga je petdeset narodov v Zvezi narodov izbralo za svojega. Ljudska stranka bo glasovala za njega, ker nam dvajset let njegovega javnega delovanja jamči, da bo tudi kot predsednik vestno branil interese katoliške cerkve v naši državi.« Katoličani so se torej brez oklevanja odločili, da s svojimi glasovi podprejo »moža, ki jih nikoli ni prevaril,« in to tem rajši, ker vedo. da je dr. Beneš demokrat vreden Masaryka mi da bo samo demokracija na Češkoslovaškem čuvala katolicizem pred preizkušnjami, kot so jih doživeli ali jili še doživljajo drugod, kjer je demokracijo izpodrinila tiranija osebnih »fiirerjev« m malikovanje nacionalnega napuha. Proti dr. Benešu so glasovali, kot pravijo vesti, samo poslanci in senatorji nemške nacionalne stranke, ki jo vodi telovadni učitelj Ilen-lein. To tudi ni nikako razočaranje za nobenega. Ta skupina ljudi, ki jim je vrgla uzdo v usta stranka, ki ima svoj sedež izven me) češkoslovaške države in ki ji je obstoj neodvisne Češkoslovaške največja ovira za njen pohod, o katerem sanja že deset let, je v svojo škodo glasovala proti kandidatu, ki je postal simbol demokracije in državne skupnosti. Dr Beneš je imel zadoščenje, dn je zbral okrog sebe zares vse, kar hoče biti tvorno v osvobojeni državi in kar je tudi zadosti močno, dn l>o v kali zatrlo vsak poskus rahljanja državne celine in državnega občestva. Kdor si je izbral svoje mesto izven tega kroga, ni nagajal ne novemu predsedniku, ne češkoslovaški državi, ampak samemu sobi. Izvolitev di. Beneša za novega predsednika češkoslovaške republike je bil akt, ki je trajal samo nekaj minut, lako jasen si je bil češkoslovaški narod svojega cilja in tako svest svojih državljanskih dolžnosti. Senat in parlament štejeta skupno 450 članov. Od teh jih je v vladni stranki 248, v opoziciji pa 202, Novi predsednik je že pri prvem glasovanju, kot v nekem vse ovire podirtijočein valu patriotičnih čustev, zbral od vseh oddanih glasov 340, mnogo več, kot dvetretjinsko večino, ki jo zahteva ustava za izvolitev predsednika Zanj ni glasovala -.amo vladna večina, tudi opozicija, ki ni hotela voliti po svojih strankarskih vidikih, marveč po merilih državnih potreb, je dala skoraj 100 glasov, 76 glasovnic pu le bilo praznih. ker tudi prazni volivci niso imeli srca, da bi glasovali proti kandidatu, ki si ga je želel ves nnrod, ki ga državi, potrebuje in ki ga je odhajajoči osvoboditelj naroda želel za svojega naslednika Nom predsednik češkoslovaške je naš stari prijatelj in stari znanec. I aliko rečemo, da pri nas ni nič munj popularen, kot pri bratskem narodu. Skrbeč za dobrobit in ugled svoje države, jc v okviru Male zveze imel pred očmi tudi naše potrebe in skupno z našimi državniki branil naše interese, ki tvorijo največ po njegovi zaslugi s češkoslovaškimi tisto veliko politično enoto, ki ji je [»overjena v Evropi nuloga, tla varuje rod v Podonavju. Veselje, tla so predsednišk" volitve postavile nu čelo češkoslovaške moža, ki nas pozna, ker jc neštetokrat bival med nami, ki nns spoštuje, ker m ii je znana naša zgodovina in naša žilava kulturna tvornort, bo po vsej Jugoslaviji in poscbei še v Sloveniji iskreno in toplo. Prijateljstvo bo trajalo dalje se Im še bolj poglobilo v teku bodočih lel Saj ne ho zapisano v diplomatskih aktih, ampak ho živelo v živem srcu našega naroda in v živem srcu državnika, ki ga jc hvaležen nurotl postuvil za svojega vrhovnega voditelja. Prav od srca nam prihajajo čestitke, ki jih v imenu slovenskega naroda pošiljamo novemu predsedniku v trenutku, ko pa obdaja toplo navdušenje brntskega naroda, ki je modro izbiral in prav izbral. 340 proti 100 Praga, 18. dec. c. Ob pol 11 dopoldne se je sestalo narodno predstavništvo k svečani seji v Vla-dislavovi dvorani, da izvoli novega predsednika republike. Predsedstvo obeh zbornic je zavzelo predsedstvo seje na zvišeni estradi, pred estrado pa je sedela celokupna vlada. Poslanci in senatorji so bili skoraj da polnoštevilno zbrani. Od 450 volilnih upravičencev jih je prišlo 440. Predsednik seje Malypetr je najprej prečital odstopno izjavo T. G. Masaryka, nakar je Imel daljši poslovilni govor od odstopivšega predsednika, poveličujoč njegove veliko vrline. Okoli gradu se je zbrala velika množica občinstva. Prišle so delegacije vseh narodnih in prosvetnih organizacij v svojih uniformah in pa s svojimi zastavami. Pred vhotlom v grad je bila uvrščena častna četa pehotnega polka št. 5, ki nosi Masarykovo ime. 340 glasov za Beneša Nekaj minut pred enajsto je predsednik Maly-petr izjavil, da je na dnevnem redu volitev predsednika republike. Parlamentarni skrulinatorji so takoj začeli pobirati bele kuverte z glasovi med senatorji in poslanci. Glasovi so bili hitro zbrani in ob 11.20 se je predsednik Malypetr vrnil v dvorano z izidom. Napetost je bila na višku, ko je prečital sledeči izid. Oddanih glasov je bilo 440. Od teh je dobil dr. Beneš 340 glasov, 70 glasovnic je bilo praznih in 24 glasovnic je bilo oddanih na ime dr. Nemeca. Vsi navzoči so sprejeli izid glasovanja s ploskanjem. Caslna četa, grmenje lopov... Nad gradom je lakoj zavihrala predsedniška zastava, istočasno pa so jo umaknili s palače predsedstva vlade. Častna četa je zavzela položaj mirno in v daljavi je zagrmelo 24 topovskih strelov. V dvorani pa se je vlada takoj umaknila s predsedstvom obeh zbornic v stransko dvorano, kjer je bil sestavljen protokol in pa besedilo prisege. Takoj nato sta se predsednik predsedništva in pa predsednik vlade odpeljala v zunanje ministrstvo, da sporočita dr. Benešu, da je izvoljen za predsednika republike. Dr. Beneš se je takoj odpeljal v grad v Vladislavovo dvorano. Ko je vstopil v dvorano so vsi navzoči vstali in [»zdravili s ploskanjem novega predsednika. Dr. Beneš je takoj prisegel na besedilo ustave. Takoj nato je nad dvorano zavihrala zastava predsedstva rejmblike. Prisrčni prizori iz Prage do Lanya Takoj nato se je dr. Beneš podal v reprezentančne prostore gradu, kjer je sprejel člane pred-sedstvene pisarne. Takoj nato se je v spremstvu svoje soproge odpeljal v grad Lany. Preje je še obšel častno četo pred gradom. Koder se je dr. Beneš vozil, ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Takoj so izšle posebne iz- daje listov in v vseh izložbah so takoj razstavili slike novega predsednika. V vsej Pragi je zavladalo slavnostno razjioloženje in vojaške godbe koncertrirajo na vseh večjih trgih. Masarvk je dr. Beneša sprejel > velikim veseljem. Najprej ga je poljubil in nato njemu in njegovi soprogi iskreno čestital. Vesti o veselem sprejemu izida volitev prihajajo povsod iz države. Povsod je danes praznik in listi izdajajo svoje iz-..„>•) v slavnostnih oblikah. Nova vlada Predsednik vlade je v skladu z določili ustave in običaji takoj predal demisijo cele vlade. Dr. Beneš je demisijo sprejel in zaprosil vlado, naj še dalje vodi posle. Popoldne je dr. Beneš sprejel Ilodžo in mu poveril mandat za sestavo nove via-de. Dr. Hodža je takoj predložil listo stare vlade. Edina sprememba je nastala v zasedbi zunanjega ministrstva. Zunanje ministrstvo je prevzel predsednik vlade dr. Milan Hodža. Benešev življenjepis Dr. Edvard Beneš se je rodil 28. maja 1884 v Kozlanyh pri Kralovicah kot sin malega kmeta. Gimnazijo je dovršil v Pragi ter se po maturi vpisal na filozofično fakulteto, kjer je obiskoval predavanja iz. folozofije in sociologije. Že takrat je navezal tesne osebne stike z Masarykom. Po enem letu je odšel v Pariz, kjer se je posvetil političnim in sociološkim vedam. Doktorat si je pridobil na univerzi v iiijonu. Iz Pariza je odšel v London, od tam v Berlin, kjer se je dalje časa ustavil L. 1908 je položil disertacijo tudi v Pragi na filozofični fakulteti Takoj nato je bil postavljen za profesorja narodnogospodarskih ved na praški trgovski akademiji. 1012 se je habilitiral za univerz.o in je začel predavati sociologijo na univerzi ter leto pozneje tudi na tehniški visoki šoli. Istočasno pa se je udejstvoval tudi že politično in sicer v Masarykovl stranki.. Objavil je celo vrsto znanstvenih študij o vprašanju narodnosti, o modernem socializmu, o politični vzgoji ild. Ko je 1. 1914 Masaryk odpotoval v inozemstvo, je jio-stal Beneš pravi posrednik med njim in hied domačimi zarotniki, ki so jiozneje dobili ime »mafije«. Koncem 1915 je Beneš tudi sam zapustil domovino in se pridružil Masaryku v Parizu, kjer je takoj postal tajnik češkoslovaškega narodnega sveta. Organiziral je po vsem inozemskem tisku sijajno propagando za samostojno čsl. državo ler začel izdajati tudi posebno revijo »La nation tcbeque« Posebno se je posvetil organiziranju češkoslovaških kolonij po vsem svetu ler je kmalu začel pogajanja tudi z zveznimi državami za priznanje neodvisnosti češkoslovaške države. Dno 14. oklobra 1918 so zavezniške velesile priznale neodvisnost češkoslovaške države ter pravomoč-noet češkoslovaške vlade, ki se je sestavila v Parizu in v kateri je bil Beneš že zunanji minister. Na mirovni konferenci je dr. Beneš s dr. Kra-inafein stal na čelu češkoslovaške mirovne delegacije in je z velikim uspehom branil zgodovinske meje svoje države ter tudi dosegel, da so bile v mirovnih pogodbah priznane. Koncem septembra se je vrnil v Prago ter postal v novoimenovani vladi zo|>et zunanji minister, položaj, ki ga do svoje izvolitve za predsednika rejiublike nikoli več ni odložil. Beneševo delovanje kot zunanji minister je še vsem v živem spominu. Dal je mladi Češkoslovaški ugled, kol ga ni dosegla nobena druga osvobojena država. Bil je eden najboljših svetovnih diplomatov, ki je poznal temeljilo vse mednarodne probleme ter bil prijatelj z vsemi mednarodnimi osebnostmi. Organizacija Male zveze je izključno njegovo delo. /veza narodov se ima predvsem njemu zahvaliti, da je danes to, kar je še. Francija ima v njem najbolj zvestega zaveznika. Razorozitvene konference so imele v dr. Benešu iniciativnega sotrudnika. Zastopnik razmeroma male države, kol Je dejansko bil. je dosegel v mednarodnem življenju ugled in spoštovanje, ki so se m ii klanjati brez razlike tudi zastopniki največjih velesil. Pri njem se res lahko reče, da je duh sijajno zmagal nad vsemi predsodki. Njegovo zadnje delo je bilo, da jc pritegnil sovjetsko Rusijo v aktivno delovanje v Evropi. Poleg svojih državniških poslov pa Beneš ni zanemarjal svoje vede. Napisal je celo vrsto knjig, ki so izšle v vseh jezikih, nešteto dolgih razprav, ki so bile natisnjene v vseh svetovnih revijah. Poročen je z gosjio Ano rojeno Vlckovo. Dr. Anton Hodža, predsednik čsl. vlado Jugoslavija čestita Benešu Knez-namestnik Polk. Velcev pred sodniki Belgrad, 18. decembra. AA. Besedilo brzojavke Nj. kr. Vis. kneza namestnika novoizvoljenemu predsedniku češkoslovaške republike g. Edvardu Benešu: Njegovi ekscelenci dr. Edvardu Benešu, predsedniku republike, Praga. — Na poročilo o izvolitvi vaSe ekscelence za predsednika čeikoclovaSke republike, zvestega prijatelja in iskrenega zaveznika naše države hitim izjaviti Vam svoje najpri-srčnejSe čestitke in svoje najboljše želje ter Vam izražam svojo radost, da bomo nadaljevali naše sodelovanje za utrditev bratskih zvez, ki dražijo naši dve državi v prizadevanju za konsolidacijo in ohranitev miru. — Pavle. Predsednik vlade Belgrad, 18. dec. AA. Predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadinovič je ob izvolitvi dr. Edvarda Beneša za predsednika češkoslovaške republike po6lal to-le brzojavko: Ko stopa Vaša ekscelenca na mesto predsednika češkoslovaške republike, Vas prosim, da sprejmete v mojem imenu in v imenu kraljevske vlade ter vsega jugoslovanskega naroda izraze najtoplejših čestitk. Naj mi bo dovoljeno pri tej priliki izraziti ieljo za dolgo življenje in srečo Vaše ekscelence Želim, da boste v duhu svojega velikega prednika vodili češkoslovaško republiko fio poti nuru in napredka, pn poli bratskega sode-nvanja, ki je temelj vsega delovanja naših dveh držav. Visoke tasluge Vaše ekscelence ves čas vašega dolgotrajnega delovanja, ki je toliko koristilo mednarodnemu sodelovanju in pomiritvi meti narodi ter prisrčnemu sodelovanju meti Češkoslovaško in Jugoslavijo v okviru Male antanto, so najdragocenejše poroštvo ia veliko in srečno bodočnosL Sofija, 18. decembra. AA. Za davi ob devetih je bil napovedan začetek procesa proti Damjanu Velčevu in tovarišem. 2e ob osmih se je zbralo pred vrati šole PTT mnogo tujih in bolgarskih novinarjev. Ves prostor okoli poslopja je bil obkoljen s konjeniško in pehotno policijo, ki ie dovolila vstop samo osebam s posebnimi dovoljenji. Ob 8.10 se je prikazal velik avtobus in za njim zaprt avto v spremstvu konjeniške policije. V avtomobilih so bili obtoženci. Šele ko so ti prišli v dvorano, so spustili vanjo ludi novinarje in sorodnike obtožencev. Ko so vsi zavzeli svoja mesta, je državni toži-' lec ponovno povzel besedo in izjavil, da po čl. 38 vojaško-sodnega zakona obtožencev ne morejo zagovarjati odvetniki, ki niso rezervni častniki, ker govori ta člen zakona o kršenju discipline in bi takšni odvetniki ne mogli točno presoditi dejanja, , ki so ga obtoženci obtoženi. V imenu zagovornikov J ie tedaj vstal bivši pravosodni minister prof. Jožef J Fadenhecht in pobijal navedbe državnega tožilca. I Ob 11.40 se je sodni kolegij umaknil na po-•vetovanj«. Čez 20 minut se je ipet vrnil v dvorano in eden izmed sodnikov je sporočil sklep sodišča, po katerem več odvetnikov, priiavljenih kot zagovorniki, nima pravice, da bi zagovariali obtožence. Med zavrnjenimi so tudi univ. prof. lienelin, Ganev, Fadenhecht. Hristov in drugi. Ob 12.20 pripeljejo v dvorano bivšega ravnatelja sofijske policije Vladimirja Načeva, ki se je ponoči vrnil iz tujine. V dvorano sta ga pripeljala dva orožnika z bajoneti na puškah Ko je pndal svoje generalije, je Načev zavzel prostor poleg drugih obtožencev, ki so ga prisrčno spreieli. Polem je povzel besedo Ivan Kulev in prečital zahtevo vseh odvetnikov, da se razprava odgodi za nekaj dni, da se bo mogla v tem času obramba reorganizirati, ker ji je sodišče izključilo več odvetnikov. O 12.30 so začeli klicati priče, ki jih je vet ko 70, med njimi so tudi bivši predsednik vlade general Petkov Zlatev, bivši minister Todor Kožuharov, bivši predsednik vlade Aleksander Cankov. bivši minister polkovnik Kolev in general Vlkov (bivši bolgarski poslanik v Rimu) in drugi. > Stran I »SIOVBHBC«, «m It. Aeeembr« Itn. fitev. 292. Kdo je kriv? Ženeva ia ha na Mussolinija Razumljivo Je, Ae ornim, ki w> podpiaali polw>ii»*.o uekiuraoijo, m piijoiim ugotovitev »Sioveiiou«, d u uaj večji del odgovomo*U m politični nered, ki vluaa v Jugoslaviji ie sedemnajst let, uosijo jiis-poiitiki ia. ljubljanske kazine. Gospodje od »Jutrovegu« direklo-rija lo zeio neiudi slišijo zategadelj, J,; ili ujiliovo oujnovejšo taktiko, ki jiui voli iiuolopiiu ua uaooui političnem odru v slovenskem kostumu, uujuoiju, ue ue o ujiUo: vem delu v žalostni preteklosti cnu manj govori. Zakaj le, ce bi slovenski nuiod pozabil, da so Va-ivi globoke politične dekadenco, v iaten se uuluiju — najgloblje, kur jo je po uvojeui uurodiieiu preporodu sploh do/.i-vei Ukozvuui .demokrati, hi se niugio njihovim voditeijeiu posrečiti, da se izkopljejo iz svoje sedanje onemoglosti aopet na površje. izkoriščajo« ogromne težave, ki jih mora sedanja vlada premagati, preden bo mogoč« uiuiovo gradili boljšo bodočnost držuve, bi se Poliorui t neusmiljeno ki'itiko razni el-, ki jih je ustvaril njihov protislovenski kur* od leta 1918 dalje, zdaj radi postuvili v bojno vrsto vitezov za sloveimke pravice iii zahteve — nas pa naslikali za nekakšne helote, ki služimo beigrajsKOmu centralizmu... Ta politična igra ni napačno zamišljena, toda caai so preresui, naš uaiou pa preveč dozorel, du bi ga take vrste glumaistvo moglo šo kedaj pre v ari tL »Jutro« meni, da se lahko olreae zgodovinske krivde, ki si jo je naprtil s svojim unitarisličniin ianutizmom dr. tvra-nier, u tem, če navaja, v katerih vladah je JNS sedela, v katerih pu ne. »Jutro« namreč p1uvl, du prevzema odgovornost samo za dobo od 1918 do 1927, ko so rudikali sklenili s SLS blejski pakt, pa od 1931 do Jevtičevih volitev. Mi smo sicer tudi s tem zadovoljni, zakuj ravno v letih po ustanovitvi StiS države do »usodepolnega preobrata, ki ga pomeni blejski pakt«, torej skoro eno desetletje, ko so se v Belgradu predstavljali za edino resnične in patriotičue Jugoslovene dr. Kramerjevi prijatelji, so se uapravile tiate osnovne politične napake, predvsem zloglasna centralistična vidovdanska ustava, ki je povzročila kronično bolezen našega državnega političnega organizma in ki so jo naši Jugosloveni proslavljali z indijanskim vpitjem in navdušenjem. Blejski pakt je bil prvi poizkus, kako premagati ta centralistični delirium tremens. Zal je prišel vmes almolutizem, ki je hotel režimski voz izvleči iz ogudenskega močvirja s sredstvi, ki so se kmalu izkazala kot popolnoma napačna in so se čisto v smislu nacionalistične ideologije ilr. Kramerjevega kroga stopnjevala v ultra-unitarizem, tako du je dr. Korošec, ki je hotel i največjo samopožrtvovulnostjo pomagati pri radikalnem lečenju naše državne politike, zapustil brod, ki je drvel zdaj s polnimi jadri v pogubo, kamor ga je gnala nora voli tika popolnega izenačevanja treh jugo- slovanskih narodov, kt ▼ praksi ne pomeni pri na« ničesar drugega kakor popolno po-tlačonje svobodne politične volje enega »11 dveh narodov pod iliktnt in interese tretjega I vladajočega. To politiko je vodja slovenske JNS zasledoval od prvega dne. ko se je izvr šilo zedinjeiije, Jo danes iu jo je zagovarjat tak6 takrat, ko jc bila JNS v vladi, kakor takrat, ko je stula zunaj, z zagrizeno doslednostjo kakšnega srednjeveškega taborita in sektirarja, in jo pridiguje Se dane«, ko »Jutro« v uvodniku od 18. L m. piše o enakopravnosti slovenskega, hrvatskega in srbskega imena, vore iu črkopisa, kakor ds je naš narod vreden samo tega, da se ohrani njegovo ime in njegov črkopis, ne pa on kot narod s svojim jezikom, kulturo in ethosom! Ali jo spričo tega še treba iskati dokazov za t«, kdo je največ kriv, da so bili Slovenci in Hrvati potisnjeni na nivo vlndanega plemena, ko pa jim JNS še danes načeloma ne prizna tiste narodne enakopravnosti, brez katere dr. Kramerjeva »enakopravnost posameznih delov ene države in naeije« ne pomeni več ko priskutno prazno frazo za bedake, ki nič ne mislijo. »Jutro« naj torej odgovori na to, mesto da biBka po svojem arhivu, kdaj so jns-vodje sedeli v vladnih foteljih, kdaj pa igrali opozicijo. Bistvo vprašanja ni v tem, kakšno, včasih zelo pisano in iz najraznorodnejših elementov sestavljeno fiziognomijo so imeli naši mnogoštevilni režimi, marveč v duhu, ki je nad nami vladal, in ta je bil, izvzemši nekatere redke svetle momente, duh Nietzsehe jeve morale, da ima močnejši pravico vladati manjšemu in slabejšemu, Ui nima no bene pravice do samoveljavo, do lastne narodne ali ljudske individualnosti, do enakopravne in enakovredne soodločbe, če se ne odpove sam sebi in popolnoma priliči vladajočemu. t'e »Jutro« navaja ta ali oni slučaj, ko so se izdajale centralistične uredbe od režimov, v katerih ni bilo JNS, ni to noben dokaz, ki bi mogel oslabiti našo trditev, za kaj, če se je to kdaj res zgodilo, potem je bilo to čisto v duhu dr. Kramerjevega uni-tarizma, ki je vladal tudi takrat, ko njegov oče slučajno ni bil navzoč — saj so jns-poli-tiki dobro preskrbeli, da se je ta duh temeljito zajedol v ves naš državni organizem. V interesu tako slovenskega ljudstva kakor države bi torej bilo, če bi dr. Kramer in njegovi prijatelji, ki se jim včasih le nekoliko zasveti, da so zidali na zmoti, izprevi deli, da je treba nnitaristično fantasma-gorijo odkrito in totalno likvidirati ter zidati na realnem življenju v vsej njegovi di-ferenciranosti. To bi bila potem ros slovenska jugoslovanska fronta, ki bi našemu ljudstvu dala vse. česar potrebuje, državi pa tudi, ter bi napravila konec žalostni razcepljenosti Slovencev, ko gre za njihova najvi-talnejša eksistenčna vprašanja. tt Neguš: ,Čakam na Ženevo' Beneva, 18. dee. e. Dane* dopoldne m Je «•- 4elo HU. zasedanje Sveta Zveze narodov. Prva sej« se je začela ob 10 dopoldne in je bila tajna. Francijo je na tej seji zastopal delegat Massigll. Seja se je vršila pod predsedstvom argentinskega delegata iti je obravnavala položaj Asircev v Iraku. Sestavljena je bila posebna komisija, ki bo uredila finančno plat problema. Abesinski poslanik v Pariza Valgemariai je dopoldne vložil t tajništvu Zveze narodov noto •voje vlade, ki obsega odgovor abesinskega ee-•arja na pariški sporazum. V lej noti »porota ahe-•inski cesar, da na predloge angleške in francoske vlade ne more odgovoriti prej, preden Zveia narodov « njih ne pove svoje besede. Zanimivo je pri tem poudariti, da tudi abesinski cesar, pravlako kol Mussolini, zavrača vso odgovornost ua nocojšnje odločitve seje Sveta ZN. Pri otvoritvi seje Sveta 'iN je predsednik Sveta ZN imel kratek nagovor, ki je bil posvečen izvolitvi g. dr. Beneša za predsednika češkoslovaške republike Pozdravil je g dr. Beneša in poudaril, da je oo s svojim delom mnogo pripomogel k triumfom Zveze narodov. Izrazil je upanje, da bo dr. Beneš tudi ua svojem novem mestu ostal zvest obornik ženevske ustanove. Svet Zveze narodov jc sestal v večernih urah. Lord Eden je v imenu Anglije izjavil, da angleška vlada ne bo vzdržala pariških predlogov, če jih n« bodo sprejele Italija, Abesinija in Zveza narodov. Ker pa Italija še ni odgovorila na pariške predloge, je svet Zveze narodov sklenil, da bo razpravljal ledaj, ko sporoči Italija tvoje stališče. Mussolini: ,,Vojna proleiarcev" Rim, 18. decembra. AA. Agencija Štefani poroča: Pri svečani otvoritvi občine Kontinija. pri čemer mu je ljudstvo priredilo navdušen sprejem, je imel predsednik vlade Mussolini govor, v katerem je med drugim poudaril, da se ta slavnostni trenutek dogaja na daa, ki je posebno pomemben za italijanski narod. Mussolini je omenil, da se bo prihodnje leto ustanovila nova naselbina Aprilia, leto dni nato pa spet nova naselbina De-meri. Nato je dejal, da bo to poslednja etapa v velikem boju za vrnitev kulturi ozemlja, ki do-zdaj ni bilo primerno za obdelovanje. Redi vam smem, je nadaljeval Mussolini, da ne bi zaman prelivali krvi našega rodu v daljnih barbarskih deželah, če ne bi bili gotovi, da bodo ta ozemlja ostala pod našo zastavo. Povedati želim tudi, da je italijanski narod malo znan na svetu, kjer se še zdaj nahajajo ostanki lažne literature o njem. Treba je vedeti, da je Italijan zmožen upreti se blokadi, ki so mu jo vsilili, da je posebno v svesti si svojih pravic in svoje časti. Vojna, ki smo jo začeli v vzhodni Afriki, Je vojna za civilizacijo in osvoboditev. To je vojna DINAR Aspirin-tableta, p« bolečina Kot zaMHo pred ponaredbami nosi vaaka / A \ taCIeta Aspirin* ut»0(** iBAVEHj V pj J B*y*r)*v krit. aspirin 4 i- •> nu •4 it. vir ft-Hr. I*l*&, M. T U Jubilej Janeza Cesarja Malo pred 8. uro se je vse članstvo dramskega gledališča, na čelu z g. ravnateljem Goljo, zbralo za zastrtim odrom i>n intimno proslavilo 15-letaico delovanja g. Janeza Cesarja Ravaa-teJj se je slavljencu zahvalil za njegovo delo, mu prisrčno čestital in mu želel še mnogo uspeha pri njegovem nadaljnem delovanju. Izročil mu je tudi lepo darilo. Vse članstvo drame je slavljencu priredilo prisrčne ovacij" m mu isto-tako želelo šc mnogo let uspešnega delovanja na odru. Osebne vesti Belgrad, 18. decembra, m. S kraljevim ukazom je napredoval za svetnika 5. pol. skup. s pravno veljavnostjo od 30. aprila 1934 na oddelku za TOI pri' ha irski upravi v Ljubljani Ivan Brozovič, tajnik 6. skup. istega oddelka na isti banski upravi. S kraljevim ukazom sta upokojeni julija Berlan, učiteljica v Dol. Logatcu, in Marta Andoljšek, učiteljica v Ljubljani Z dekreiom pravosodnega ministra je postavljen za pristava 8. pol, skup. na okTajnem sodišču v Do4. Lendavi dr. Ivo U m n i k , sodnijski pripravnik ua okrožnem sodišču v Ljub Ijaai. Belgrajske vesti Belgrad, 18. dec. m. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je danes sprejel nemškega poslanika Viktorja von Heerena in romunskega poslanika Gura-uesca. Belgrad, 18. dec. m. Na predlog gradbenega ministra je ministrski svet odobril iz posojil« 36 milijonov Din za dovršitev palače nove Narodne skupščine kredit 283.092 Din za vsa mizarska dela v novem parlamentu, ki mor« biti, kakor znano, gotov ie do prihodnje jeseni. Belgrad, 18. deccmbra. AA. Po poročilu Narodne banke z dne 18. decembra t. 1. je po nemškem kliringu izplačana poslednja aviza st. 9233, po italijanskem pa 76.801. Duna jska vremenska napoved: sneg ho po-■«tuJ. ob Iumuki tedna »opat »neg. Dva šestdesetletnika Univ. prof. dr. Janez Zore Danes 19. decembra obhaja profesor Zore, ki te dolgo časa boleha na živcih, svoj 60. rojstni dan. Profesor Zore je bil rojen 19, decembra 1875 v Trebelnem na Dolenjskem in bil po dovršenih bogoslovnih študijah (v ljubljanskem semenišču) posvečen I. 1898. v duhovnika. Po dveletni kaplan-ski službi na Bledu ga je škof dr. Anton Jeglič poslal v Inomost z nalogo, da naj se poleg višjega teološkega študija pripravlja predvsem za službo vzgojnega voditelja v bodočih zavodih, Profesor Zore se ie mudil dve leti v Inomostu, eno leto v Parizu, Souvainu in Londonu, eno leto v Rimu ter bil 1. 1904. meseca julija promoviran v Inomostu za doktorja teologije. Po enoletni kaplanski službi na Dobravi je bil imenovan 1. 1905. za generalnega vzgojnega prcfekta v novootvorjenih škofovih zavodih. Za to službo je imel profesor Zore vse naravne sposobnosti, ki jih je še dopolnil s sistematičnim in vestnim študijem. Bila mu je lastna neka posebna vedrina značaja, izredna jasnost in preciznost pojmov in izrazov, rezka odločnost nastopa, optimistična usmerjenost in popolna ravno-vesnost na znotraj in na zunaj: bil je vlit kot iz enega kova. Njegova glavna zasluga je bila, da je polagal globoke temelje k vzgojnim tradicijam zavodov. Kot generalni prefekt je popolnoma obvladal položaj, dijakom je gledal do globine srca. Ker je bil določen za profesuro novega zakona na bogoslovnem učilišču, ga je škof Jeglič poslal 1, 1909. v sveto deželo; po svoiem povratku je poučeval eno leto verouk, francoščino in italijanščino v zavodih. Končno je postal i. 1911. profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na bogoslovnem učilišču, kjer je predaval 13 ur na teden. V tej službi se je lotil velikega dela, kateremu je hotel posvetiti vse svoie življenje, namreč- Življenje svetnikov, ki ga je hotela izdajati Mohorjeva družba. Dokončati je mogel 4 zvezke, a bolezen mu je vzela pero iz spretne roke. Prej ie še pisal krasno knjigo: V tem znamenju boš zmagal, ki io še danes radi čitamo v duhovnih vajah. Prvi zr.aki zavratne živčne bolezni so se oo-invili 1. 1916. Njegova hoja je postala težja in težja, od časa do časa mu ie odpovedal glas, lako. da je bil prisiljen Iskati zd-avja na enoletnem dopustu v Splitu 1. 1920 21. Toda okreval ni popolnoma. Vršil je še z naivečjim naporom volje službo profesorja do 1. 1924. in potem ostal spet celo leto na bolezenskem dopustu. Akademsko leto 1925/26 je spet učil, le Bog sam ve s kakšno svetniško energijo. Končno je bil upokojen s prvim januarjem 1926. Cerkev mu je, »da bi onega, ki ie že bil afflic-tus, ne zadela nova afflictio«. dovolila prvatno kapelo v stanovanju, kjer opravljalo razni duhovniki dnevno sv. mašo. Bojnemu sobratu so z velikim veseljem najrazličnejši duhovniki radi hodili maševat: vedeli so, da vstopijo v svetišče velikega trpina, kateremu je Bog v svoii neumli'vi modrosTi naloži! neozdravljivo bolezen, da moli in trpi ponoči in podnevi za škofijo, za Slovenijo, za Jugoslavijo, za vso katoliško cerkev, To nalogo izpolnjuje z največjo zvestobo in z nedopoved'jivo po-trpežbivostio: ugotovljeno je, da iz njegovih ust vsa doltfa leta trplienia ni prišel en sam glas ne-potroežljivosti: volja božia je sicer trda. a sveta. To ie njegovo geslo: pred to veličino umolknemo. Univ. prof. dr. Metod Dofenec Ljubljana, 18. dee. Uuverzitetni profesor juridične fakultete na ljubljanski univerzi dr. Dolenc Metod praznuje danes GO-lotnieo rojstva. G. profesor si je pridobil med nami, kakor tudi po vsej naši državi ter v inozemstvu, zlasti v bratskih slovanskih državah, velik sloves kot strokovnjak za kazensko pravo in pravno zgodovino. Jubilant se jo rodil 19. decembra 1875. na Slapu pri Vipavi kot sin ravnatelja kmetijske šole. Ljudsko šolo je obiskoval na S'apu in nato v Ljubljani. Gimnazijo je dokončal v Novem mestu, kjer je maturiral L 189.1. Po odsluženi vojaški službi se je posvetil pravnim študijam na Dunaju ter je promoviral 1. 1899. za doktorja. Po večletni praksi na sodiščih je postal 1. 1909. okrajni sodnik pri višjem državnem pravdništvu za okrajno sodišče v Gradeu. Ze v tej dobi 60 je jubilant za- čel izredno zanimati za pravna razisknvanja in znanstveno delo. Po svotovni vojni, mod katero jo bil vojni sodnik v Rusiji, na Romunskem in v Italiji, jo bil prideljeu višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani, kjer je postal 1. 1919 višji sodni svetnik, marca leta 1920 pa redni univerzitetni profesor ljubljanske univerze. Jubilant jo provzel predavanja iz kazenskega prava in kazenskega pravnega roda. Poleg tega predava tudi kriminalne pomožno vode. Posebnost pa so njegova predavanja iz jugoslovanske pravne zgodovine. Kot strokovnjak je bil imenovan tudi za svetnika ministrstva za pravosodje v stal-nom zakonodajnem svetu za kazensko-pravno sekcijo. Profesor dr. M. Dolenc je brez dvoma naš najplodovitejši pravni pisatelj, ki je s svojim znanstvenim delom, ki ga odlikuje izredna temeljitost in poznanje razmer, že zdavnaj zaslovel izven naših meja. Je priznan sodelaveo številnih strokovnih revij, zlasti »Slovenskega pravnika« kakor tudi inozemskih revij. Izdal jo tudi več aktualnih brošur, ki so obravnavale kazensko-pravno zakonodajo pri nas in drugod. Največje njegovo delo je Dušanov zakonik, ki je odlična primera pravnih razmer o Dušanovem zakoniku in po istočasnem germanskem pravu s posebnim ozirom na Slovence. Položil je temelje za slovensko pravno zgodovino z raz-iskavanji iz Gorskih bukev. Njegov sloves kot strokovnjak je tako priznan, da se ohračajo nanj v težkih pravnih sporih iz celo državo Tako na pr. tudi v znani našički aferi. Inozemstvo mu je dalo odlično priznanje s tem, da je bil na vseslovenskem pravniškem kongresu 1. 1933 v Rra-tislavi imenovan za častnega doktorja bratislavske univerzo. Slavljenoe je tudi član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Te dni izide novo veliko delo »Očrt pravne zgodovine Slovencev«, rezultat dolgoletnih slavljenčevih raziskavanj. Popolnoma razumljivo je, da je g. prof. dr. M Dolenc tudi na naši univerzi imel lepe uspehe. Vse mlajšo in številne slovensko generacije, ki so se posvetile pravnemu študiju, so študiralo pod njegovim vodstvom. Čeprav znan kot strog, a pravičen izpraševa; lee, si ^e s svojimi pedagoškimi sposobnostmi pridobil veliko število prijateljev in občudovalcev med našim naraščajem pravnikov. L. 1929-30 je bil tudi rektor univerzo, letos pa je že tretjič dekan juridične fakultete. Naj nam bo dovoljeno, da ob tom lepem jubileju slavljoncu prisrčno čestitamo, želeč mu božjega blagoslova in obilo uspehov na vseh panogah njegovega udejstvovanja. Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani ter Tujskoprometna zveza v Mariboru sta s sodelovanjem Zbornice za TOI v Ljubljani ob prisotnosti številnih delegatov iz vseh krajev Slovenije ter zastopnikov vseh zainteresiranih tujskoproniel-nih organizacij razpravljali včeraj v Plečnikovi zbornični dvorani o škodi, ki je nastala tujskemu prometu v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji, zaradi velikih pomanjkljivosti in ovir pri razvijanju našega tujskega prometa. Občni zbor, o katerem je poročal že včerajšnji »Slovenec«, je vodil načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kr. banski upravi g. dr. Rudolf Mam, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne ter predlagal pozdravne brzojavke slovenskima ministroma gg. dr. Antonu Korošcu in dr. Mihi Kreku ter banu dr. Marku N a 11 a ■ Senu. Vse tri brzojavke so zborovalci soglasno odobrili. Posebej je nato pozdravil g. Majcna kot zastopnika zbornice za TOI ter Mariborčane, ki so 3e zbrali v zlasti lepem številu. Nato je povdaril pomen tujskega prometa ter izjavil, da sicer letošnja statistika izkazuje za Slovenijo — razen Bleda in Kamnika — številčni prirastek tujcev, da pa z njim ni v skladu tudi dvig dohodkov in da je finančni efekt tujskega prometa v primeri z lanskim padel letos za eno tretjino. Posamezni referenti so nato obširneje razpravljali o točkah, ki so bile vnesene v resolucijo. O cestnih razmerah je govori! g. prof. Evgen Jarc, ki je predočil obupno stanje glavnih cest. Zn cesto St. llj—Maribor je bil, kakor znano, odobren znesek 5,000.000 Din. Ta znesek pn je bil med tem že nakazan za Južno Srbijo, kjer baje šele prevdarjajo, kaj naj z njim počnejo. Nadalje je isti referent govoril tudi o letalskem prometu v Sloveniji ter ugotovil sledečo zanimivost: Na progah Belgrad—Niš—Skoplje znaša potniška tarifa za 1 km 90 par. Na progi Ljubljana—SuSak, ki je najbolje obiskovana od vseh zračnih linij v državi, pa znaša potniška tarifa 2.50 Din za 1 km. Vse dosedanje intervencije pri Aeroptitu so ostale neupoštevane. G. prof. Jarc omenja dalje prizadevanja Mariborčanov, da si priborijo svoj aerodrom ter jim želi, da pri lem ne naletijo na take ovire, 8 kakršnimi se ima boriti Ljubljana. O pngostlnstvu (hoteli, gostilne, pensioni itd.) je govoril g. Majcen, ki je obenem pozdravil zbor v imenu zbornice za TOI. Povdaril je zlasti potrebo po sanaciji gostinskih podjetij, da bodo lažje Težave tujskega prometa v Sloveniji odgovarjala svojemu namenu, obenem pa opozarja na skrb za boljšo vzgojo pogostinskega osebja v gostilničarskib in hotelskih šolah. Referent za turizem pri banski upravi g. Jožko Sottler je podal pregledno sliko naše turistične delavnosti v inozemstvu ter opozoril na ne-dostatke. Posebno poglavje v naši inozemski propagandi so turistični sporazumi s tujimi državami: izpopolnitev oziroma izboljšanje obstoječih, za nas neugodnih sporazumov; pravočasno podaljšanje poteklih sporazumov ter pravočasen in ugoden zaključek novih sporazumov — to so prvi pogoji za primerne uspehe v naši inozemski turistični propagandi. Pohvalno omenja naša poslaništva na Dunaju in Berlinu, konzulate v Gradcu, Milanu, Ztiricbu, na Dunaju in v Skandinaviji ter častnega konzula v Berlinu g. Lerclia. V kolikor pa naša službena inozemska zastopstva propagandi za tujski promet v naši državi ne polagajo dovolj pozornosti, delajo to zaradi tega, ker nimajo potrebnih denarnih sredstev, ker niso redno dotirana s propagandnim materijalom in z navodili in ker nimajo strokovno kvalificiranega osebja za tujsko-pronietno, informacijsko in propagandno službo. V interesu države same je, da vse te pomanjkljivosti odpravi. Sliko o deviznih omejitvah v zvezi z našim tujskim prometom je podal ravnatelj mariborske tujskoprometne zveze g. Loos. Najbolje je urejen denarni promet s Češkoslovaško, ki je na prvem mestu naše tujskoprometne bilance. Na drugem mestu je Avstrija, ki pa izkazuje toliko gostov za Jugoslavijo pred vsem zaradi tega, ker se ti vpisujejo na različnih krajih Jugoslavije kot novi gostje, dasi so pripotovali v Jugoslavijo samo enkrat. Dogaja so, da se n. pr. gost iz Avstrije nastani za par dni na Bledu, nato odpotuje v Primorje itd. ter se v vseh teli krajih vstavi v statistiko kot nov gost. Tako se eden in isti gost računa v slalistiki včasih kar po desetkrat, dasi je bil pri nas saino enkrat. Ker se pa nasprotno naši gostje v Avstriji vpisujejo samo enkrat, je gotovo, da ima Avstrija, zlasti v denarnem oziru, od gostov iz Jugoslavije vsaj toliko, kakor mi od gostov iz Avstrije. Natanko opisuje nato plačilne promete s posameznimi državami in stavlja predloge, ki so vneseni v resolucijo. Ob zaključku povdarja tudi potrebo po čimprejšnji uzakonitvi že pripravljenega zakonskega načrta o turizmu. G. ravnatelj Fiutar je utemeljil potrebo pu ustanovitvi posebnih tujskoprometnib in propa- I guuduih pisarn v inozemstvu. Ker pa je dvomljivo, da bi naša država uioglu žrtvovuti za ustanovitev takih pisarn potrebna denarna sredstvu, naj se osnujejo vsaj potovalno pisarne in to prvenstveno v središčih, iz kateriti moremo pričakovati največji priliv gostov. Poseben potniški liiro pa naj se ustanovi v 1'urizu, kamor prihajajo razni inagnati iz Amerike, Anglije itd. in se seic v Parizu odločijo, v kaieri evropski državi bodo prebili svoj za zabavo in oddih odmerjeni čus. Isti referent je govoril tudi o tuj.skoprometnili razstavah, ki jih naša država prireja v inozemstvu. Stalno se opaža, da se Slovenijo na teh razstavah zapostavlja, kar je treba v bodoče preprečili. Končno razpravlja g. Pinlar o tehnični struni razstav. Kazsiave morajo biti tehnično brezhibne. Za to pa so potrebna sredstva, ki sc morajo v zu-koniti meri zagotoviti v oni višini, ki ustreza stvarnim putrubuiu iu koristim. Nadzorstvo nad kolektivno ni poedino reklamo nuj su poveri poi-oficijelniui tujskoproiiietnim organizacijam, ki uuj skrbe, du bo reklama dostojna in primerna. O poštnih in železniških razmerah bi moral podali referat predsednik tujskoprometne zveze v Mariboru g. dr. Jančic, ki pa je bil zadržan. Po otlcijeluib poročilih se je oglasil k besedi predsednik lujskoprometnega društvu v Novem mestu g. Kavčič, Iu ju opozarjal na neverjetno pomanjkljive železniške zveze z Dolenjsko. Kakor omenjeno, so vsi gori navedeni problemi in zahteve reasumirani \ posebni resoluciji, ki ju bila ob zaključku soglasno sprejeta. Resolucijo bodo predložili vsem ministrstvom, ki pridejo v poštev. Nikoli odprti Pristen samo v modrem ovitku. Novi proračun mesta Maribora Skupaf J6.024 Din izdatkov in dohodkov — Bremena se ne bodo zvišala Maribor, 18. decembra. Danes popoldne je mestno knjigovodstvo razgrnilo novi proračun mariborskega mesta za leto 1936-37. Proračun bo sedaj davkoplačevalcem na vpogled, nakar se predloži banski upravi, sočasno se pa začne posvetovanje v finančnem odboru. Proračunska seja mestnega sveta, na kateri se bo proračun končnoveljavno odobril, se bo vršila po novem letu. Proračun je obsežen elaborat, na katerem so delale posamezne občinske edinice in nato mestno knjigovodstvo ter je v svoji sestavi prava mojstrovina. Ni bilo lahko v času neprestanih izprememb, padca dohodkov in neprestanega naraščajanja izdatkov spraviti v sklad vse te mnogokrat si tako zelo nasprotne sile ter jih povedati v enoto, ki odgovarja tudi stvarnim življenjskim možnostim mariborskega mesta. Potrebno je bilo dolgotrajno »fri-ziranje« in dober vpogled na gospodarske možnosti, pa tudi dober »nos«, kako se bodo te možnosti razvijale v prihodnjem letu, da so se dobile številke, ki ne odgovarjajo samo na papirju. Pozna se proračunu mojstrska roka ravnatelja mestnega knjigovodstva g. Barleta, pa tudi novega finančnega odbora mestnega sveta z mestnim finančnim »ministrom« g. Pušenjakom na čelu. Novi proračun se je sestavljal iz vidika, da se ne sme mariborski davkoplačevalec na novo obremeniti niti za paro. PRORAČUN MESTNEGA ZAKLADA izkazuje po posameznih postavkah sledeče izdatke: Splošna mestna uprava Din 1,342.200 (lani 1,352.050), mestna davščina 274.000 (275.500), mestni dolgovi (amortizacija in obreslovanje dolgov) 8,140.850 (8,459.155); ceste, ulice, trgi, parki 2,359.900 (lani isto); gasilstvo 106.50U (116 000); zdravstvo 2,055.500 (2,052.500); (tu je vnesena tudi postavka za nabavo vode, ki znaša 2 milijona!). Socialno skrbstvo 2,907.390 (lani 2,671.155). Povišek gre v glavnem na račun novega dečjega zavetišča v Magdalenski ulici. Šolstvo 1,347 480 (1,326 714); znanost, umetnost, prosveta 228.100 (390.100, ker je lani občina dala Sokolu iz tega naslova znesek 110.000 Din, ki letos odpade); obrt in trgovina 301.000 (182.000); povišek je potreben zaradi izpopolnitve ženske obrtne in gospodinjske šole v Vesni. Vojaški urad 20.000 (lani isto); raznoterosti 1,080.390 (lani 967.693). V te' postavki je prispevek za policijo 523.025, za vzdrževanje poslopja sre-skega nnčelstva 20.000, za gradbeni sklad bolnišnice 267.000, odboru za obrambo mesta pred na- padi z zraka 60.000 ter rezerva za nepredviden« izdatke 210.000 Din. DOKLADE 40%. Proračunski dohodki so predvideni iz istih virov kot dosedaj. Uvoznina, ki je bila za najpotrebnejše življenjske predmete že letos znižana, ostane ista, prav tako vse davščine. Doklade na državne davke ostanejo 40c/o. Tega temeljnega principa so se vsi faktorji strogo držali in zaradi tega niso javne dajatve v ničemer zvišane. V glavnem je proračun enak onemu za teiioče leto tako v izdatkih kot pri dohodkih. Ni pa zaradi tega samo šablonski prepis starega proračuna, ker so se v mnogocem upoštevale nove potrebe. DVA PRORAČUNA: MESTNI ZAKLAD IN MESTNA PODJETJA. Tudi letošnji proračun se deli prav za prav na dvoje proračunov. Mestni zaklad ima svojega in mestna podjetja svojega. Celotni proračun mestnega zaklada znaša 23,873.660 Din ter je za 197.384 Din manjši od lanskega. Znižanje gre v glavnem na račun redukcije plač magistralnih nastavljencev. Proračun mestnih podjetij pa predvideva 32,262.364 Din dohodkov in prav toliko izdatkov ter je za 1,892.263 Din višji od lanskega. Zvišanje gre na račun raznih investicij, kar pa davkoplačevalcev ne prizadene, k*»r se gospodarstvo Mestnih podjetij strogo loči od mestnega proračuna ter se podjetja vzdržujejo z lastnimi dohodki in iz teh izvršujejo tudi vse investicije, ki so potrebne. Skupno znaša tedaj proračun vsega mestnega gospodarstva za leto 1936-37 Din 56,136.024.—, dočim je znašal lansko leto 54,441.145 Din. Povišek pa gre, kot rečeno, na račun novih potrebnih investicij v Mestnih podjetjih. Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico. ki jo doseže z naravno FranzOosefovo grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava Franz-Josei-ova voda deluje milo, prijetno naglo in zanesljivo. Ogl. rog. S. br. 30474/35. Na Veliki planini V Sloveniji imamo mnogo velikih planin, nobena izmed njih pu nima tolikega pomena, kakor Velika planina v Kamniških Alpah pred Ojstričino skupino veličastnih Grintovcev. Velika Planina nc nosi po nemarnem svojegu imena, ona je največja slovenska planina. Njena vrhnja, strnjena, z bolj nli manj redkimi gozdovi pomešana ploha (kompleks) planinskih pasovnikov, ki io tvorijo: Velika in Mala planina, Gojška planina. Mala in Velika Ločica, i Dolga raven, Dol in Rscnik, je dolgu približno I 7 km, široke pa so tc ravni čez sredo tudi čez 3 km. Svet valovi ined višinami IS00—1230 m.c I To je verno podana slika Velike planine, kakor ! jo jc predstavil lludolf Badjura v svojem »Zimskem vodniku po Sloveniji«. Ko je bela odeja zopet pokrila naše hribe in poljane, bo v krogu svojih sovrstnic po kratkem jesenskem spanju oživela tudi Velika planina. Njene plttušurske vasice s slikovitimi pa- stirskimi stani, ki predstavljajo svojevrstno višnvsko idilo, dalje neprekosljivi visokoravnin-ski smučarski tereni in končno koča SPI), ki se vsako leto bolj izpopolnjuje — vse to so uspešna vaba za smučarje, ki v vedno večjem številu posečajo to, pred par leti v smučarskem svetu še precej malo poznano planino. Zanimivo , • *.....'•' (/'»i.nuii" |> 111 11 i 11 i p je, da je Velika planina ana najbolj priljubljenih nlnnin fotoamaterjev Ti so nnin-cč prvi spoznali svojevrstnost Velike planine, zlasli po pastirskih stunih. ki jih jc tam nad 100 In baš fotoamaterji so bili prvi, ki so dvignili glas c lepoti Velike planine po voročni prstan, je bil Lojze ie novembra klican pred S sodnike. Kljub redno dostavljenemu vabilu Lojze ni prišel. Orožnik ga jc sedaj pripeljal v Ljubljano. Proces je bil kratek. Lojze Je dobil 4 mesece strogega zaporu. Prosil je za pomiloščenje. Predsednik: »Ce bi bili prišli j< I. razpravi, bi bili sedaj pomilo-ščeni.t llranilec: »Pač velika smolal« — Ivanka 37 letna ženščina. je bila obsojen« na 6 mesecev strogega zapora, ker je svojemu gospodarju ukra-tla 5200 Din gotovine. Senatni predsednik ji je pripomnil: »S fanti ste popivali Svojemu ljubčku ste plačali večji račun. Pri va« so dobili še 1900 Din.« Ivanka ie popival« ln nato S« oh 11« motni« uro. do ao ae vai kolefički raileUU - Obsojan ja Danes: FILMSKI PASlDON GOLGOTA Rezervirajte vstopnice od 11-12-30 in od 15 ure dalje Q Podpore brezposelnim in drugim potrebnim, ki se nakazujejo v mestnem socijalno političnem uradu, niso nobena skrivnost, vendar pa se mora čuvati neka diskretnost in se teh podpor ne more javno razglašati, kdo in v koliki meri jih je bil deležen. Vsak, zlasti oni, ki ni prišel po lastni krivdi v potrebo, ima svoj ponos, in bi mu bilo silno teiko in neprijetno, če bi se njegova revščina in potreba javno razgaljevala. O vseh izdanih podporah, bodisi v denarju, živilih, obleki, zdravilih, kurivu itd., pa se vodi natančna evidenca za vsakega posameznika v posebni kartoteki. — Vpogled v to kartoteko je mogoč vsakomur po funkcijonarjih dobrodeinih ustanov, društev in organizacij in samo posebi umevno |>o vseh občinskih svetnikih, župnih uradih in okr. ubožnih načelnikih, ki se v konkretnih primerih lahko za vsakega podpiranca informirajo, kolikokrat, v kaki višini in obliki je prejel podporo. Naproša se tudi vse občinstvo, naj vsak, ki izve za koga, da izkorišča dobrodelnost mestne občine, do-tičnika moško in odkrito naznani osebno v mestnem socijalno političnem uradu ali pa pismeno s svojim in izkoriščevalčevim polnim imenom in naslovom. Anonimnost ni na mestu I Zabavljanje in namigavanje brez navedbe konkretnih primerov ni lepo. Neha naj torej vse zabavljanje in neumestno namigavanje po gostilnah in drugih javnih lokalih, češ, kako dobivajo nepotrebni mastne podpore, potrebni pa odhajajo praznih rok. Vsa tak« nekritična namigavanja, ki so izrečena mogoče le v preveliki vnemi, večkrat pa tudi zlonamerno mišljena, delajo le slabo kri med občinstvom in vzbujajo odpor in silno škodujejo raznim dobrodelnim akcijam. Škodujejo pa tudi ugledu urada in so zaradi zahrbtnega opravljanja uradniki večkrat izpostavljeni neumestnim kritikam, opazkam in zabavlicam. Prepričani smo, dn t>odo vsa taka zabavljanja in namigavanja kmalu prenehala, če bo vsak storil svojo socijalno dolžnost in naznanil na merodajnih mestih vsakega izkoriščevalca podpor. 0 Palestina v sodobni luči je naslov petkovemu prosvetnemu večeru v unionski dvorani. O tem problemu bo predaval pisatelj Mirko Javornik, ki je lansko pomlad preživel v Palestini in napisal o tem tudi knjigo. Predavatelj po zna iz lastnega doživetja palestinsko zmedeno prerivanje problemov, ljudi in političnih tendenc, ki dandanes razgibavajo čudovito zemljo, kjer no se odigravale zgodbe našega odrešenja. — Palestina spet prevzema svojo stoletno vlogo in postaja središče Sredozemlja. V njo vlagajo z vsega sveta denar, ki naj ji pomaga s tehniko in civilizacijo ustanoviti Jedro bodočega svetovnega judovskega kraljestva. Ob njihovem nasilnem kapitalističnem podjarmljanju se prebuja panarabski nacionalizem, Palestina postaja ognjišče bodočega velikega spor« n« bližnjem vzhodu, za njo se bodo spet borili n« rodi in nazori, kakor od stvarjenj« sveta dalje. Kakšna je in bo obenem usoda Palestine kot zi-beljke krščanstva ln kakšen je njen današnji kr ščanskl obraz, o vsem tem v«s bo poučilo petkovo rtreHavnnie n« TI. nrosvataftm večeru. Vatoonin« k. 1 ia 1 dinar 0 Slovensko »dravnllko društv« r Ljubljani en« v petek 20. decembra ob 18 znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obče dri. bolnice. Spored Je sledeči: 1. dr. Tavčar Igor: Akutna lenkaemia; 2. dr. Merjak Boiena: Lympho-gramulomatoza; 8. dr. Sterle Drago: Diferencialna diagnoza purpure; 4. docent dr. Matko Ivan: Paroksizmalna hladna hemoglobinurija. Vsi gg. •dravniki vabljeni. © Božični semenj na Kongresnem trg«. V sredo bi se bil moril začeti semeni s smrekicairri na Kongresnem trgu, vendar ga je slabo vreme popolnoma preprečilo. Velikanski kupi smrek leže položeni ob drevoredu, kmetje pa čakajo, kdaj se bo obrnilo vreme in začeta kupčija. Najlepše zimske suhnjc Jn obleke dobile pri I. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova 12 © Na drevlšnjem prosvetnem večeru Salezi-janske prosvete nu Kodeljevem bo g. banski inšpektor Ivan Dolenc z lepimi skioptičnimi slikami predaval o Mostarju. 0 Društvo združenih zasebnih in trgovskih uameSčencev priredi v petek ob 8 zvečer članski »ejtanek v dvorani Rokodelskega doma. Predava g. vsetič. docent dr. St. Gogala. Vabljeni! Odbor, © Nesrečen padec. Hlapec Marinšek je včeraj padel skozi stekieno streho kakih 6 metrov globoko m pri tem dobil hude notranje poškodbe tn rane po glavi. Muribor □ Novoletna voščila sprejema naša upra va še do sobote 28. decembra, vendar pa tako pozno oddana naročila ne bodo mogla biti uvrščena v glavno mestno skupino. Svetuje; mo torej vsakomur, naj takoj danes ali jutri odda svoje oglasno naročilo. □ Najmodernejša prodajalna mesnih izdelkov. Podjetnosti znanega tovarnarja mesnih izdelkov g. Josipa Benka iz Murske Sobote gre zahvala, da je dobil Maribor najmodernejšo prodajalnico mesa in mesnih izdelkov, ki bo laliko služila za vzgled vsem tovrstnim podjetjem v vsej državi. V svoji hiši na najprometnejši točki mesta, na vogalu Glavnega trga in Gosposke ulice, ki jo je kupil od Kavčičevih naslednikov ter jo po načrtih znanega arhitekta ing. Saše Deva zelo posrečeno preuredil, bo g. Benko otvoril jutri v petek 20. t. m. novo prodajalnico proizvodov svoje renomirane tovarne. Že daljšo dobo vzbujajo te preureditve zanimanje Mariborčanov. Posrečilo se je ohraniti kljub prenovitvam in modernim ogromnim izložbenim oknom zgodovinski značaj hiše, kateri daje še poseben mik krasno prenovljen kip Marije v vdolbini na pročelju. Kip je prenovil podobar g. Sojč. Sam lokal je nekaj čisto posebnega. Ves prostor samo blešči v kromu in niklju, iz katerega so vsi kovinski deli, stene so obložene z belimi ke-ramitnimi ploščami, od katerih se prav posrečeno odraža rdeča barva tal. Ogromna prodajna miza je vsa iz stekla in niklja. Posebnost so najmodernejše hladilne naprave, vzidane v stene in montirane v kleteh, s katerimi bo mogoče' tudi v času najhujše vročine vzdrževati vse mesne izdelke in meso popolnoma sveže in zdravo. Tudi za nastav-Ijence je vzorno preskrbljeno. Imajo krasne slačil-nice z lastnimi omaricami za obleko, higijenične in praktične umivalnice. Vsa ta dela so izvršile samo mariborske domače tvrdke. Gradbena dela Je vršilo podjetje Šlajmer & Jelene. Le oni stroji, ki se v naši državi ne izdelujejo, so se naročili iz inozemstva po posredovanju mariborskih tvrdk, ki so imele tako tudi pri tem zaslužek. Vse priznanje gre podjetnosti lastnika, g. narodnega poslanca Josipa Benka, ki je oskrbel tako mariborskemu mestu zopet novo privlačnost □ Zadnja pot Marije Zlokarnikove. Številna udeležba pogrebcev. ki so spremljali pokojno gospo Marijo Zlokarnikovo, mater bolniškega uradnika g. Viktorja Zlokarnika, na njeni poslednji poti. je bila dokaz o veliki priljubljenosti pokojnice. Pogreb se je vršil minulo soboto dne 14. decembra na pobreškem pokopališču. Naj počiva blaga pokojnica v miru. žalujočim naše sožalje! □ Dobrim srcem. V Studencih živi družinica petero nedorastlib otročičev z brezposelno materjo. Oče je že dolgo v grobu. Revčki so nam poslali dopis, v katerem milo prosijo za kak dar. da bodo imeli veselejši božič. Priporočamo družinico dobrim srcem in sprejemamo darove za nje v naši upravi na Koroški cesti 1. □ Karitativna zveza v Mariboru se iskreno zahvaljuje plemenitim dobrotnikom za vse prispevke. Darove so poslali: manufakturne trgovine Feldin, Janfič in Macun (toplo perilo), trgovina Jaš in Lesjak je poslala moko. Ivrdka Tavčar je darovala mesne izdelke, tvrdka Scherbaum 10 kg kruha, denarne prispevke pa so poslali: notar dr. Ašič 50 Din, Hutter in drug 100 Din, trgovec Macun 100 Din, dr. Rapotec 20 Din. Vsem blagim da rovalcem bodi Bog obilen plačnik! □ V spomin f Francu Gralenauerju. Jutri v petek dne 20. t. m. bo v stolnici sv. maša zaduš-nica ob 9 dopoldne, zvečer ob pol 7 pa komemo-racija v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Govori Grafenauerjev rojak dr. Fr. Schaubach. Komemo-racija bo trajala 10 minut. — »Slovenska straža«. □ Innzemri se zanimajo. Mariborska Tujsiko-prometna zveza je dobila za svoje požrtvovalno propagandno delo lepo priznanje. Prejela Je iz Londona, ZOricha, Kopenhagna, Dunaja, Prage ter Gradca in Celovca številna vprašanja zaradi prireditve skupinskih izletov in potovanj v naše zim-skošporte predele. Posebno se zanimajo inozemci za naše lepe in udobne zimskošportne postojanke na Pohorju. □ Božični iileti naših smučarjev v Avstrijo. Da se zadosti pogodbi med našo državo in Avstrijo o skupnih medsebojnih izletih, priredi »Putnik« v Mariboru za božične praznike dva izleta v najlepše zimskošportne predele v Avstriji in sicer na Kanzelhrthe in v Mallnitz. Pavšalna cena za en izlet je 840 Din ter je v njem vsebovan« vožnja, vsa oskrba, vse pristojbine, prenočevanje, potni list in vizum. Vsa pojasnila pri »Putniku« v Ma ribom in Celju. □ Požar Je divjal v Laznici. Gorela je viniča rija posestnik« Ivana Kocutarja. škode le 30.000 dinarjev. □ Zimski športniki, ki se hočejo udejstvovati pri SSK Maratonu, naj se javijo pri gimnastiki v ielovadniri meščanske šole v Miklošičevi ulici ! točno ob 7 zvečer ob sredah ln petkih. C Zimsko perilo, jopice, puloverje, nosavlce in vse šiviljske potrebščine dobite v Rolovžu — trgovina Ribarič. □ Mala reklam« — n dohrn kvalitet« KARO čevlji. Maribor. n ROIUUS SUHOR brez konkurence. C1 Kožuhovimi > veliki izbiri dobite pri krz narin SFMKO v Gosposki ulici 17 'e priporoča Poizverlovanjo hfjuhiemi Pnf 17. deceavbrn /,Jut.m.l wnn iv-iru t»ij#. v Krn.nlu .*t lov. r.-Hleron "tn koki.lv.»rn .eeje vm>U> a >ien».>s_ IV4w. JviiU^U ns.1 Pri nas ne govore fraze temveč dejstva) m io-f* no a&^a. , ' t/j t r j e/ 'd hfrri Koaa. Je na)|a£a v celi Jugoslaviji 1) po viebini litija Iproti sečni kislini}. 2) po množini prirodne ogljikove kisline (panhormon), 3) po množini in aznolikosti sestavin in EDINA v celi Jugoslaviji. -1) s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). Zato Je tako zdrava In dobra I Celie & Novoletna voščila sprejema naša uprava še do sobote 28. decembra, vendar pa tako pozno oddana naročila ne bodo mogla biti uvrščena v glavno mestno skupino. Svetujemo torej vsakomur, naj takoj danes ali jutri odda svoje oglasno naročilo. Sr Sv. maša za pokojnega Franea Gralen-auerja bo jutri, v petek, ob 7 zjutraj v Marijini cerkvi. K sv. maši so vabljeni vsi v Celju živeči koroški Slovenci in drugo občinstvo. er Nabava službene obleke. Mestno poglavar^ stvo v Celju bo nabavilo izgotovljene službene obleke za uradne in šolske sluge. Natančni pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. er Božična ia novoletna voščila za »Slovenca«. Cenjene tvrdke, ki želijo oddati božično ali novoletno voščilo za »Slovenca«, opozarjamo, da je zadnji rok v Celju do sobote, 21. t. m. opoldne. St Dve nesreči. Oprešnik Marta, 2 leti stara hči posestnika z Brezna pri Vitanju je 16. t. m. doma padla pri igranju in si zlomila levo roko. Veber Štefanija, žena rudniškega paznika iz Za-bukovce je doma spodrsnila na poledici in si zlomila levo nogo. er »Izdaja pri Novari« v mestnem gledališču. V torek zvečer je gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z dramo »Izdaja pri Novari«. Resno umetniško delo je zopet privabilo v gledališče veliko število prijateljev prave umetnosti, ki so z zanimanjem sledili poteku drame in igralce, ki so se poglobili v svoje vloge, nagradili z navdušenim aplavzom. e> Žrtev neprevidnosti. Neki prodajalki je bilo te dni ukradeno iz omare v njenem stanovanju 12.000 Din gotovine. Tatovi so izginili. Trbovlje Vojaški oddelek na občini poziva vs« on« voj. obveznike, ki vojaške izprave še niso prejeli, ali so jo izgubili in pa on«, ko so stalno nesposobni, da ae čimprej, vsaj pa do 10. januarja 1936 zgla-sijo v pisarni vojaškega oddelka na občini in pri-t=..;u : osebne dokumente, katere že imajo. Uraaui . okrajnega sodišča v Trbovljah 1, 1936 bodo v (auuarju: 11. in 25., v februarju! 8. in 22., v marcu: 7. in 21., vsakokrat od 9 do 12 in od 14 do 16 in sicer v pisarni za uradno poslovanje, Parašuhova hiža. — V Hrastniku pa v občinski pisarni in sicer: 18. jan., 15. febr. in 14. marca 1936. Pisarua JRZ bo odprta vsako nedeljo dopoldne od 8—9 v Društvenem domu,* kjer bodo člani dobivali laliko vsa pojasnila, iu se bodo sprejemale pritožbe. Moko za kruh bodo delili v sredo in četrtek otrokom, ki dobivajo od pomožne akcije hrano ali mleko. — Prosvetna prireditev bo prihodnjo nedeljo popoldne v Društvenem domu. Volivne imenike sestavljajo in popravljajo ua občini. Vabljeni so vsi, da javijo ev. ■premembe in se prepričajo, če so pravilno vpisani. Zagorje Za cestnega odbornika za litijski okraj je imenovan g. Jan Franc, obratovodja TPD v Zagorju. Nesreča. Hrbtenico si je zlomil pri delu v torek ponoči v kisovskem rovu 40 letni kopač Praš-nikar Anton. Pred 6 meseci je ubilo njegovega brata v kotredeškem rovu. Občinske volitve Po dolgem času bodo zopet enkrat svobodne volitve. Z odlokom notranjega ministra so razpisane občinske volitve za občino Zagorje, in sicer v nedeljo, dne 19 januarja 1936. Volišča bodo tri, in sicer: 1. Občinska pisarna za vasi Toplice in Dolenja vas ter Zagorje od črke A—H. 2. Osnovna šola Zagorje: vasi Sv. Urh-Selo, Jesenovo in Zagorje, od črke H—Z. 3. Občinska pisarna Loke: za vse volivce bivše občin Ržifts ter volivci iz Podlipovce. Jesenice Zadnjič ua šilit. Vestno kakor vedno je prišel v soboto popoldne ua šiht delavski tovariš Anton Malej. S šihta pa so ga odnesli, predno jo zaklicala sirena, mrtvega. Zvečer ga je zadela kap na službenem mestu. Jeseniško dolavstvo ga je v ča.stnein številu spremljalo na njivo pokoja. Počivaj v miru, delavski tovariši Popravek. Jeseniški gasilci, ki se jih je •spomnil nedeljski »Slovenec« pri njihovem organ i zato ričuem delu, so izključno tovarniška organizacija. Poleg te obstoja na Jesenicah šo poBebna gasilska četa. Japonska na odru. Jeseniški delavski oder v Krekovem domu jc vprizoril japonsko igro »Praznik cvetočih češenj« in je zabeležil nov velik uspeh vodilnega gledališča v gornji savski dolini. Delovno ljutlstvo vseh stanov je napolnilo dvorano in sledilo dogodivščinam, ki so bile svojstvene na daljnem vzhodu pred davnimi leti. Nn željo bo igra ponovljena še v nedeljo. Zbor delavcev -mož m fantov. V sredo ob osmih bo v Krekovem domu sestanek jeseniških katoliških fantov In mož, katere vodi g. Maks Amež, banovinski svetnik. Na so-stanku bo predaval g. dr. Potočnik iz zunanje in notranje polilike. Podan bo tudi novi-čarski referat. Videm ob Savi Kat. slov. prosvetno društvo na Vidmu se giblje v krepkem razmahu. 5. dec. je uprizorilo običajen Miklavžev večer. Občinstvo je to pot zasedlo dvorano do zadnjega kotička. Radostnih lic so se vračati no svoje domove zlasti otroci, ki jih je Miklavž bogato obdaril. — Javnosti sporočamo, da uprizori društvo poslednjo nedeljo v decembru t. j, 29. decembra po večernicah Timmermannsove «Tri kralje«. To dejstvo je treba vsekakor poudariti, saj ie to dokaz, da se tudi nnšl posavski odri pnlpgom* uunarjajo v duhu prav« kričamke proivet« 4 in pot miti javile zmrznjenih terjatev Pod zaščito je 40 odstotkov vseh bank v državi Ii poročila Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu je posneti nekaj podatkov o naših denarnih zavodih na koncu leta 1934. Glavne postavke aktiv so sledeče (v milij. din): 1930 1933 1931 gotovina 1.584.8 829.5 880.8 efekti 1.332.4 1.017.8 1.009.7 menice ' 5.486.2 3.937.5 3.587.3 dolžniki 9.021.7 6.113.1 6.367.3 nepremičnine 785.3 1.01H.3 982.0 Te postavke nam kažejo obseg zmanjšanja poslov naših bank odnosno denarnih zavodov, ki imajo obliko delniške družbe. Posebno je bilo to zmanjšanje škodljivo za kreditiranje našega gospodarstva. Saj so znašali krediti naših denarnih zavodov v obliki menic in pa na računu dolžnikov leta 1930 14.507.9 milij. din, lani pa le še 8.852.9 milij. din. Zmanjšanje znaša v štirih letih 5.655 milij. din, kar je za naše narodno gospodarstvo preveliko puščanje krvi. Ce pa še vpoStevamo, koliko so se zmanjšali krediti samoupravnih hranilnic v tej dobi in pa zadrug, tedaj nam prihajajo še višje številke. Pasiva kažejo tole sliko (v milij. din): 1930 1933 1934 glavnica 2.210.2 2.126.4 1.790.9 rezerve 844.3 764.5 919.5 vloge 9.959.9 7.079.0 6.397.5 upniki 4.928.6 2.780.4 2.811.1 Glavnica naših bank se je od 1930 na 1934 zmanjšala za 240 milij. ali za 20%, kar je v zvezi z odpisi. Povečanje rezerv je pripisovali pretvo-ritvi dela vlog v posebne rezervne fonde in odtod izvira naraščanje. Zanimivi so tudi podatki o zaslužku bank. Tako je znašala leta 1930 izguba 13.55 milij., dobički pa 269.0 milij., leta 1931 se je izguba zmanjšala na 5, dobiček pa na 178.2 milij., naslednjega leta 1932 je izguba narasla nn 42.9, dbhifek pa je padel nu 102.0, 1933 je znašala izguba 51.3, dobiček pa 76.2, leta 1934 je bilo izkazanih izgub za 40.8, dobičkov pa 72.64 milij. Skoraj polovica terjatev. Iz najnovejšega popisa zavodov, ki so zaprosili zaščito v zmisfu zakonskih odredb, je razvidno, da je zaprosilo za zaščito 256 zavodov, odobrena pa je bila doslej zaščita 220 zavodom, in sicer je hil dovoljen samo odlog plačil 186 zavodom, 4 odlog plačil in sanacija, 6 odlog plačil in fuzija ter 24 izvenkonkurzna likvidacija. Iz teh statistik je razvidno, da se danes nahaja 40% vseh jugoslovanskih bank pod zaščito, še bolj pa je razviden vpliv zaščite na naše gospodarstvo iz tega, da znašajo vezane terjatve vlagateljev in upnikov pri zavodih, katerim je odobren odlog plačil 4.449.9 milij. din. ali 48.5% skupne vsote vlog vseli jugoslovanskih bank. Socialno zavarovanje trgovstva. V torek zvečer se je pod predsedstvom g. Albina Sinrkolja sestal socialni odsek Združenja trgovcev v Ljubljani. Odsek je obravnaval vprašanje socialnega zavarovanja ter je sprejel pravila za bolniško zavarovanje .samostojnih trgovcev na področju bivše ljubljanske oblasti (zavarovanje na področju bivše mariborske oblasti organizira Združenje trgovcev v Mariboru) Nadaljo je bilo sklenjeno v najkrajšem času sklicati ustanovni občni zbor novega društva, kjer bi se sprejela pravila in izvolil odbor, ki bi vodil vse nadaljnje delo. Drevesnice v naši banovini. Po poročilu šu-marskega odseka banske uprave v Ljubljani je bilo iz banovinskeh drevesnic lani oddanih 3.18S.124 sadik (1933 2.531.530, leta 1932 pa 2.974.380). Iz drevesnic okrajnih kmetijskih odborov je bilo oddanih 71.660 sadik, drevesnica banovinskega posestva v Ponovičah pa je oddala lani 355.780 sadik, iz do-menskih dervesnic je bilo oddanih 194.000 sadik za lastno režijo, iz drevesnic verskega zaklada pa 527.590 sadik, tudi lastno režijo. Lani je bilo nadalje 127 zasebnih drevesnic, ki so oddale 3.467.869 sadik, od česar so posestniki porabili za lastne potrebe 2.526.818 sadik. Iz vseh gozdnih drevesnic je bilo vzetih in oddanih lani 8.700.722 sadik v primeri s 7.023.870 kom. Večina teh sadih je bila porabljena za pogozdovanja v banovini, manjše množine pa so šle v druge kraje. Borski rudnik bakra daje akontacijo na divi-dendo. Upravni svet borskega rudnika bakra je sklenil dne 12. decemhra delili predujme na a 0.4 milij. dinarjev, tako dn se prenos izgube zmanjša nn | 0.5 milj. Investicije tovarne znašajo 15.1 milijona Din Prvi občni zbor za 1935. »Gradjanska štedi-onica«, d. d. v Belgradu je sklicala v »Službenih novinah« svoj občni zbor za 1. februar, nn ka-lerem bo predložena bilanca za 1935 Dobava pragov za Madjarsko. Osrednja zveza gozdnega gospodarstva v Belgradu je sklenila z inadjarskimi državnimi železnicami kompenzacijsko pogodbo za dobavo 48.000 bukovih in hrastovih pragov. Naš kliring s Češkoslovaško. Češkoslovaški aktivni saldo v klirinškem prometu z našo državo je naraslel od 80 milij. Kč dne 15. novembra nu 81.1 milij. Kč dne 15. decembra. Stavbne hranilnice v Avstriji. Dunajski listi poročajo, da se je število stavbnih hranilnic v Avstriji, v zvezi z njih rekonstrukcijo, zmanjšalo od 40 na 14. Trenutno se vrše pogajanja, da bi se to število zmanjšalo še za tri zavode. Redukcije stavbnih hranilnic se bodo nadaljevale. Spoznaj sebe. V današnjih težkih časih je težko doseči v življenju pomenhne uspehe. Posebno je to težko doseči onim. Iti niso otroci sreče in jim gre samo resno in težko ter trpljenja polno delo od rok. Ti potrebujejo zn dosego uspeha pravilnega načrta, katerega si morajo izdelati. Tn načrt pa je možen le tedaj, Ce dobro pozna samega sebe. To mu pa omogoča le prq^tičnu žepna kartoteka, ki ima vsa iiotrebna vprašanja, na katera je treba odgovoriti, če se hoče kdo podati na pot k uspehu. Le sistematično delo na podlagi načrta nam prihrani mnogo nepotrebnega dela in nas uspoeoblja za dosego velikih ciljev, katere si stavlja vsakdo. V ta namen bo dobro prišla knjižica »Spoznaj sebe«, katero je izdal avtor žepne kartoteke in stane le 3 Din. Nizka cena 3 Din omogoča vsakemu nakup, ki je posebno priporočljiv zaradi lega, ker je del izkupička namenjen mestnemu socialnemu uradu za akcijo v korist revnim otrokom. Ljubljana. 18. decembra. Denar Netzpreinenjeni so ostali tečaji Berlina, Curi-lia in Prage, dočim so vsi drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu se je avstrijski šiling učvrstil na ljubljanski borzi nn 8.8S—8.98, dočim je na zagrebški borzi ostal neizpremenjen na 8.88 do 8.98, na belgrajski pa je noliral 8.8966—8.9966. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.90—30.60. v Belgradu pa 30 blago. Za nemško marko je znatno povpraševanje, vendar blaga ni. V Zagrebu je na- I rasla na 14.10—14.30. v Belgradu pa na 14—14.20. Angleški funt je nadalje poj>ustil v Zagrebu na 245.01 246.61. v Belgradu pa na 248 70 -247.30. španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.80 - 6.90, | v Belgradu pa 6.85 blago. Ljubljana. Amsterdam 2966.44 2981.04, Berlin 1756.06—1700.95. Bruselj 737.51—742.57, Curih 1431.01—142806. London 215.07—217.12, Newvork 4339.1 4375.72, Pariz 289.42 '290.85, Praga 181.49 —182.50. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,002.570 Din. Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.3675, London 15.165, Newvork 307.75, Bruselj 51.95, Milan 24.®, Madrid 42.20, Amsterdam 208.75, Berlin 123.1)0, Dunaj 56.80, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kopen-hagen 07.70, Praga 12.78, Varšava 58.15, Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Ilelsingfors 6.6875, Buenos-Aires 0.8375. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila nn naših • hgrzali nekoliko slabša. Čvrsta pa je bila za 7% | investicijsko posojilo v Belgradu. Promet je bil v Zagrebu slab. znatnejši pa v Belgradu. Ljubljana. 1% inv. pos. 76—78, agrarji 45—46. vojna škoda promptna 364—368, begi. oliv. 61 62, 8% Bler. pos. 81-82, 7% Bler. pos. 70—71, 1% pos. DHB 75—77. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 76 den., agrarji 43,50—45, vojna škoda promplna 362.50— 363.50 (363), 12., 1„ 2„ 3. 363.50 bl„ begi. obvez. 60.50—62, dalm. agrarji 60.25- 01 60. 8% Bler. pos. 50 den., 7% Bler. pos. 70.75—71.25, 7% pos. <1IB 74 den.. 7% stab. pos. 77 deri. — Delnice: Priv. agr. banka 239-315. Trboveljska 122- 140, Osj. eladk. tov. 135 hI. Belgrad. Drž.' papirji: 7% inv. pos. 78.75 79 ! 179.25), agrarji 46.25 bi., vojna škoda promplna 1 362.50 - 363.50 (363.5), begi. obv. 64—64.5 (61.2o), dalm. agrarji 62- 63.50 (62.50), 8% Bler. pos. SI .5 —82, 7% Bler. pos. 71.25-72 (71.75), 1% pos. DHB 78 bi. (77, 76.50), 7% slab. pos. 78-bl. (78). — Delnice: Narodna banka 6350- G550, 1'riv. agr. banka '289—310 (240, 239). Žitni trg Položaj je prav čvrst. Prav posebno pa je čvrsta koruza, za katero je veliko povpraševanje za Južno Srbijo, kjer je radi povodnji v nekaterih krajih opaziti [»manjkanje živeža. Poleg lega j>a je ponudba koruze zelo slaba. Za staro koruzo zahtevajo 110—112. nova pa nolira že 107.50 brez ponudbe. Notacije na ljubljanski borzi so oslale neizpremenjene. Ljubljana. Pšenica bač. 79-80 kg 166—170. ban. 78 kg 166—170, oves slav. 144.50 145, koruza času primerno suha 1935 104—107.50, moka pšenična bač. in ban. ničla '265 -275, šl. 2 245— 250. št. 5 225—230, otrobi pšenifni hač. 110—115. Novi Sad. Vse neizprem. Tendenca čvrsta. Promet srednji. — Jutri novosadska borza ne posluje. Živina Ljubljanski živinski sejem 18. dec. je bil radi izredno slabega vremena prav slabo založen ter je bila kupčija temu primerna. Prignanih je bilo (v oklepaju število prodanih glav): 12 (—) konj, 13 (4) volov, 20 (10) krav. 23 (13) telet, 30 (10) velikih prašičev in 30 (22) prašičkov z.a rejo. Cene so oslale neizpremenjene: voli 1. 3.50 -4, II. 2.75 do 3.50. III. 2—2 76, krave debele 2 3.50. klohu-sarice 1.50-2, teleta 4.50 5 50, prašiči 5.50 7 50 (vse za kg žive teže); prašički za rejo komad N5 do 150, konji po kakovosti 500— 3500 Diu. IScizznaiilla Liubljana 1 Prirodoslovno Hru&tvo priredi kot svojo R. lo toSnJo prireditev preunvanje o nu/.is^avanjih kraAkih jam v Italiji ter o MpcJeolo&koiii inai-itutu v Poatojivi. Predaval bo r. dr. IJ ud o v it Kufičor ob mnogih nkiop-t Kinih slikah. Predavanje se vrfli v predavalnici Mineraloškega Instituta ua univerzi, v soboto, 21. t. iu.. ob 18. 1 Na prosvetnem večeru fantov Sentpetertke pro-»vete, drevi ob 8. l*> predaval akademik GajAok Vlada o umetnosti. Prod a varajo bodo i>oJamiJevaJ* Številne »like in diaiMVAitlvl. 1 Katoliško prosvetno društvo na Uradu vprizori v nedeljo dne 22. dec. 1965 igro •Revček Andrejčekt v 5. dejanjih v Rokodelskem domu, Komeiiekega tU. 12. Pričetok ob i>ol H uri zvečer. 1 Pevttko društvo Snebrrje-Zadobrova gostuje r Godbenem domu v Domtalah d«e 22. dec. 19.V « kranno igro lz svetovne vojne njega ni« Nočno nluiba imajo lekarne: Dr. Picooli, Tyrleva c. 6; mr. Hotovar, CelovSka o. 62 in nvr. G ar tu«, M oh te. Zaloška cesta. Radio Programi Radio Ljubljana r Četrtek 19. decembra: 12.Od Odlomki u zvoOuih filmov (plo&Pe) 12 15 Vremenska napoved, ikumkHIu 13.(*» Naix>ved 6nsa, objava sporeda, obventi-la 13.16 Ra/ ni zbori (i>toA» e) 14.00 V r on ionsko ikho-iIo, borzni tečaji 18.0(1 Francoska glasba (Kad, ork.) 18.-10 SI o v en-Vi na za Slovence (g. dr Rudolf Kolarivl 10.0,1 Na|»Ovod ča.sa, vremenska napoved, |M>ro*'iln. objava sporeda, obvc stila 19 30 Nac ura: LufciAki Srbi in Sokolstvo (Bogdan Spernjak) iz Helgrada 201>0 II. ura francoske glasbe: j Prodava in na klavirju Ilustrira g prof. L. M šker Jano 2100 Obisk pri Levu Nikolajevimi) Tolstoju (g. Rudlvoj Petorlln-PetruSka) 21.20 Bieda ft^ek. Oa Pohorje sinje . . Besedilo napisna' dr Ivo I. Rudolf 8 samospevov jx>Je g. Jože Ru«, operni tenorist. Pri klavirju: g prof. Marjan TJpovSok '.'2.00 Napoved n-" vremenska nmj>ovod, |k>posM1o objava ajjoreta 22.IA Ra dijaki jaza. Konec ob 211. Drugi programi: Četrtek. 19. decembra: Belgrad. 19.5?» Godba nh pihala 20.0(1 Kmetje na bolgrnjsk; slavi, veseloigra 22.30 Prenos glasbe iz kavarne — Zagreb: '0 (KI Belgrad 22.1A Plesna glasba — Dunaj: 17.26 Koncertna ura 1!) 20 Kabaret nn plotVah 20.26 Teta Ana, veseloigia z glasbo 22.25 Hra dunajske glasbe 23.16 Jazz - Budimpešta: 10.40 Zabavni koncert Karoly Hnbertova spominska slavnost 22 06 Ciganska glasba 23.00 Prenos iz kavarne — Trst-Mllan: 10.00 Oporne arije 20..Vi Igra. nato plesna glasba - Rim-Bari: 16.00 Klavirska gla-bn in petje 20 50 Orkestralni in sol i.s ti.'-,ni koncert 22.16 Hesna glasba - Praga: 1010 Plofiče 10.50 KJickove skladbe 20. i Wra z glasbo 22.16 Plesna glasba — Bratislava: l«».3n Prenos opere: Ruska Lady Maebeth — Varšavi: 20.Q0 Iv o;--rut 21.00 Igra 21.35 Poljske posilil 22 00 Godalni kvartet 22.30 PloSče - Berlin: 20.10 Vosela vožnja skozi Berlin — Konigsberg: 20.10 Mozartov ciklus Hamburg: 20.10 Plesna glasba ~ Bratislava: 20 10 Mozartov ciklu« 21.00 Stuttgart — Llpsko: 20.15 Igra 21.00 Hamburg — Frankfurt: 20.10 Tgra 21.0(1 Orkestralni koncert — Stuttgart: 20.10 Mo/.nrtov ciklus 21 uO Vesela ura — Monakovo: 20.10 \Vagnerjov vočor. Oglejte si izložbe slaščičarne „Pelifean" ^ ulico št. ZS Kulturni obzornik Slavnostna številka Slovenskega Pravnika Ob zaključku XLIX. letnika »Slovenskega Pravnika«, pod spretnim vodstvom dr. Rudolfa Sajovica dobro urejevanega glasila slovenskega pravniškega izobraženstva, je izšla neobičajno obsežna slavnostna Številka na 182 straneh. V takem velikem ob-»egu se list obenem dostojno pripravlja za svoj lastni 50-letni jubilej, ki ga s prihodnjim letom začne. Urednik je slavnostno številko posvetil štirim pomembnim Slovencem in stebrom pravne fakultete v Ljubljani. Letos namreč slave svojo šest-desetletnico štirje vseučiliški profesorji, katerih imena so tesno povezana z našim znanstvenim življenjem in posredno, v kolikor sc pravni nauki vsak dan odražajo v našem javnem življenju, tudi z javnim. Imena teh štirih šestdesetletnikov so vsem predobro znana. Dr. Gregor Krek, ki je že davno pred vojno bil znain kot glasbenik širokih zasnov in uravnovešenega gledanja, je odličen pravoznanstvenik, ki je prišel z ustanovitvijo ljubljanskega vseučilišča na svoje pravo torišče. Drugi jubilant je dr. Rado KuSej. Z veliko ljubeznijo in vnetostjo se je lotil cerkvenega prava. Njegovo učno knjigo s tega pravnega področja pozna vsa naša duhovščina. Saj je napisana tako, da jo tudi praktik s pridom vzame v roke. Odličnega poznavalca trgovinskega, meničnega ln čekovnega prava imamo v dr. Milanu Škerlju. Prav sedaj je pred skupščino trgovinski zakon in ob tej razpravi je vlada jubilantu poverila odlično poslanstvo. še do nedavna malo poznano slovensko prav-mo zgodovino pridno ireba io prekopava četrti šestdesetletnik dr. Metod Dolenc, ki je profesor za kazensko pravo. On lušči stare slovenske pravne izraze iz ne baš bogatih virov Ti štirje jubilanti neumorno bogate naše znanstveno slovstvo. Dobri sotrudniki so strokovnemu glasilu »SI. Pravniku«. Poleg tega pa so napisali celo vrsto del, od katerih so nekatera izven mej naše domovine veliko boli znana, kakor pa nam Slovencem samim. Avstrijska zakonodaja je uživala sloves in glas njenih pravnikov je bil pomemben. Naša država je v glavnem prevzela vse večje v Sloveniji veljajoče zakone tudi za ozemlje bivše Srbije in Črne gore. Učenjak na civilnopravnem polju Neumann je napisal komentar, ki je bil več desetletij mero-dajno vodilo sodnopravniškim krogom. Temu komentarju sta dr. Krek in dr. Škerlj napisala dodatek in v njem prav obdelala naše civilnopravno pravo-znanstvo. To njuno delo je ob šesterolikosti naše zakonodaje še posebno pomembno. Tako po vsebini kakor po načinu obdelave daleč nadkriljuje glavno delo. To je splošno priznanje, ki je slovenskemu človeku v posebno čast. Dr. Krek se je uspešno lotil bivšega ustavnega prava in napisal pregledno in dovršeno delo o njem. Tudi zakon o ureditvi rednih .sodišč, ki so bila še do nedavna naša boleča stran, je obrazložil tako, da je zajel vse probleme, ki se stavljajo modernemu civilnemu sodstvu. O meničnem pravu je dr. Skerlj izdal posebno učno knjigo, ki je sicer radi novega meničnega zakona postala za prakso mani porabna, toda v njej razloženi temeljni pojmi veljajo še vedno. Za novi zakon o menici in čeku pa je napisal za praktika temeljit komentar, ki ga s pridom porablja tudi študirajoča mladina. Za kazensko pravo je dr. Dolenc sestavil dve pomembni in zelo upo-j števani knjigi. Komentiral je novi kazenski zakon, sistematično pa obdelal procesno pravo. Skupaj s prof. Maklecovim je napisal praktično knjigo, v kateri je obdelal celokupno naše kazensko pravo. Ta dela jubilantov so polcs? ncStevilnih drugih njihovih del nedvomno najpomembnejša. Saj naj- demo te knjige že v vsaki roki slovenskega prav-j nika, zaslužen sloves pa uživajo pri naših bratih ■ in tudi v svetu izven državnih mej. Kakor so slav-; ljenci na eni strani temeljiti znanstveniki, tako so I obenem tudi praktični delavci na našem zakonodajnem polju: vlade jih po njihovih strokah kličejo za člane zakonodajnih komisij. Poleg tega, da so ! vsi po starosti istih let, so tudi enako število let učitelji slovenskemu pravnemu naraščaju. Po petnajstletnem obstoju ljubljanske univerze moremo reči. da je večina našega pravniškega razumništva že izšla iz šole jubilantov. Urednik »SI. Pravnika« je ta pomembni jubilej slovenskih znanstvenikov počastil na poseben način: Prispevke za to slavnostno številko so napisali izključno absolventi ljubljanske pravne fakultete- V njih delih se najlepše zrcalijo uspehi in zasluge slavljcncev. Pri razporeditvi materijala »e je držal urednik načela abecednega reda. Vsi avtorji že zavzemajo pri nas pomembna mesta. Vsebina slavnostne številke je tale: 1. Dr. Baiič Stoian: Novo nemško delovno pravo. 2. Dr. Jurkovič Joso: Materijalna pravnomočnost upravnih aktov po našem pravu. 3. Dr. Korošec Viktor: Položai žene po pravu asirske pravne knjige. 4. Dr. Kržišnik Ciril: O pravni naravi Epanagoge. 5. Dr. KuSef Gorazd: Ministrska odgovornost in njena pozitivnopravna ureditev pri i nas. 6. Dr. Murko Vladimir: O novejši bančni zakonodaji. 7. Dr. Pretner Leo: O klirinških nakaznicah. 8. Dr. Tomšič Ivan: Nekaj pogledov na pravno organizacijo plebiscita na Koroškem dne 10. oktobra 1920. 9. Dr. Voršič Josip: O valutnih klavzulah. 10. Dr. Žontar Josip: Problem lastniških cerkva in samostanov v pravni zgodovini Jugos1ova-nov. Za temi razpravami poročajo pod rubriko »Književna poročila« dr. Furlan o Tasičevem Uvodu u pravne nauke. dr. Munda o komentarju k nemškemu sterilizacijskemu zakonu, dr. Sajovic o Krekovem Antonu Randi in o Publikacijah rimskega Instituta za zakonodajne nauke. Med raznimi vestmi ie omeniti Furlanovo opozorilo na šestdesetletnico tmiv. prof. Spektorskega, Eontar-jevo posmrt-nico prof. Jasinskemu in Sajovičevo poročilo o zadnjem pravniškem kongresu. »Slovenski Pravnik« se je s to številko dostojno oddolžil zaslugam imenovanih štirih profe-sorjev-jubilantov in zaključil XLIX. letnik na zelo učinkovit način. * Od Van Eycka do Brueghla je naslov razstave staronizozemske umetnosti v pariškem paviljonu L'Orangerie. Razstava je v nekem smislu specijalna revija stare flamske umetnosti. V organizaciji sodelujejo belgijski zavodi in Louvre. Po podobah v listih sodeč so na razstavi zbrana številna tudi najbolj znamenita dela staroflaimke šole iz različnih lasti. Med njimi eno Brueghelovo delo iz zbirke princa Pavla. Ta razstava in razstava staronizozemske umetnosti v Brusliu nas upravičujeta govoriti o nekaki renesansi današnjega interesa za primitivno umetnost Evrope. Če se resno vprašamo in uvidimo, kako živo nas ta dela zanimajo, bo ta »renesansa« postala razumljiva. LJUBI JANSKO GLEDALISc" F DRAMA — začetek ob 20 Četrtek, 19 leeembrn: Otroci Red R Petek. 20 decembra: Zaprto Sobota, 21. decembra: Frak ali Od krojača do minisrrf Rod C. OPERA - začetek ob 20 čotrtok, 19. decembra: Alda Red Četrtek. Petek. 20 decembra: Zaprto Sobota, 21. decembra: Salome. Promijera. Izven. \1 A RI RORSKO Gl ED \ I V Četrtek, 10. decembru ob 20. uri: cMafotneifianl* Rod A Potok. 20 decembra: Zaprto. Sobota, ii. decembra ob iu. vi: d>«i«. Premier*. Rod B. V peklu Azije Škorpijoni napadli ekspedicijo v pHtčivi Karakum Ekspedicija. ki jo je odpravila moskovska akademija znanosti se jo sedaj, po dveh letih raziskavanja, vrnila. Raziskovala je Turkmenlstan in puščavo Karakum, Črno puščavo, kakor tudi imenujejo ta pokol Azije. Pred nami je poročilo v velikih potezah, ki g a jo sestavil voditelj te ekspedicijo, neki Vasilovskij. Predvsem kaže to poročilo, da so geografsko in topografske cilje, ki so vodili ekspedicijo v te obupne in tako nevarne pokrajine osrednje Azije, v resnici dosegli. Sedaj jo končno vel javno dognatio. da v teli neizmernih puščavskih delih, ljudje ne žive. Na stotine kilometrov laokoii, niso našli niti ene človeške naselbino. Vzrok je lo, da tu nobon človek, uiti najbolj primitiven nomad ne najde pogojev '.a življenje. Daleč naokrog nikjer nobenega grma, ne bilke, nič drugega kot samo razbeljen pesek. V teh krajih so že ponovno ugotovili več kot 75° C vročine. Ta peklenska 'Točinn no požiga samo pokrajino, ampak mori tudi človeka in žival Marsikomu onemogoča dihanje. Velikanski peščeni hribi, s katerimi je pokrita vsa puščava Karakum, se neprestano premikajo. Nekaj časa potujejo v oni, potcin j>a zopet v drugi smeri. Ekspedicija jo to na žalost večkrat na lastni koži občutila, kajti večkrat so so šotori čez noč, čeprav so bili še posebej trdno postavljeni, nenadoma podrli. Grozna jo bila tudi nadloga strupenih kač in drugega mrčesa. Nekega dne je rusko ekspedicijo napadla eela vojska velikih in nevarnih škorpijonov. Hoj proti njim je bil popolnoma brezuspešen in luko ni preostalo oks-pedieiji nič drugega, kakor da jo hitro pospravila šotore in da je pokrajino v begu zapustila, čeprav je bila ravno takrat, po celih tednih nadčloveških naporov in pomanjkanja počitka nujno potrebna. Pomembno delo so pri ekspedieiji opravljali v prvi vrsti letalci. Nobena stvar jim ni vzela poguma in neprestano so zopet in zopet vzletavali, da bi napravili za nameravane topografsko posnetke neobhodno potrebno fotografije. Približno 40.0110 kv. kilometrov puščave so mogli s temi fotografskimi posnetki iz zraka končnovoljavno topografsko ugotoviti. Pri svojih poletih so se letalci morali boriti ne samo s pekočo vročino, ampak tudi z nevarnimi peščenimi viharji, ki so sc nenadno dvignili nad to peščeno morjo iu lako zatem-nili nebo, da bi človek mislil, da jo noč. Skoraj še bolj nevarno pa je bilo, če je solnce z jasnega neba sijalo na peščeno ravan pod njimi, kajti potem je bilo toliko in tako močnih svetlobnih refleksov, da so se oči vnele in začele peči. Pilol Drišjakov je zaradi tega odbijanja svetlobe celo začasno oslepel. Šele po tednih jo dobil komaj za silo nazaj svoj vid, v Moskvi pa ga bodo morali operirati. Jekleni ptiči uničujejo V svetovni vojni so rabili letala predvsem ▼ Izvidniške in napadalne namene. V sedanji afriški ekspedieiji pa se Italijani prvič v vojni zgodovini poslužujejo letni tudi v intendančni, »anitejski in poštni službi, in če bodo dosegli v Abesiniji kake večje strategične uspehe, se bodo morali za to zahvaliti predvsem svojim {zbornim Capronijem. Doslej ima italijanska letalska aktivnost »abeležiti dva izredno huda zračna napada: bombardiranje neke do dvajset tisoč mož močne abesinske kolone v kotlini med Amba Aladžijem in Antalo dne 19. novembra, v katerem sta sodelovali sloviti letalski eskadri »I.a Dispcrata« in »Testa di Leone«, ter zadnji zračni napad na sedež abesinskega generalnega štaba v mestu Dessiju dne 8. in 9. t. m. >La Dispcrata« pod poveljstvom Mussoli-mjevega zeta grofa Ciana je sestavljena iz desetih velikih trimotornih letal tipa Caproni. Vsako letalo ima 5 ali 6 mož posadke, in sicer dva opazovalca, katerih eden ima skrb nad bombami, a drugi nad strojnicami. Pogostomu jima jc prideljen za pomoč še tretji opazovalec Kazen pilota ima vsako letalo tudi svojega radiotelegrafista. Vsak aparat tipa Caproni ima dve težki strojnici, za navzgor in za navzdol. Ker v navadnem vojskovanju rabijo saino lažje, po trideset ali pa celo samo po dva kilograma težke bombe, nosi vsako letalo v prvem primeru po 20, v drugem pa po 300 bomb. Letalna sposobnost takega aparata znaša do 1400 kilometrov; za to razdaljo mil zadostuje enkraten zalogaj z bencinom. Druga eskadra, »Tesla di Leone«, ima takisto deset enakih Capronijev pod poveljstvom majorja Tessoreja. V tej eskadri služita kot pilota Mussolinijeva sinova: 17-letni Bruno in 19-letni Vittorio. Oba sta napravila maturo in sta dobro znana v Eritreji, kjer sta se že pred dvema letoma udeleževala velikih lovov na tamkajšnje zveri. Aparati »La Disperate« imajo za geslo naslikano spredaj mrtvaško glavo z dvema navzkriž položenima kostema, letala »Teste di Leone« pa napis »Quia leo sum«. Razen teh bombarderjev imajo Italijani še letala Caproni III, ki jili rabijo zlasti v inten-dančne namene. Vsako tako letalo more nositi do 2000 kg tovora. Ko je bila nedavno glavna italijanska armada zaradi velikih poplav odrezana od svojega trena v zaledju, jim je eskadra 25 Capronijev III nudila uspešno pomoč; brez tega prometnega sredstva bi bila utegnila zadeti italijansko armado usodna katastrofa. Ob neki priliki je 23 teh letal srečno pristalo v bližini odrezane kolone generala Mariottija, ostali dve letali, ki nista mogli pristati, pa sta metali moštvu svoje živežne zaloge iz višine 500 metrov. Živila, ki jih morejo na ta način dovažati, predvsem moko, kavo, kondenzirano mleko, čaj in kruh, spravijo v vreče, ki tehtajo približno po 85 kg. Vsako letalo nosi potemtakem do 25 vreč z živili. Obe eskadri sta stacionirani v eritrejski Asmari. lo mesto je v vojnem času čudovito naraslo. Nekdaj neznatno mestece je danes podobno ogromnemu mravljišču ljudi in blaga Dan na dan raslo v njem novi hoteli, restavracije, pivnice in kramarije. Italijanske ladje do važajo iz domovine vsak dan velikanske zaloge živil in vojnih potrebščin. Kljub živahnemu Parada italijanskih prostovoljcev, ki odhajajo v Abesinijo. Med Italijani, ki prebivajo v tujih državah, se jo oglasilo mnogo prostovoljcev za Abesinijo. Štiri dni v megli in močvirju Sredi Anglije na visoki planoti med grofijo York iu grofijo Derby leži Black How Ileud, dežela brez gospodarja, široko razprostrta divjina. Samo malo ozkih poti vodi po njej, ponoči pa tod ne hodi nihče, kajti ta pokrajina skriva v sobi zahrbtna močvirja, v katerih preži smrt. Ta pokrajina jo bila po-zorišče tragedijo, ki bi skoraj zahtevala življenja treh mladih deklet. Ta dekleta so pred petimi dnevi potovala čez Black How Head in se zvečer niso vrnila k staršem domov. Ti so vsi v skrbeh obvestili policijo, in še isto noč so se odpravile reševalno ekspedicijo. Tudi ni bilo težko misliti si, kaj se je zgodilo. Popoldne se je namreč spustila nad pustinjo gosta megla in v tej megli so morale deklice zgrešiti pot. Ves dan so pustinjo proiskavali pod vodstvom dobrih poznavalcev kraja, toda zaradi megle se ni nikamor videlo in so vsi klici in signali ostali brezuspešni. Ko je končno za malo časa posvetilo solnce, je letalo več ur letalo nad pokrajino, kjer naj bi po človeški Vedni nemiri v KairL kjer demonstrirajo egiptski naeijonaliati. fia sliki vidimo goreči ▼oz cestna železnice sredi ulice. Predsednik čsl. republike Masaryk odstopa: da odstopa. Od leve na desno stoje: senatni zbornice Malypetr, Masaryk, min. predsedni ki bere predsedni prometu pa si marsikdo ne more nabaviti | stvari, ki jili nujno potrebuje. Posebno nezadostne so zaloge sumovarov, posodic za črno kavo in fotogrufskegu papirja. Ljudje, ki zahtevajo teli predmetov, dobijo navadno stereotipni odgovor. »Smo naročili, je že na poti.« V trgovini imajo kajpak prvenstvo naročila orožja in nabojev in šele potem pridejo na vrsto predmeti, ki jih rabi civilno prebivalstvo. Cene vseh predmetov so se strahovito dvignile, prav tako tudi prevoznina. Trgovec ali časnikar, ki se hoče peljati z avtom, mora plačati bajne vsote. Celo cena mezgov se jc skoraj podeseto-rila. Pri vsem tem pa prihajajo v Asmuro dan na dan nove gruče restavraterjev. natakarjev, kuharjev in brivcev, ki odpirajo lokale ali pa se odpravljajo za armado, upajoč, da si bodo tik za fronto zgradili zlate gradove. V nenavadnem obsegu se je razvila v Abesiniji posebno moda razglednic, ki jih delavci in vojaki cele tone pošiljajo v svojo domovino. Te razglednice predstavljajo predvsem abesinske znamenitosti, kakor narodne noše itd. lake razglednice se prodajajo že po dve liri in pol, u najbližja založba zanje jc v egiptskem Kairu. Od tam prihajajo ogromni prevozi v Asmaro, od tod pa jih letalska pošta dvakrat nn teden odnaša v Italijo. Letalsku pošta odhaja iz Asmare vsak ponedeljek in četrtek Ta dva dneva sta skrbno zapisana v beležnici vsakega vojaka. Pismo, poslano z letalsko pošto iz Asmare, jc čez pet dni že v rokah naslovi jenca. Ta pošta deluje redno in precizno in stiki med moštvom na bojišču in domovino so vzorni. V Asmari jc nastanjenih zdaj kakih petdeset vojnih poročevlacev iz desetih držav. Po izjavi nekega italijanskega dopisnika prizadenejo ti vojni poročevalci italijanskim oblastem več hrupa ko polnoštevilcn polk doma-činske konjenice. Vsevprek nekaj zahtevajo, a z ničemer niso zadovoljni, predvsem pa se pritožujejo nad podnebjem. Abesinska vojna zahteva od vojnega poročevalca čisto svojevrstno opremo in marsikateri izmed njih, ki je prišel v Asmaro v kratkih športnih dokolenkah in lakiranih čeveljčkih, si je že nakopal pri razno-jczičnih tovariših pomilovalen posmeh, od afriškega podnebja po. bolezen ali pa celo smrt v izvrševanju naporne alužbe. V gradu Lany je sivolasi predsednik izjavil, predsednik dr. Soukup, predsednik poslanske k dr. Hodža, predsednikov kancler dr. Šamal, kovo izjavo. sodbi bile pogrešanke. Toda tudi letalo je moralo opustiti iskanje, ne da bi kaj opravilo, ko je začel padati sneg, dež in toča. Temperatura je začasno padla precej pod ničlo. Tretji dan iskanja že nihče ni več upal, da bi dobili dekleta še živa. Ker je nadaljnje iskanje postajalo vedno nevarnejše zaradi ponovne neprodirne megle, so se s težkim srcem odločili, da bodo iskanje za enkrat opustili in jih razglasili za mrtve. Skupina osmili mož, med temi štirje stražniki, vendar ni bila s tem zadovoljna. Še enkrat so odšli v meglo, zato pa tudi njihov trud ni bil zastonj. Eden izmed stražnikov, ki so korakali ločeno, jc odkril odlomljeno konico palice in nekaj korakov dalje kosce čevlja. Prvi sledovi! Z dogovorjenim signnl-nim piskom jo sklical tovariše, ki so prišli in začeli potem skupno klicati. In res so slišali slaboten odgovor v daljavi. Pol ure poz-nejo so pogrešanke našli. Ležale so na bregu potoka na majhni sipini iu niso imelo več toliko moči, da bi se dvignile. Njihova obleka je bila premočena in pokrita z ilovico, na obrazu pa so se jasno kazali sledovi strašnih naporov, ki so jih štiri dni iu štiri noči morale prenašati. Tudi same niso več upale, da bodo šo kdaj žive prišle iz ujetništva megle. Prenos do najbližjih človeških bivališč je trajal več ur. Nato so spravili dekleta na policijsko stražnico, malo nato pa v bolnišnico. Dobile so namreč precej ozeblin. »Me še nismo nikoli hodilo po hribih,« lako jo začela popisovati ena izmed deklet doživljajo, »in smo se zato odpravilo ob lepem vremenu na pot, ki vodi k gorovju La-dow čez Black Hcw Head. Na polovici poti jo padla megla, ine smo se hotelo vrniti, toda zgrešile smo pot in blodile do popolno teme brez pravega načrta okrog. Slednjič, ko smo videle, da bomo morale na prostem prenočiti, smo poiskalo kolikor toliko zavarovan kraj in legle. Bilo je mrzlo in deževno, močno nas jo zeblo in zato smo se spravile tesno skupaj, da bi druga drugo varovale pred snegom. Naslednje jutro smo pojedle še zadnji ostanek kruha in začele nato zopet iskati pot. S težavo smo se vlekle naprej in zvečer smo na svoje ncdspovedljivo razočaranje spoznale, da smo blodilo v krogu. Skoraj vso naslednjo noč smo molile, zaspati namreč nismo mogle. Tretjega dne smo sledile le kaki dve ali tri miljo daleč nekertiu potoku. Mislile smo, da nas bo moral pripeljati ven iz divjine. Toda naše noge so bile tako otekle, tla smo končno onemogle obležale. Edino okrepčilo nam je bila blatna voda iz potoka. Novega poguma smo dobile, ko smo videle čisto nizko nad nami letalo. Me smo mahale, kolikor smo pač mogle, toda pilot nas očividno ni opazil, kajti letalo je letelo naravnost naprej. Povrh vsega se je ena od nas pogrez-nila do ramen v blatno kotanjo. Obe ostali sva jo pa držali za roke. Ce bi bilo na tom, da bi umrle, smo hotelo vse tri skupaj umreti. Z zadnjimi močmi sva jo izvlekli ven. So-daj pa smo bile popolnoma izčrpane. Ostale smo, kjer smo obležale in čakalo smrti. Ko smo zaslišale glasove rešiteljev, nismo imele niti toliko duševne moči več, da bi se razveselile.« Dvogovor. V stari Avstriji je pred več desetletji vodil finančno ministrstvo učeni Bolim-Bawerk, ki je bil sloveč finančni strokovnjak, zato pa čudovito slab govornik. Kadar je govoril, je mrmral ^ tjavendan, tako da so ga celo stenografi komaj razumeli. Nekoč je bila v državnem zboru proračunska seja in Bohm-Bawerk je državnemu zboru podajal svoje dolgo finančno poročilo. Poslanci so se ministrovega mrmranja kmalu naveličali in so se šli sprehajat na hodnike, tako da je bila končno zbornica prazna. Medtem je prihitel v zbornico poslanec dr. Funke iz čeških Litmcric ter se zelo začudil, ko je videl vse poslance na hodniku, nikogar pa ne v dvorani. Vprašal je, kaj se v dvorani godi, da je vse prazno. Brnski poslanec dr. I.echer pa mu je pojasnil takole: »Eh, gospod tovariš, v zbornici ni sedaj nič posebnega. Le gospod Bohra se po-tiliem pogovarja z gospodom Bawerkom.« Ljubljana pred sto leti Liubljama, 18. decembra. | kavarne tedaj v rokah samo SvicarH. Izmed »/.ur Stadt Wien« m še sedaj /.nuni »Slon«, ki so mil tedaj pravili »Misbaiba«. I'a so 1 jubljan- predsedstvom dr. Windisclierja postal znan po odličnih predavanjih, ki jih prireja, jc predaval v torek zvečer v«eučiliški profesor dr. Fr. Kidrič o nadvse zanimivi temi »Ljubljana v letu 1828.« Verna slika ljubljanskega življenja, ki jo je orisal predavatelj, je nastal« v zvezi s pre-šernoslovjem. To leto je namreč zopet prišel v Ljubljano dr France Prešeren, polu upov na lepo bodočnost. Bil je to čas, ko sta odločala o ljubljanski modi »vViener Modenzeitung« in »Mercure de France«, ki sta predpisovala damam tesen pas in zvančasta krila. Čez. dvajset let je dobila ta moda ime Bieoroda. Predsednik dr. Windischer sc je preduvtt-I telju toplo zahvalil za izredno zanimivo pre-| davanje, ki dokazuje, kako ogromen je bil študij g. profesorju zn največjo monografijo o Prešernu, ki jo je žc dokončal. Plui Prva seja novega občinskega sveta in svečana zaprisega. V ponedeljek, Ki. t. m. se je vršila prva seja novega občinskega svetu v mestni posvetovalnici združena s svečano zaprisego. Kot zastopnik banu je bil navzoč okrajni glavar g. dr. Vidic. Galerija jo bilu polna občinstva. — Zupan tir. Remec je otvoril sejo ■/. lepim pozdravnim govorom, nakar so je vršila zaprisega občinskega sveta. Po zaprisegi je imel župan dr. Remec daljši in velepomeniheii govor, katerega so občinski svetnik z navdušenim odobravanjem sprejeli. Sklenilo se je tudi, da se odpošlje uda-nostua brzojavka Nj. Vel. kralju Pel rti IT., nadalje pozdrave ministrskemu predsedniku i dr. Stojadinovifiu, ministru za notranje za-! deve dr. Korošcu in banu dr. Natlačeni!. — I Pri slučajnostih jo občinski svet na prodlog ! župana soglasno sklenil ila se podeli občinskemu svetniku Ivanu Stoudte-ju za njegove zasluge v prid mestni občini častno občau-,stvq. Cfiisp. Steudte obhaja namreč aO-lotnico svojega delovanja v mestnem občinskem svetu. Sklep so navzoči sprejeli z burno nkla-, maeijo in čestitanjem. Sivolasi 83-letni starček se je v ginljivih besedah zahvalil za to I visoko čast in oriznanje. Kor ni bilo druge : točke na dnevnem redu. jo župan sejo zakljn-! čil. Prevzem poslov na okraj, cestnem odlio- I ru. V ponedeljek. 16 m. je mestni župan ' dr. Remec prevzel kot predsednik okr. cestnega odbora posle tega urada od doaedanje-! sa predsednika fr. Jeršeta. Prva shahalnica v Planici dografena skakalnica pripravljena za skok«; nekoliko preko HM) metrov. Trener /a smuško skakalno šolo. Z u smuško skakalno fcolo v Planici ie določen s strani norveške smuske zve/e Henry OeHlegaard, član znanega kluba skakalcev »IJjurt« pole-g Oslo. I rener prispe v Planico okoii božiča ter ostane tam do srede marca. Telovadni iečaj Ljubljana. 11». dec. Kralju vek a banska uprava namerava prirediti od 2. »lo vštetega 7. januarja liKiO izpopoln jeva ini tečaj /4» pouk telovadbe za učiteljice narodnih šol m to s posebnim ozirom na novi učni načrt, ki predpisuje « telovadni uri na leden. Tečaj se bo vršil le v slučaju, če t*; priglasi najmanj 'JU učiteljic, sprejelo pa se jih bo največ 80. Za učiteljice izven Ljubljane se bo poskiuela cenejša skupna prehrana in stanovanje; le stroške plača vsaka tečajnica sama. Prijavo za tečaj l natančnim naslovom naj se pošljejo nekolkovaiu prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave najkasneje ilo 2ii. decembra Pozneje dospele prijavo se ne bodo vpoštevule. * Juposlovenski zimsko-sportni navez. Vroiii«ni.»ko porocido dne 18. deooinbru iy#.'» Uled-J oieru i*o stanju < lat i os; lomi). •» 1 . mirno, naloMiva suh suog, na .>.> oni i »odbito zapadio ui ein novega »noga. Kranjska jura, Hatečc-l'tanicu po stauju daium: luuvp. C, barometer padu, tnooiio snetf.i, na 40 mu podlago v,;u|uullo že IU oui novega snega. Slalom klub «34« — '/V/i/i, od$fk. Obv tikamo tekmovalce da l»o daiues ^»1» ltf.30 url a.iuji »tanek pred lei ajom in kbibskduii iekin;uui. t re^iile imtiebuo gledo lK>lovJeno vožnje. K lomu m' laukn vabiino one gtv h;kk!o, ki bi bUi jvrlpravljond so^lolovati v U>hni«>u»Mn twl««k u. Jutri bo ob IS. uri \ 6olwk i»ollklinikj v G-le«la' liAki nliol MlravuiAkl progltvi /.a vse lokiuov&loe. os©bno o|H»wirjHimo. Zbor kmuikih udih>jt>v |MX6iva vse zvauic sinnftk« ue i ledje, da uipoAlJoJo hnoJo legitimacije /v€w»1 v jh>-trdllo U»koeo so.»no, obenem jib naproAa, dH ja\ ijo k/arJaJ«» m? tckmovaloj, da se od si o J vrAc ses-lankl riMino v«ak petek v klubAkera lokalu ob is.;t0. Smuk. Mcdklubitko tekmo v teku nr li» kn■ priredi nA Štefanovo, 26 t. m. Smučarski klub Jw*rako. — Start ob t5. uri >r<».st. Kanonir na Spol. .Jedrskem. — tlpra-vi^onost udeležbe imajo val pri JZSZ vorlWriraiU smučarji. — Prijaviti sp je pimneno tlo 'J6. t in. SK J, ali pa pol ure pred startom. — Žrebanje bo ob t»t«m oa.su. — Prijavnimi D.in 10. Prvi trije planirani prejmejo lepe plaket«. - Autobus b. Kranj« ob Ifl, Ave^«' rotour vožnja Pretekli teden je bila v PlnnH Hoirrnjena prva skakalnica za skakalno šolo Kakor znano jc kljub snegu drlo v polnem obratu in je sedaj zaposlenih 100 delavcev pri gradnji vseh skakalnic. Dograjena skakalnica jc bilo dograjena na novo in bo dopuščala skoke za -,K> m. 1 V teku tejja tedna bo končana srednja skaknl-Za politiko se Ljubljančani niso brigali, ker j niča za 65 m. ki je že skoro gotova. Takoj nato so upoštevali želje cesarja Franca I. in kneza Metternic.ha, naj prepuste politične skrbi tistim, ki so za to poklicani. Prav majhen je bil odstotek najbolj zavednih, ki so se na tajnih sestankih sestajali Ln pogovarjali o svoboščinah. Večina ni pogrešala politike in se zato raje zabavala. Za zabavo je bilo na razpolago gledališče — sedanja Filharmonija —. dom strel bosta obe ti dve skakalnici pripravljeni za skoke, nametan in steptan ho sneg. tako da se bosta o božiču lahko uporabljali. Nn veliki skakalnici je treba predelati ca 1000 kub. metrov zemlje in napraviti nov most. Ta skakalnica bo uporabljena za tekme, zato se jo mora temu primerno izgraditi. Napravljen bo stolp za sodnike >n stolp za novinarje in fotografe. Doskok kega društva, v Streliški ulici in reduta naj., Im ra^šir icn za (^.m, i.7.tck. pa gladko lentjakobskem trgu. Filharmonij na družna te- splaniran. Tudi ta skakalnica je v delu ter je daj še ni imela lastne stavbe, žalostno, a res- pripravilo stavbno podjetje Ivan Rricelj. ki jo nično je. da je imela drama slab obisk — kakor gradi, za pospešitev dograditve kompresor nn danes Opera je bila priljubljena, koncerti do- lice mesto ter položilo tračnice, da z vagončki bro zasedeni. Polne pa so bile vedno gostilne, hitreje odvaža rnaterijal. Kakor znano bo velika Prodam poceni nekaj briljantnih stvari, boo srebrne lisice in šal-ovratnik ter muf-sil. Naslov v upravi »SL« pod št. 15665. (1) Shofia Loha Zahvala Ob težki izgubi moje prerano umrle mame, gospe Marije Zloharnih se najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so ji na katerikoli način lajšali trpljenje zadnjih dni. Iskreno se zahvaljujem v d. šefu internega oddelka splošne bolnišnice dr. Stanku Lutmanu in ft. asistentu dr. Mirku Hotiški za njuno izredno skrb in pomoč, čč. sestram usmiljenkam za nadvse skrbno nego in požrtvovalnost v času dolgotrajne bolezni. Iskrena hvala vsem. ki so blago pokojnico spremili na nieni zadnji poti, in končno vsem. ki so mi s toplim sočustvovanjem stali ob strani v teh žalostnih dneh. Maribor, dne 18. decembra 1935, VIKTOR ZLOKARNIK. Nova grobova. Na Spodnjem trprti je mirno v Gospodu zaspala S2-letna Ivana Jamnik. V Stari Loki .ie umrl 65-letni čevljarski moj-, sler Jernej Hnbjnn. N. v m. p. Sorodnikom naše iskreno sožalje. Mohorjeve knjine so dospele. Dobite jih v župntšču. Treba je plačati poštnino S Din. Poletr lepa vas prosimo, tla plačalo še naročnino za drinro leto v znesku 211 Din. Ob tej priliki se bodo [»obirali tudi prostovoljni prispevki za izseljence. Odbor Podružnice sadjarskega in vrtnar-skepta društva nam sporoča, da bo v nedeljo, 22. t. m. ob P dopoldne v Društvenem domu občni zbor. Novosi za smučar;a lllllllllllllllItllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllMIllllinill Z a božično darilo 60 din Jax-vzpenjalka Dobi se pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubliana, Gosposvetska c. 2 in »Šport Kmet*, Aleksandrova 8nx R oh men 45 Skrivnost dr. Fu-Masicsija >Za to se brigaj ti, Petrie,« mi je odvrnil prijatelj. »Jaz posvetim vso svojo pozornost Fu-Mančujulc je srdito dejal. Sprehajal se je po sobi, grizel svojo pipo, da so mu čeljustne mišice kar izstopile. Bronasta barva njegove polti mu je še {»večala sijaj sivih oči. >Kaj sem ves čas iatrjeval?< mi je zdajci nazaj čez ramo zabrusil — >četudi je bila Kara-maneh eno izmed najbolj nevarnih doktorjevih orožij, je vendarle bila orožje, ki se nekega dne obrne proti njemu. Ta dan se začenja.* »Počakati morava na njeno obvestilo.« »Tako je.c Ob mreži je iztresel pipo, potem pa rekel: »Ali si lahko količkaj misliš, kakšne vrste tekočina je v steklenički?* »Niti najmanj. In prav nič je ne morem odvzeli za kemijsko preiskavo.« Nayland Smith je iznova tlačil tobak v razgreto pipo, pri čemer je skoraj prav toliko stresel na tla. t>Ne moreni čakati, Petrie.c je dejal. »Kar skeli me. da bi »e lotil dela. Vendar, napačna poteza, i« —-t Na žgal ei je pipo in strmel skozi okno. >Seveda bom vzel • seboj iglaato vbrizgalko,« sem pojasnjeval. Smith ni ničesar odgovoril. »Da bi le vedel, iz česa je sestavljeno sredstvo, ki povzroči dozdevno smrt.t sem nadaljeval, »pa bi moja slava za dolgo preživela moj pepel.« Ne da bi se obrnil, je Smith odgovoril: »Rekla Je, dn je nekaj dal v vino.« »Da, v vino.« Zavladal Je molk. Moje misli so zabredle h Karamanehi. ki jo je imel Fu-Manču v sponah, ki so bile močnejše, ko spona suženjstva Zakaj, ker je njen brat Aziz visel med življenjem in smrtjo, kaj je mogla storiti drugega, ko izvrševati povelja prekanjenega Kitajca? Kak jiokvarjen veieum je bil ta Šovek? Ako bi mogli zaklad skrivnostne modrosti, ki jo je nakopičil morda on edini živeči človek, uporabiti za bolne in trpeče. bi ime doktorja Fu-Mančuja z zlatimi črkami zablestelo poleg drugih v zgodovini zdravstva. Iznenada se je Nayland Smith obrnil, izraz njegovega lica pa me je presenetil. »Poglej za naslednji vlak v L —1« se je zadri »V L — ? Kaj —?« »Tam je vozni red. Niti minute ne smrva izgubiti.« V njegovem glasu je bil ukazovalen |ioudarek, ki sem ga prav dobro poznal, iz tiči pa mu je žarela neizogibna potreba jxi udejstvovanju. »Čez pol ure — zadnji.« »Morava ga dobiti.« Brez kake nadaljnje pojasnjujoče besedo je oddrvel oblačit se, zakaj vse popoldne je bil v svoji domači halji korakal jx> sobi in brez pre-stanka kadil. Ven in do ogla sva odhitela ter skočila v prvi taksi, ki jc privozil mimo. Smith je vzpodbujal moža k naglici, in z mrzlično naglico. ki je bila značilna za prijateljevo delo ob važnih prilikah, sva se odpeljala. Nestrpno je |w>-gledoval skozi okno in si mečkal uhelj. »Vem, da mi boš oprostil, stari fant,« je dejal, »toda v glavi imam majhen načrt, s katerim ee ukvarjam. Imaš s seboj reči, ki sem jih omenil?« »Pa.« Pogovor je ponehal, dokler se taksi ni ustavil pred kolodvorom. Tedaj jn dejal Smith: >Ali meniš. Petrie, da je bil lord Southerv prvi ustvarjajoči inženjer sedanjega čnsa?« »Brez dvoma,« sem odgovoril. »Večji ko von llomber iz Berlina?? »Mogoče ne. Toda von Homber ie že tri leta mrtev.« »Tri leta, kaj ne?« »Približno.« »Ah!« Prispela sva na kolodvor pravočasno, da sva si zagotovila poseben predelek, odkoder je Smith lahko skrbljivo nadziral potnike v vseh drugih vozovih. Zavil se je do oči in me opozoril, naj se ne jiokažem iz kota predelka. Kar pokal sem otl radovednosti, kaj pomeni njegovo početje. Ko se je vlak jel pomikati, je dejai: »Ne misli si, Petrie, da te hočem kar na slepo vodili, zato da hi te pozneje presenečal s svojo bistrovidnostjo. Bojim se le, da bo lov precej divji. Videti je, da se te misel, 8 katero se pečam, še ni polotila. Želel bi. da bi se le bila. Uvidel bi, da je pametna.« »Za zdaj sem obupno na nejasnom.« »Dobro torej, nočem vplivati nate. le premo-tri položaj in poizkušaj priti do vzroka za lako naglo potovanje! Cisto gotovo me bo bodrilo, če ti uspe.« Toda ni mi uspelo, in ker me Smith po vsem videzu ni hotel razsvetliti, nisem hote! siliti vanj. Vlak se je ustavil v Rogbyja, kjer je Smith s postajenačelnikom imel skrivnosten dogovor. V L — pa se je njun dogovor razjasnil, zakaj velik avto naju jo čakal. Hitro sva skočila vanj, in še preden je večina potnikov stopila na jiloščnd. naju je z blazno brzino odpeljal |xi mesečnih cestah. Po dvajsetih minutah nagle vožnje se je pred nama pojavila velika hiša, ki se je živo odražala od gozdnega ozadja, »Stradvvlck Hali,« je pojasnil Smitli. »Dom lorda Southeryja. Midva svn prva — loda dr. Fu-Manču je bil v vlaku." Tedaj se mi je resnica zasvetila. Tri in dvajseto poglavje. Grobnica »Vaš neobičajni predlog me navdaja z grozo, Mr. Smilil!« Mali gibčen mož v temni obleki, ki ie bil !>odoben višjemu natakarju fa jc bil pravni sve iovalec hiše Soulhery) je oziovoljeno puhal svojo cigaro. Navland Smith. ki sa je njegovo nemirno spreleijanje zaneslo na oddaljeni konec knjižnice. »3 ie ubf-tlll iu i Vso svojo lllužmusljo pogledal nazaj, kjer sva pri ognjišču stala z odvetnikom. »Sem v vaših rokah, Mr. Henderson,« je dejal in se bližal temu, sive oči j>a so mu sijaie. »Razen dediča, ki je v inozemski službi, pravite, ni ni-kakega sorodstva otl lorda Southeryja Ako se motim, a vi sprejmete moj predlog, ni nikogar, čigar občutljivost bi trpela —« »Moja lastna, »ir!« »Ako imam prav. pa mi vi preprečite izvedbo mojega načrta, postanete morilec. Mr. flenderson.' Odvetnik se je zdrznil in živčno pogledoval Sini tha, ki je preteče stal pred njim. »I.oril Southery je bil samoten človek,r je nadaljeval prijatelj. »Ce bi bil mogel zastaviti svoj predlog kakemu njegovemu sorodniku, nn dvomim, kakšen bi bil moj odgovor. Zakaj se obotavljate? Kako to. da vas je groza?< Mr. Henderson je strmel v ogenj. Njegovo po naravi rtleče lice je bilo bledo. »To je nekaj čisto izrednega, Mr Smith. Mi nimamo potrebnih |*>oblnslil Smith je ne|>n-trpežljivo hlapnil z zobmi, potegnil iz žepa uro in jiocledal nanjo. »Imam vsa |>olrebiia pooblastila. Dal vam bom pisnn ukaz. sir.j »Širjenje poganstva. Tak |>ostopek bi bil do voljiv na Kitajskem, v Burmi »Mar vi zastavljate eno življenje proti takim pomislekom? Ali menile, da bi, vzemimo mojo neodgovornost, dr. Petrie podpiral takole stvar, če bi dvomil, dn je potrebna?« Mr,-Henderson me je 7, dostojanstvenim obotavljanjem pogledal. »Saj so gosli v hiši - žalujoči, ki so danes prisostvovali svečanosti. Ti —« >Ne bodo nikdar zvedeli, ako se motimo.« ga je presekal Smilil »Za Roga. zakaj še odlašale? »Ali želite, dn ostane lajno?« »Vi in jaz, Mr. Henderson, in tir. Petrie, bomo zdaj sli. Drugih prič ne potrebujemo. Odgovorni smo edinole svoji vesti.« Odvetnik si je z roko obrisal potno čelo. »Še nikoli v življenju se nisem tnornl zn lako važno štvuf v taku kiatkeoi utau udiuuiti,« je priznal. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din S'—. NaJmanJil znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaCaJa se račnna enokolonske J mm visoka pelllna vršilca po Din 3'9L Ze pismene odgovore glede malih oglasov Ireba prllolltl znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. Ihl 22 letno dekle e gospodinjskim tečajem, išče službo k boljši družini. Naslov v upr. »SI.« pod St. 15667._(a) Prodajalka mešane trgovine, s prakso, pridna in poštena, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Pridna« št. 15634. (a) IkMiHJI Učenko •prejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Prednost iz žel. družine in dobre računarke. Ponudbe upravi »Slov.« pod St. 15583. (v) Trgovsk. vajenca krepkega, z dovršeno meščansko šolo, sprejme takoi znana trg. z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »1864« št. 15660. (v) QiH[t]'I SBMSffiSssMK Pošteno dekle vajena prodajanja - dobi ■talno službo v prodajalni veži sadja, VColffova št. 10 (veža). (b) Služkinjo pošteno, pridno, vajeno kuhe, ki ima rada otroke, sprejme boljša družina. Ponudbe upravi »Sl.-< pod »Čistost« št. 15687. b Trgovski pomočnik samo z dežele, vojaščine prost, ki zna s kmečko stranko dobro ravnati, se za samostojno vodstvo podružnice sprejme pri Plementaš Jožefu, Planina nad Sevnico. (b) Perfektno kuharico vzamem za sezijo 3 tednov. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15661. (b) Strojnega mehanika ki ima že daljšo prakso v raznih tovarn. strojnih popravilih in v žel. stru-garstvu, se išče k večji industriji. Prednost imajo oni, ki so dovršili strojno detovodsko šolo in ki obvladajo tudi elektrotehnična dela. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod šifro »Samostojen pred-delavec« št. 15671. (b) Denar Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moie pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol Rudolf Zori, Liubljana. Gledališka ul 12. Telefon 38-10 Hranilne a •• v, knjižice posojilnic, ki so članice »Zadružne zveze«, kupimo vsako vsoto takoj. — Ponudbe na Bančno kom. zavod Maribor. Družabnika z gotovino, iščem za dobro vpeljano specerijsko in kolonialno veletrgovino. Ponudbe upravi »SI.« pod »Gotovina 200« štev 15630. (d) Din 300.000 posojila na vknjižbo na prvem mestu, za krajšo dobo - iščem. Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Hipoteka 300« št. 15693. (d) 100.000 din posojila iščem proti popolni varnostni garanciji in primernimi obrestmi. Ceni ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Sigurno 100" št. 15694. (d) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10 Dijaki Boljša družina sprejme dijaka-nižješolca, v dobro, vso oskrbo. — Strogi center. Naslov v upr. »SI.« pod St. 15670. Sobe Velika oprem, soba ir centru, I. nadstr., se-par., se takoj odda 1 ali dvema gospodoma. — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 15669. (s) CEEB32T Trafiko v Ljubljani oddam dotičnemu, ki kupi inventar in blago, ev. se išče kompanion z kapitalom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »?.e vpeljana« št. 15666. (n) mm Hišo ali parcelo ca. 1000 m', kupim v Medvodah ob drž cesti. Ponudbe upravi »Slov.« z navedbo cene pod šifro »Lepa lega« št. 15672. (p IM Krojaški stroj že rabljen, na Se dobro ohranien, kupimo Naslove ponudnikov z navedbo najnižie cene spreiema iz Ljubljane in bližme okolice uprava »Slov,« pod šifro »Brezposeln obrtnik«. (ki Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib oenab CERNE, nivelii, Liubliana Wolfova ulica it. 3. \mm\ Najugodnejše dobavlja vsakovrstno pohištvo tovarna Malenšek, Dravlje, pri slepem Janezu. Stalna lastna razstava pohištva I (š) Kozmetični salon Slava Gril, Beethovnova št. 15, nudi cenj. damam specialne kreme, pudre, strokovna navodila za nego. (t) HEHH Gramofoni in plošče poceni pri Banjai, Miklošičeva cesta 20. (g) 2 stari dalmatiki beli ali kake druge barve ali karkoli od cerkv. paramentov — hvaležno sprejmem za žtipno cerkev sv. Družine v Mostah pri Ljubljani — Jenko Miha, duhovnik. (k) Zahvala Za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene in nenadomestljive soproge, matere, tete in tašče, gospe Antonije Kokolj roj. Šepetavc se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti č. g. dekanu msgr. dr. Kruljcu za ganljive tolažilne besede ob odprtem grobu, g. zdravniku dr, Cedetu za požrtvovalno skrb za časa bolezni pokojne, pevskemu društvu .Humi za presunljivo petje, gg. zastopnikom društev in korporacij, darovalcem prelepega cvetja in vencev ter končno vsem številnim znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki so drago pokojnico prišli kropit in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. V Laškem, dne 18. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Gospodinje, obrtniki) Iz skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače za Božič po najnižjih cenah Stanko Florjan č i č , železnina, Res-ljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov. (1) BOŽIČNI OKRASKI in različne igrače pri Lana, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno Dletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Posebno velika izbira Hubertus-plaftčev in zimskih sukenj poceni pri Preskeriu. Sv Petra c. 14. Lepe jaslice trpežne. kompletne ali posamezne kipe, pastirč ke, ovčice, hlevčke, vodnjake, palme - nudi najceneje K o n j e d i £ , Sv. Petra cesta 17, Ljubljana Purane pitane kokoške, zaklane, očiščene, 10 kg 115 din. Sveža, zajamčena jajca, zaboj 720 komadov 690 din - franko voznina razpošilja po pošti in železnici G. Drechsler, Tuzla. ii rnem Liubliana Kongresni trg 7 Volna vseh vrst. od naiceneiše do naifineiše. Francoske m angleške specialitete itd Pingouin Tinčkove in Tončkove prigode 209. Kraljici bije zadnja ura ... Pišite še danes! Ostanii i mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvni »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe. »Paket seriia B" izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2 80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. — Pišite takoj na »Kosmos« razpošiljalnico. Maribor, Dvorakova ul. 1. Smučarji! Vse potrebščine najceneje kupite pri Banjai, Mi- klošičeva cesta 20. m Hribovski oves domač, debele in drobne pšenične otrobe, pšenič-no krmilno moko. kupite najceneje pri tvrdki Jos. Erzin, Janežičeva cesta št 13 (Prule). Tel. 37-14. VOZIČKI ZA LUTKE najcenejši pri Luna, Maribor, Aleksandrova cesta 19. »X? s. I >5 SSš P «« o Tovarna mesnih izdelkov Josip Benko odpre na najprometnejši točki Maribora, na vogalu Glavnega trga in Gosposke ulico v pelek, dne 20. decembra 1935, svojo novo preurejeno prodajalnico Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi eesti 19, ostane še nadalje v obratu. Nova prodajalna na vogalu GoHposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, jo urejena najmoderneje in najhigijeničneje s posebnimi hladilnimi omarami, tako da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vedno vso mcwne iz.de.Ike in innso v svežem in zdravem stanju. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Josip Benho Izmučeni od razburljive lovske dogodivščine, so se naši prijatelji vračali domov. Gorila si je kraljico oprtala na rame, v levi roki pa je zmagoslavno nosila dragocena zmajeva jetra. Pritlikavec, ki je vohunil, je bil zadovoljen s svojim opazovanjem. Na vso sapo je stekel iz podzemlja nazaj med svoje ljudi, da bi zatrobil k uporu. Videl je na lastne oči, da je kraljica izgubila čudodelno palico za blisk in grom, s katero je zlahka krotila svoje podložnike. Zdaj se jim ni bilo treba več bati. Pigmejec je vedel, da je kraljica brez te čudodelne palice brez moči. Na milost in nemilost je bila po tej dragoceni izgubi prepuščena njim. Ura maščevanja je prišla! Zahvala Vsem, ki so spremili našega nepozabnega Ernesta Kohlerja višjega davčnega upravitelja v p. na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Oražmu za skrbno nego za časa bolezni, čč. duhovščini, g. Ančiku za ganljiv govor ob grobu, Sokolskemu društvu v Ribnici za spremstvo z godbo, g. Stanetu Flegarju, odposlancu župe, Gremiju trgovcev za sodna okraja Ribnico in Velike Lašče, Gasilnemu društvu iz Ribnice, načelstvu posojilnice v Ribnici, zastopnikom Ciril-Metodove družbe, Bran-i-bora, dalje zastopnikom davčne uprave iz Ribnice in Kočevja, pevcem iz Ribnice, Sodražice in Kočevja, vsem prijateljem in znancem iz ribniške doline Velikih Lašč, Kočevja in Sodražice, kakor tudi vsem darovalcem vencev in šopkov. V Ljubljani, dne 18. decembra 1935. 2 a I u f o i I o s t a IL