PRVA POT GA JE PELJALA V PORABJE str. 2
MLADOST PA HITROST str. 8
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 8. avgusta 2002  Leto XII, št. 16
Manjšinske volitve in etnobiznis
Na Madžarskom mamo od 1993- leta manjšinski zakon, steri nam, manjšincom, omo-goča, ka ob redni lokalni vo-litvaj (helyhatósági választá-sok) leko volimo manjšinske samouprave. Tak smo 1994. leta izvolili slovenske samouprave po vsej naši vasnicaj (Zvün vesi Sakalovci) v Porabji pa v Monoštri. Tak smo meli šest slovenski manjšinski sa-mouprav. 1998. leta so sé njim ešče pridrüžili v Budimpešti, Somboteli pa Mosonmagya-róvári. S Skalauvci vret je tak bilau že deset slovenski samo-uprav.
Letošnje lokalne volitve je predsednik rosaga Ferenc Mádl vönapiso za 20. oktober. V tisti vasnicaj pa varašaj, gde živijo manjšine, je trbelo ejk-stra pobudo (kezdeményezés) dati, ka ščejo meti manjšinske volitve. Tau nej bilau težko napravite pet lidi gnake narodno-sti sé je moglo podpisati. Termin za tau je biu 22. juliuš. Po podatkaj Državne volilne pisarne (Országos Választási Iroda) so dobili 1962 pobud, največ so poslali Romi (1107), potem Nemci (331), Slovaki (117), Hrvati (104), Poljaki (56), Romuni (48), Srbi (43), Rusini (33), Grki (32) Bolgari (31), Armenci (30), Ukrajinci (15), Slovenci (15).
Postavlata sé dvej pitanji. Zakoj dajo ene manjšine v telkši mestaj pobudo za manjšinske volitve, druge pa nej? Ali so tisti, steri sé tak fejst terejo, ka bi bile pri njij manjšinske volitve, rejsan vsigdar manjšinci? Na prvo pitanje je nej težko
odgovora najti. Vejmo, ka največ manjšin raztrauseno živi po cejlom rosagi, etak pa nej trbej nika drugo, kak ka nekak v ednoj vesi, Varaši najde pet lidi, steri povejo, ka so Romi, Nemci, Bulgari, Ukrajinci ptt., podpišejo papir pa sé že leko pripravlajo na manjšinske volitve. Pri nas na Madžarskom vala svobodna izbira identiteto, tau sé pravi, ka v nikšom našom dokumenti ne piše, Sto kakšne narodnosti je. Tak sé je pa že na prejšnji volitvaj tö Zgodilo, ka so sé eni gnauk vödali za Rome, potistim pa za Ro-mejnare. Gde so mislili, ka do kakšen asek meli (ali več haska meli), tak so sé obračali. Pri ni-štarnij manjšinaj so sé pa glasili, kandidirali Madžari tö,
ka so tak ležej prišli v Varaške ali veške samouprave. Tau sé najbole leko zgodi pri velki manjšinaj, gde sé med seboj ne poznajo, pa pri tisti manjšinaj, stere so že svojo materno rejč zapistile, tak tau več nej kriterij pripadnosti.
Zakoj je tak popularno meti manjšinsko samouprave? Te samouprave od rosaga dobijo pejneze, lani je tau bilau se-demstau gezero na leto. Za tiste manjšinske samouprave, stere delajo povejmo za več stau lidi, za cejlo ves, je tau nej dosta, leko bi pravli, ka je premalo. Vej pa iz tej pejnez kumaj vöpride ena redna prireditev. Dapa če vküpstane par držin ali padašov pa napravi, bi leko pravli »alibi« manjšinsko sa-
mouprave, je tau lejpi pejnez. Za ilustracijo eno zgodbo. V enom menkšom Varaši prej živi par držin, steri sé majo za pripadnike x manjšine. (Menje bi nej rada pisala, ka bi nej rada na birovijo ojdla.) Na zadnji volitvaj so izvolili svojo manjšinsko samouprave. Gda so od rosaga dobili pejneze, so sé zgučali, ka bi sé trbelo svojo materno rejč včiti. Pa gde sé leko materno rejč najbole vči? V tistom rosagi, gde sé ta rejč guči, od kec so prišli njini predniki (őseik). Pa kakšna sreča, ka so njini predniki prišli iz rosaga, stera ma lejpo morje, kama trno radi ojdijo turisti. Istina, ka turisti za te poti težke pejneze plačajo. Tej lidgé so pa lepau svojo paut na dalečno
morje plačati iz tisti pejnez, stere so dobili za programe, knjige v maternoj rejči ptt. Istina, ka je za te par lidi gvüšno lejpi program bijo letovati (nyaral-ni) na maurji, leko ka so sé zatok par rejči v maternom geziki tö navčili.
Taumi sé pravi etnobiznis. Na žalost so predpisi pa kontrola nej tak sigurni, ka bi tau eni nej mogli vöponücati. Pri tej Tečaj ma odgovornost manjšinska skupnost (kisebbségi közö-sség), njeni voditeli, ka ne pisti, ka bi sé takšo godilo. Če že pri lokalni manjšinski samouprava} ne more vöokraužiti, ka bi v nje prišli lidgé, steri so nej »njini«, leko tau prepreči (megakadályozhatja) pri državni manjšinski samoupravi. Pri nas, Slovencaj, tau nede težko, vej sé pa skurok vsi poznamo med seboj. Kriterij pa mora biti znanje materne rejči. Slovenci smo v 15 mejstaj dali pobudo, ka bi radi volili slovenske samouprave. S pet nauvi mejstaj so sé glasili. V Budimpešti v dvej nauvi okrajaj, ena pobuda je prišla iz županije Fejér. Ena iz županije Szabolcs-Szatmár, ena pa iz Bo-rsoda. Meni sta najbole sum-ljuvi (gyanús) tej zadnji dvej, vej pa do Zdaj smo nigdar nej čüli, ka bi v krajini pri ukra-jinski granici živeli Slovenci. Če ništerni ščejo vöponücati, ka je malo Slovencov na Vogrskom, ne smejmo pistiti, če so pa tau rejsan »naši«, naj ne baujo čemerni, ka sam njim nej zavüpali Za par mejsecov mo čednejši.
Marijana Sukič
2
Prva pot ga je peljala v Porabje
Nikak etak bi moglo biti
Če človek odi med lüdami, rešüje kakše privatne ali skupinske zadeve, dosta vse vidi, čüje, preživi. V bauta kumaj čüjejo, ka škeš, če kaj žmetno naprej dajo, predte lüčijo blago. V kakšoj gostilni te skurok doj polejejo, predte sünejo, ka si si sproso. V kakši pisarnaj pa uradi moreš čakati, ka skurok korenjé poženeš, med tejm so delavci nut potegnjeni v računalnike tak, ka ne smejš eške sopniti tü nej. Nindar zatok vsakšoga mora človek razmeti. Po uradaj (hivatalokban) je strašno velka bürokracija, papirov je za cejli svejt pa te eške mi stranke (ügyfél) je tü „dražimo”. Po bautaj pa gostilnaj so delavci nej zavole plačam, etak sé pa ne vtrgnajo vküp, kakoli ka gnes delo tü žmetno dobiš. Depa gde so že tisti cajti, gda je človek cejlo živlenje pri ednoj firmi delo pa so ga te tam rejsan poštüvali. Gnes je tak, ka če sé komi kaj ne vidi, vse tam nja pa išče - če najde - drugi slüž. Te pa največkrat nišče ne dela tau, nakoj sé razmej. Etakše leko zgodi, ka si človek žmetno deje z njimi.
Na rejdki, depa človek najde ovakše, baukše pelde tü. Etognauk sam v Kermedini ojdla z mojov vnukinjov, tam sva mele nikšo uradno delo. Pa te sva malo po bautaj tü ojdle, sploj pa na njeno želenje. Kak etak odiva po Varaši, sva gnauk samo v edno takšo ulico „zablaudile”, gde so sé nikše baute nej vidle. Stanave pa nagledave, gde ta naj sé vzemave. Med tejm je pa vö iz edne zidine staupila edna ženska. Oprla je vrata pa je začnila nikšo blago vö naklajati, gor obešavati na vrata, na nikše stolice. Gda je ona zaglednila naja pa vidla, ka tüj pa tamta gledave, včasin je pitala, ka bi müve rade küpÜe, kama bi radive šle. Pa te pravive, kakšo bauto müve iščeve, ona pa etak pravi: Jaj, tau ges ne morem tak samo ta povedati, sploj pa te nej, če ste nej iz Kermedina. Tak malo čakajte, ges bauto zaprem pa mo z vami pa vam pokažem, v kakšo smer morate titi pa tam najdete tau bauto.”
Pa je tak bilau tü. Ona je išla tak 20-30 metarov z nami, mi je raztomačila, kak prideve do baute. Kumaj sam mejla priliko zavaliti ženski, sé je obemaula pa je üšla na svojo delo. Ste vi vidli takšo? Ka ge toga ipa nej.
Ta srednja lejta ženska je ali trnok dobra trgauvka ali pa sploj rada ma svoj Varaš. Človek bi razmo, če bi Sama sebi šejft delala. Liki etak? Etak nesebično (önzetlenül) včiniti kaj, je ja rejdko. Depa nikak etak bi moglo biti.
I. Barber
Andrej Gerenčer, novi veleposlanik R Slovenije v Budimpešti, je svoj prvi uradni obisk na Madžarskem namenil porabskim Slovencem. 19. julija je obiskal Monošter in Gornji Senik. Obisk je začel na Generalnem konzulatu R Slovenije, kjer se je pogovarjal z generalnim konzulom dr. Zlatkom Muršcem. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru se je srečal s
predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem, Radia Monošter in časopisa Porabje. Po obisku pri monošt-rskem županu Karolyu Bauerju je novi veleposlanik obiskal Gornji Senik, kjer se je pogovarjal s predsednikom in člani Državne slovenske samouprave. Z Andrejem Gerenčerjem smo se pogovarjali po njegovem obisku. Najin pogovor je potekal v porabščini in prekmurščini, da bi ga razumela tudi tista generacija Porab-cev, ki ni bila deležna pouka knjižne slovenščine.
• 15. julija ste prejkdali akreditiv (megbizolevel) v Budimpešti predsedniki Madžarske, Ferenci Mddli. Kakje kaj bilau?
»Jako sam biu presenečeni, kakšen lejpi sprejem sam doživo. Predaja akreditiva je jako lepau napravlena na Madžarskom. Gda sam prišo
pred parlament, me je počakala četa sodakov in njini glavni mi je predau raport. Te so me gardisti pelali gor v parlament. Stavili smo se pred kronov sv. Štefana, ena gospa je vse povedala o kroni. Točno v 12. vori smo se postavili v saloni, je prišo gospod Madl. Sem ga nago-voriu, dva stavka (Exelen-cias Uram, igen tisztelt Elnok Ur!) sam povedo v madžarščini, mislim, ka je
jako dobro tau vospadnolo. Gda sam svoj guč dojpove-do, sam njemi prejkdau pismo. Predsednik Madl me je zelo prijazno pozdravo, li-pau je gučo o sodelovanji med Slovenijo in Madžarsko. Pozvau me je v svojo pisarno, na guč na štiri oči. Najbole mi je bilau prijetno tau, ka me je pitau, štera so tista pitanja, šterim mo največ pažnje polago. Pravo sam ma dvej stvari, skrb za slovensko manjšino v Po-rabji in več gospodarskega sodelovanja. Gospodarsko sodelovanje jako zaostaja za političnim pa kulturnim. Pomembno je, ka dvej državi tiidi gospodarsko sodelujeta. Tu so pejnazi, ka leko potem damo za kulturo pa kaj drugo. Madl je biu zelo prijazen z mano in najin guč je biu dosti dukši, kak je biu po protokoli vonapisano. Pravo mi je, kakšekoli prob-
leme bom meu, naj se oglasim, mi de probo pomagati. Jaz sam na tom pogovori dvej stvari povedo, ka de trbelo rejšiti, tau je financiranje slovenskega radia v Monoštri pa položaj šolstva.«
•	Vaš prvi uradni obisk je vas pripelo v Monošter. Za-kaj?
»Mislim, ka je pošteno, če prideš najprle med svoje, ka je prav, ka sem prišo v Porabje. Več kak petnajst lejt sta Sobota pa Monošter lepau sodelovala, gda sam biu na občini. Res je tiidi tau, ka sam tu najšo dobre sodelavce tak med vami kak tiidi v vašom župani Karolyi Baueri.«
•	Porabje dobro poznate, vidite tau to, ka mladina pa mlajši več sploj ne ali samo malo gučijo slovenski. Po vašom, ka bi trbelo naredti, ka bi se tau zaustavilo ali celau obrnilo?
»Žalostno bi bilau, če bi se zgodilo, ka bi naša deca v Porabji nej znala slovenski. Prvo je, ka v familiji gučijo slovenski, zato vsem stari-šom Slovencom na srce polagam, ka držijo slovensko rejč, ka včijo svojo deco. Ta-dale vsem školnikom, učite-lom, ka naj tau, ka je zapisano v programi šaule, rej-san stoprocentno spunjava-jo. Ka naj živijo za te slovenski jezik! Tretje je, ka vi novinari tiidi skrbite za tau, ka naj slovenski jezik privlačen bau za mladino. Če bomo - viipam - vsi vkiiper prišli v Evropo, mo mali narodi v nevarnosti, ka se asimiliramo. Tau pa ne smejmo pistiti.
Jaz bi rad, če bi tu v Porabji gratala ena močna želja, močna vola, kakjenaKoroš-kem ali pa v Italiji, ka se slovenski jezik drži. Tu moramo vsi vkiiper več napraviti pa si eden drugotni pomagati.«
•	Pomaučzaporabske Slovence bi leko biu kakšen
obrat, kašna slovenska fabrika. Ka mislite vi o tem?
»Se strinjam s tem. V Sloveniji so zdaj težave s prestrukturiranjem gospodarstva. Vupam, ka de tau minilo. Jaz mo se triido vkiiper z Gospodarsko zbornico Slovenije, ka najdemo eno fabriko, ka bi nika napravila. Tau je osnova. Če do lid-ge meli delo pa krii, kak po domače pravimo, do tudi ležej gojili slovenski jezik. Tu je Oplova tovarna. Marsikateri mladi se nemški vči, zato ka de tam delo daubo.
Zatok mi moramo na tem področji tiidi več napraviti, bar nika maloga začniti. Te de vse drugo tudi ležej šlau. Zadovolen sem, ka se stvari popravlajo, ka de prehod Gornji Senik - Martinje prekvalificiran v mednarodno-ga, ka de avtobus leko vozo do Sobote... Tak bau več neposredni stikov. Viipam pa tau tii, ka če pridemo v Evropo, de tau Evropa regij, ka de se tii vse bole odprlo pa mo se mi bole vezali na vas pa vi na nas.«
Marijana Sukič
Porabje/ 8. avgusta 2002
Kulturni festival Meja na reki - Grenze im Fluss
Kmalu bo meja samo še na zemljevidu
V Sloveniji je tudi v poletnih dneh kar nekaj kakovostnih kulturnih prireditev in dogodkov. Največ jih je v Ljubljani, v Kopru in drugih mestih. Manj večdnevnih prireditev je v severovzhodni Sloveniji. Prijetni izjemi sta mednarodni folklorni festival v Beltincih in mednarodne gledališke prireditve, ki jih pod naslovom Melja na reki - Grenze im Fluss organizirata Gornja Radgona in avstrijska Radgona/Bad Radkersburg, ter deloma Polanski dnevi v Veliki Polani, rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca. Druge prireditve, najpogosteje povezane z obujanjem spomina na nekdanja kmečka opravila, so samo en dan in privabljajo pretežno okoliško prebivalstvo.
Meja na reki - Grence im Fluss se z večdnevnim in raznolikim programom uvršča med pomembnejše prireditve v Sloveniji in Avstriji. Lani prireditve ni bilo,
ker organizatorjem ni uspelo zbrati denarja.
Uradni začetek je vedno na mostu čez Muro, ki povezuje .dve Radgoni. Vsaj del uvoda nosi politično obeležje in ravno tu slovenska Radgona ni pripravljena zagotoviti enake ravni, kot jo ima avstrijska. Za prijetno presenečenje je poskrbel okrajni glavar avstrijske Radgone dr. Peter Frank, ki je kratek nagovor prebral v slovenskem jeziku in povedal, kako bo kmalu meja med sosednjima državama zgolj črta na evropskem zemljevidu. Okrajni glavar se je s slovenščino potrudil, iz Radgone pa ni bilo nikogar, ki bi nagovoril množico obiskovalcev na mostu in jim v slovenskem in nemškem jeziku povedal nekaj prijaznih, priložnostnih besed. Nobena skrivnost ni, da je na slovenski strani kar nekaj politikov, ki bi lahko v solidnem nemškem jeziku povedali in prebrali kratek
govor in s tem ustvarili enakovredno razmerje, o katerem vsa leta pripoveduje avstrijska stran. Tudi sedmič se je pokazalo, da slovenska Radgona ni sposobna za enakopraven in ustvarjalen dialog z avstrijsko stranjo. To pa je nekaj, kar je v škodo Slovencev, ki živijo v takoimenovanem »radgonskem kotu« avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Že uvodni nastop na mostu čez Muro je navdušil obiskovalce. Tako plesi folklornih skupin iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kot pevska skupina Katice. Za zaključek otvoritvene slovesnosti pa sta združeni godbi na pihala iz obeh Radgon zaigrali Rečno himno, ki jo je Michael Riigge-berg skomponiral v čast Meje na reki.
Umetniška voditeljica Meje na reki dr. Isabella Suppanz sestavlja v sodelovanju z Romanom Slugo program, v katerem so gledališke prire-
ditve, literarni večeri, tako-imenovani zvočni most z nastopi glasbenih skupin, različne razstave, programi za otroke in vedno tudi simpozij, vsako leto na drugo temo. Pomeni, da ima Meja na reki univerzalno vsebino, kjer pogosto ni potrebno znanje dveh ali več jezikov. Denimo pri nastopih folklornih in glasbenih skupin in tudi pri tako zanimivi fotografski razstavi avtorjev Friedla Kubelka, Do-rothee Wimmer in Borisa Jaušovca. Avstrijska avtorja sta se predstavila s portretno fotografijo, slovenski avtor pa z desetdnevno vojno v Gornji Radgoni. V programu je bilo tudi gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, z delom Ritter, dene, voss Thomasa Bemharda, enega najbolj kontroverznih avstrijskih pisateljev.
Glasbeni nastopi - Zvočni most - so bili na Glavnem trgu v avstrijski Radgoni in
pri gostišču Kompasa na slovenski strani.
Razprava na letošnjem simpoziju z ne ravno veliko udeležbo je potekala na temo Pozabi - spominjati in pozabiti!
Kulturno društvo člen 7. za avstrijsko Štajersko, nima svojih kulturnih skupin, zato je bila v produkciji Pavlove hiše iz Laafelda/Potme gledališka predstava Arlecc-hino in co.
Čeprav deluje Kulturno društvo člen 7. v specifičnih političnih razmerah, bi mu lahko slovenska stran skozi Mejo na reki pomagala pri uveljavljanju v okolju, kjer živijo Slovenci. Ker avstrijska stran želi, da se prireditve Meja na reki ohranijo, bi kazalo v slovenski Radgoni premisliti, kako na primeren in nevsiljiv način vključiti v program vsaj del slovenskega kulturnega izročila, ki se je ohranilo v narodnostnih vaseh ob meji.
eR
Letos spomladi je izšel razpis Phare ČBC programa za Madžarsko in Slovenijo. Na razpis t. i. malih projektov so se lahko prijavile samouprave, organizacije in inštitucije ob slovensko-madžarski meji, v Sloveniji z območja Pomurja, na Madžarskem pa iz županij Vas in Zala. Na Madžarskem je na razpis prispelo 37 projektov, izmed teh je bilo odobrenih dvanajst, šest iz Železne županije, šest iz Žalske županije.
Med uspešnimi projekti sta bila dva iz Porabja. Projekt z naslovom Razvoj ekološke tehnologije pridelave in predelave zelišč je vložila Slovenska manjšinska samouprava Andovci skupaj s čezmejnim partnerjem, Centrom za razvoj, trženje in promocijo zeliščarstva v Murski Soboti. Pri pripravi projekta so jim pomagali sodelavci Generalnega konzulata R Slovenije v Monoštru. V povzetku projekta piše: »Območje,
kjer živi slovenska manjšina, je del Narodnega parka Orseg, kjer poljedelstvo vedno bolj izgublja svoj eksistenčni namen. V tej posebno zavarovani pokrajini ni dovoljeno intenzivno poljedelstvo. Površina neobdela-
ne zemlje se nenehno povečuje. Cilj projekta je, da naj se ta površina obdeluje z ekološko tehnologijo. Z osvojitvijo in uvedbo nove tehnologije bi izpolnili predpise naravoslovcev, podprli razvoj gospodarstva s tem,
da omogočimo nove možnosti za tukaj živeče kmete. Na obeh straneh meje bi se izoblikovala skupina kmetov, ki bi v bodoče izkoristili samozaposlovanje ali uvedli dejavnost za dopolnilno dejavnost kmetije. Za uspešnost projektaje pomembno, da se, poleg ekološke tehnologije pridelave, zagotovi predelava, ker se na trg lahko trži lepredelana zelišča. * Projektu je bila odobrena podpora v višini 36.543 evrov.
Drugi uspešni porabski projekt je vložila Zveza Slovencev na Madžarskem, in sicer z naslovom 5. obletnica Slovenskega kulturnega in informativnega centra -Skupaj ob meji. Glavni pomen projekta je, v okviru sklopa prireditev ob peti obletnici Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru aktivirati dejavnike kulturnega in znan-
Porabje, 8. avgusta 2002
stvenega življenja ter medije na obeh straneh meje. Neposredno sodelovanje ob pripravi konkretnih prireditev bo pripomoglo k pridobivanju novih metod in tehnike v sodelovanju, ki so pomembne pri nadaljnjem regionalnem sodelovanju. Drugi namen projekta je izboljšanje pretoka informacij in razvijanje komunikacije med obmejnima regijama. Glavne dejavnosti so kulturne prireditve (priprava porabskega borovega gostiivanja, mednarodno zborovsko srečanje Pesem ne pozna meja, državno srečanje porabskih Slovencev), znastvene prireditve (konferenca Življenje ob meji na pragu Evropske unije), pokrivanje le-teh in nove rubrike v sodelujočih medijih. Čezmejni partner projekta je Radio Murski val. Projektu je bilo odobreno 42.502 evrov podpore.
M. Sukič
4
Slovenski kulturni in športni den na Dolenjom Seniki
V našom rosagi smo 1994. leta najoprvin volili manjšinske samouprave tü. Od tistoga mau dela na Dolenjom Seniki tü slovenska manjšinska samouprava, zatok ka v vesi Slovenci tü živejo. Od začetka mau samouprava vsakšo leto drži Slovenski kulturni den. Med tejm smo pa gor »prebidili« stike z matično državo tü. Naša ves je športne stike mejla od 1978. leta s Čepinci.
Letos smo sé že dvajstištrtič srečali. Pri nas je šega postani-
zatok ka na dosta vse moraš misliti. Etakšoga reda pomauč tü žmetnejše dobiš od lüdaj zatok, ka vsakši opravla svojo delo. Prauto konca kedna je pa te nas že vse stiskavalo, delo je šlau kaulag pa znautra v kulturnom daumi pa na športnom igrišči tü. Letos oprvin sé je Zgodilo, ka je samouprava na velko pomauč bilau gasilsko društvo.
Ka vse je bilau na našoj kulturno} in športnoj prireditvi? Tak v kulturnom daumi kak na
sednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš pa županja Dolnjega Senika Elizabeta Bartók. Prišli so naši gostje iz Slovenije, iz Čepinec. Z njimi so prišli šalovski župan Aleksander Abraham, svetnik občine Šalovci Vendel Gašpar, predsednik športnoga drüštva Zvonko Lainšček, no pa mladi in odrasli športniki. V pau dvanajstoj vöri sé je začno kulturni program v kulturnem daumi, gde je dvorana že na-klačanabila. Goste je pozdravo
njimi člani gledališke skupine tü, te den šli na izlet. Gda so igralci dokončali igro, so kumaj telko cajta meli, ka so sé vküp spakivali pa hajde v Varaš, ka je tam že Čako nji autobus, ki je pelo na izlet lüdi. Ka so sé igralci itak vzeli za takšo stejsko, samo njim leko lepau zavalimo. Tak mislim, tau so zatok naprajli, ka trno radi igrajo.
Po obedi pa tavö na športno igrišče. V 2. vöri sé je začno športni program pa je držo do 6. vöre večer. Najprej so špilali mladi nogometaši, Dolnji
olepšali zase tau srečanje. Mladi nogometaši so za darilo - Vsakša ekipa - dobili edno •žogo, odrasli pa eden-eden lejpi pokal, iz steroga so sledkar na žmano pili vino.
Po nogometi so sé pa začnile vaške igre. Igre je vküpposta-vila pa vodila Orsolya Barabás. Program sé je pa tak dokončo, ka so odrasli pa mladi pose-ba-poseba, štrik vlekli. Tüj so Čepinčari krepši bili. Tak vövidi, ka oni pri tejm vekšo prakso majo. Po igraj smo meli večerjo, med tejm je pa bila muzika. Slovenske, vogrske
Laci Bajzek, predsednik slovenske samouprave na Dolnjem Seniki. Po tejm sé je pa na oder postavila Števanovska gle-dališka skupina, da bi nam zašpilala veseloigro Irene Barber z naslovom Tau je nej istina. Kakdo tejga mau vsak-mau, Zdaj so tü enkratni bili. Pa kak šegau majo povedati, če prej vküp pride, te vse vküp pride. Žmetno je bilau uresničiti te program zatok, ka so Števanovci, med
pesmi smo poslüšali, tej edni so eške malo splesavali tü. Jože Korpič iz Čepinec je gnauksvejta začno organizirati športno srečanje med Senikom pa Čepinci. On je tistoga reda eške študent bio na univerzo Gnes je pa etak pravo: »K leta mo meli že 25. jubilej. Tau mo držali v Čepinci. Sé že Zdaj pripravlali, planiramo, naj bi te jubilej lejpi, nepozableni bio.« Mi mo sé tü brigali za te jubilej, kakoli ka eške nej znati, Sto de delo v Slovenskoj samouprava vej do pa letos volitve, gde do manjšinske samouprave tü znauvič volili. Vüpajmo sé pa, ka bodoče Vodstvo samouprave tü nede načeša mislite. Naš program smo mogli že po sedmoj vöri večer tak njati, zatok ka sé meja v osmoj zapre pa so Čepinčari nej steli krau-žiti. Samo sé tomi leko Vüpamo, ka pridejo cajti, da nas več meja tü nede gor držala, gda mo leko eden do drugoga prišli brez kakšikoli potni listov. Dobro bi bilau tau tü zadobiti.
I. Barber
la, ka sé na te den z kulturnim programom tü pripravimo. Letos smo držali te den 27. julija. Že - leko povejm - pred kedni smo sé pripravlali. Takšo prireditev je nej leko vküp sprajti,
športnom igrišči je že rano vse živo bilau. Lüdje so delali, pakirali, vozili pa pospravlali. Vll. vöri so sé pomaleg gosti zbirali, med njimi generalni konzul Zlatko Muršec, pred-
Senik-Čepinci 0:1. Naši mladi so sploj steli krepši biti, depa nej sé je njim pršikalo. Žalostni so bili. Po tistem so pa špilali odrasli. Rezultat je bio 1:1. Etak so Dolenjesenčari mate
Porabje, 8. avgusta 2002
5
Človek ne more pozabiti svoje korenjé
Na izleü Porabski Slovencov iz Szombathelya v Porabji sam sé srečala s trno prijaznimi, baratšagoškimi lidami, med njimi s teticov Margit Mesaroš z Gorenjoga Senika. Njeno slovensko düšo, čütenje do slovenskoga Porabja, cejloga slovenska leko vzememo za peldo. Z ene strani šanaliva!^ ka ne živejo med nami v Porabji, ka bi sé dosta vse leko navčili od nji. Z drüge strani sam pa trno Vesela, ka tisti Vaugri, s sterimi sé je srečala v svojom življenji, s sterimi vküper žive v Tor-máslige ti, nikdar lagvoga ne morejo broditi od Slovencov pauleg njene dobre nature, düše.
•	Ka vam ostane v najlep-šom spomini z danešnjoga dneva?
»Te den meni celau veseli gé, ka sé tü leko najdemo Slovenci vsi vküper. Pa te krajine! Gda sam ške samo tak mala bila, sedem, osem lejt stara, te sam tü odla pa od tiste vöre mau nej. Kaj pa bi nej naigri bila, ka sé dačas vse tü zgaudilo, kak tau tü vse vögleda. Te slovenski kraj je celau lejpi, človek ne more pozabiti svoje korenjé; od kec smo gé. Cejli den je dosta lejpoga bilau, liki najbola sam tauma rada gé, ka sam v Števanovci od mojoga očo držine grobe leko poglednila. Eške od moje stare babe sam najšla grob. Nji sam vüdla, gda sam sedem, osem lejt stara bila, pa sam sé več nikdar nej srečala z njimi, dapa Zdaj pri grobi sam en Očenaš leko zmolila. Pa te cerkvi! Tak gučijo, ka v šteroj cerkvi je človek oprvin gé, ka prosi, tisto sé ma prej spuni. Zato sam prosila našo drüštvo, naj vsakši svojo prošnjo tam doj deje.”.
•	Ste v steroj cerkvi vi tü meli kakšno prošnjo?
„Tö sam mejla zatogo volo, ka je moja (h)či Zdaj v Somboteli v špitalaj, ka so ji nogau rezali, operirali. Una ma tri male mlajše pa naj ji Baug pa Marija pomagati
ka njej dobra bau. Tau nej leko gé, gda ena mati mora iz držine titi. Tau nam völka briga, Vsakša mati bi tak bila.”
. • Vi v tejm vördjate, če dér kaj prosite, ka vam Baug pomore, naj sé vam tisto leko uresniči, pršika?
„Če bi vöro nej meli, bi ranč nej mogli živeti. Ge sam tašoga reda gor rasla, gda so najbola vöro že vkraj spravlali pa so nej dali valati. Mi smo doma tak včeni bili pa nas vöra nikdar nej ta njala. Nas je že telko lagvoga doseglo, če bi nej vörvala bi tau ranč nej mogli vöpre-trpeti.”
•	Vštevanovskoj cerkvi ste vi začnili moliti koga. Ka ste prajli pred molitvijo? „Zatogo volo smo molili bo-ga, ka naj ne pozabimo naš materni gezik pa slovenske molitve pa naj nas Baug pomaga, ka srečno tanazaj domau pridemo.”
•	Tjelko lejt ste bili stari, gda ste odišli z Gorenjoga Senika?
„0, ge sam te ške celau mlada bila, šestnajset lejt sam stara bila, gda sam odišla tadoj na Meggyespuszto na delo. Moja sestra pa brat sta tö tam bila, ške dvej sestre tö, pa so te uni meni tam delo spraviti, ka tü na Gorej-nom Seniki nej bilau dela. Doma smo nej meli slüža pa nej pejnaze. Mati, kak de-vica, so nas gor ranili, ka so očev bojni ostali. Mlajši smo mujs mogli titi vkraj od doma pa sebi krüj slüžit!. Vcuj smo sé vzeli pa vsenakraje nam je dobra bilau. Müva z možaum sva sé tam spoznala pa sé oženila. Tisti lidge so name tak lepau nut vzeli pa poštüvali tö. Ge sam tau s seov prinesla, ka za drügo lüstvo človek dosta mora djasti, ranč ne morem njati, ka bi dragomi nej pomagala, ka tau v sebi mamo mi Slovenci. Gdekoli živé, Sto je Sloven, tisti ovakšo natura ma, kak drügi. Mi Slovenci ejkstra mamo v sebi, ka sé dragomi podložimo, ka znamo pomagati dragomi tö.
Človek ne smej taüti, gda vidi, ka je drügi v nevoli gé, tisto ne smej tak vzeti, ka tisto name ne briga. Vsakši leko pride tak, ka de ma pomauč trbelo pa ma te trno dobra spadne, če ma stoj rokau da, ka de ma pomago.”
•	Po vašomje tau najvekša razlika med Slovenci pa drugimi lidami?
„Ge tak mislim, slovenski lidge so sploj ovak. Pa tau poštüvanje ednoga drügoga! Mi, Slovenci smo v Tor-másligeti, pauleg Büka, tü trnok vküper držali, dapa Zdaj sam ge že Sama ostala.”
•	Te kak leko držite gor tak dobra svojo slovensko materno rejč?
„Tau je tö vcuj gé, ka ge slovenske novine Porabje rada štem. Kakoli delo mam, gda Porabje pride, ge svojo delo vse njam pa te najprvim Porabje trbej šteti. Od najprve litere do najzadnje, ge tau vse vöpreštem. Večkrat moram doj obračati našim Vau-grom tö, ka dosta dobroga pa čednoga geste nut spisano v tej novinaj. Oni so od toga tü bola bogati, če več dobroga čüjejo. Človek sir od tistoga leko bola vekši pa bogati grata, če vse več zna, ka sé godi po svejti. Posaba sé moram Vsejm zahvaliti, steri so tüj vcuj, ka sé brigajo za nas, ka nam eške šenki dajo novine zatogo volo, naj naš gezik ne pozabimo. Mauž, un je Vogrin gé, un samo kejpe gleda, tistomi rad gé, če gder vidi kašne spoznane. Ge vse poglednam po televiziji, vsakši gunč poslüšam, ka majo
gder Slovenci, tau name briga, ge vse rada Znam, celau sé mi vidi. Tak, kak čleki trbej Žitek, tak rečam tö trbej, ka mora materno rejč gor držati. Pa te knjige, ka smo daubili za dare, pa te pesmerske knjige, ka Francek napiso, tau sé meni celau vidi.”
•	Ka sé mavepogučavlave, skaus te občutek mam, ka vipravite, tisto z döjšepa s srca pride, Večkrat so vam štja skonze vöprišle. Vi sé na telki vežete na svoj rojstni kraj, na svoj materni gezik?
,Ja, Zdaj je 50 lejt, ka sam ge v gorenjeseničkoj šauli slej-djen stopaj naredla. Mi smo 14. juniuša 1952. leta meli valeto (ballagás). Ge s cejloga srca nazaj brodim na tiste učiteljice pa učitelje, šteri so nas tam navčili na vse dobra. Kak so nas Srmačke mlajše gor prijali! Gda smo kakšen svetek meli, smo nej meli tašni gvant, ka bi ga leko nase djali. Eške tašna učiteljica bila, ka svoj klüč tadala, naj doma iz nje-noga omara vövzemem gvant, steroga mi na drügi den trbelo, tak mi je zavüpali Zato pop pa školnik je najvekši lampaš v enoj vesi. Če so tisti nej tak gé, kak trbej, te v tistoj vesi mladina tü trno dobra ne raste gor.”
•	Privasjetauškegnesden tü istina?
»Zdaj bi tö tak trbelo biti, depa zdaj te školnicke pa venak eške tak tö leko povejm, popovge so tö nej tašni, kak so prvi bili. Tašoga, kak so bili Janoš Kühar na Gorenjom Seniki, tašoga venak na svejti več nede. Uni so znali gučati z mlajši, z mla-dinov, s starcami, so znali vsakšomi eno dobra rejč dati. Dosta brodimo nazaj na nji, ka so nam tašo paut pokazali, po šteroj pauti je vrejdno gé titi, pa če po tistoj pauti demo, je vrejdno živeti tö.”
•	Meni je čüda, ka vi na tisti šestnajsti lejt telko dobri spominov mate. Ka bi
bilau, če bi v cejlom življenji toj živali?
Jaj, ranč ne vejm! Tü doma že nemamo žlate. Zdaj venak eno tri kedne, ka sam na Gorenji Senik odla, liki tak bilau, kak bi domau üšla. Ta moja botra, ta moja sausad-kinja tam vrkej na brgej, Turkina Ana, tak so me gorprijali Pa ge nji tak mam, kak gda bi k starišom üšla. Tak celau dobra sé leko čütim med njimi. Celau sam rada gé, če sé leko srečam z njimi pa ji leko Vidim. Moji mlajši so trnok mali bili, gda so ške moja mati živali. Zdaj mi en sin pravo, ka letos bau tau leto, ka un gor pripele gnauk svoje mlajše, depa ge naj tö z njimi dem, ka bi njim un rad pokazo, gde so bili njanababa.”
• Ste Vaše dobre slovenske nature so vaši mlajši kaj erbali?
„Ge tak mislim, ka vsi zamaj. Dosta ji je, ka šest mlajšov mam. Pri nas, če eden biu v nevoli, te so vsi vküp segnili za tistoga. Kašakoli briga je, so vsi zamaj zaengapaenza vse. Tak mislim, ka tü vcuj so mojo natura tö erbali. Istina, ka moža tö dobroga mam. On meni vse dobra vcuj spravo. Ge sam z mlaj-šami dosta dela mejla, tau vse moja briga bila, njava briga je pa bila kraj slüžili. Je dosta delo, Zdaj je že tö v penziji. Od tistogamau, ka ge več nemam padaškinje, štera bi z meov üšla v Sombotel, gda Slovenska samouprava pa drüštvo ma kaše programe za nas, Zdaj te un sir z meov dé, ka sé on tö trao dobra čüti. Müva sé Obadva dobra čütiva v tau drüžbi. Enoga drügoga tak poštüjemo, kak če bi bratje pa sestre bili. Tak leko povejm, ka v dosti mejstaj doma v enoj familiji ne držijo tak vküper, kak mi tam. Tau Mariji Kozar tü dosta leko zahvalimo, una sé dosta trüdi, ka nam vse tanaredi. Zatok pa moramo njau poštüvati. Smo veseli, ka tašoga človeka mamo, šteri sé telko briga za nas.”
Klara Fodor
Porabje, 8. avgusta 2002
6
Volitve razpisane Predsednik državnega zbora Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev predsednika republike, županov in občinskih svetov (te bodo 10. novembra) in državnega sveta, ki bodo 27. in 28. novembra. Roki za volilna opravila začnejo teči 2. septembra, ta datum pa je določen tudi kot dan razpisa volitev. Uradna volilnakampa-nja se bo začela 11. oktobra.
Gnojnica pred vlado S transparenti in ob spremstvu policije se je v ponedeljek, 29. julija, ob 11.55, pred poslopjem vlade zbralo približno 3000 slovenskih kmetov, ki so s protestnim shodom v organizaciji Sindikata kmetov Slovenije želeli slovensko vlado opozoriti na nesprejemljivo kmetijsko politiko države in svoje težke razmere. Podpredsednik sindikata Franc Kučan je zbranim prebral protestno noto s preko 30 zahtevami, ki so jo nato predali generalnemu sekretarju vlade Mirku Bandlju, ki je sprejel predstavnike sindikata.
"Stojimo pred hišo miloščine," je dejal Kučan, preden je prebral zahteve s protestne note, ki se nanašajo na problem suše, veterinarskih predpisov, približevanja Evropski uniji, dotikajo pa se tudi socialnega položaja kmetij. Zbrani kmetje so z burnim aplavzom pospremili posamezne zahteve, še posebej glasno pa so pozdravili zahtevo po odstavitvi direktorja veterinarske uprave Zorana Kovača in zahtevo po uresničevanju zakona za odpravo posledic lanskih ujm.
Kmetje, ki so jih nagovorili tudi predstavniki posameznih nevladnih organizacij kmetov in opozorili na nekatere specifične težave, so na shodu vladi simbolno predali tudi vrečo pšenice in jo pozvali, naj jo proda po najvišji ceni in tudi tako zapolni proračunsko luknjo. Prav tako so v odtok pred poslopjem vlade izlili tri litre gnojnice in zagrozili, da bodo na prihodnjih protestih, če bo potrebno, to zlivali po Ljubljani. V spomin na osem slovenskih kmetij, ki po podatkih sindikata zaradi nesprejemljivih razmer dnevno prenehajo s kmetijsko dejavnostjo, pa so lahko zbrani prisluhnili zaigrani Tišini.
Počivanje na stara lejta
Karba Kálmánné, po domanjom Klošina Rejza so sé v Andovci narodili, na mlašeča lejta majo trno lagve spomino. Gda so osem lejt stari bili, je njigvi ram dolazgoro. Eden saused na drugoga čemeren bijo, njigvi ram je paulek bijo pa so oni tü zgorelo Tak, ka so nagnauk trgé rami čistak dolazgoreli.
•	Kak sé spominate na tau?
»Tau sé je na vüzem Zgodilo, oče so najoprvin v pamet vzeli. Vnoči pravijo, naj sé brž patjivamo, ka smo v od-nji, ka gorimo. Stariške so nas tavö pod edno drejvo djali z dunjami vret, kak smo spali v pižomi. Pod drejvov smo gledali, kak nam ram gori. Stariške so več nika nej mogli naprajti, ka je že graubo gorelo, vse nam je na nikoj prišlo.”
•	Tisto je nej strašno bilau gledati, gda ste vidli, ka vam ram gori?
»Tau ne morem taprajti, kak je tisto strašno bilau, gda smo gledali, ka nam nika ne ostane. Doste lüdi nam je pomagalo, depa nej so mogli obraniti, ešče s Slaskoga so prišli pomagat.”
•	Kakje te tadale šlau, kak ste nazaj zidali ram? »Najoprvin so name v Saka-lovce odpelali, drugi mlajši in stariške so pa ostali v Andovci zarandi, dočas ka so rame nej nazaj zozidali. V Sakalovci je meni dobra šlau, istina, ka sam vse mogla delati, v štali na njivi, v rami. Plačo sam nika nej dobila, samo ka so mi gvant pa djesti dali. Tam sam v šaulo ojdla, tam sam padaškinje najšla.”
•	Ka ste vile brodili, gda so vas v Sakalovceposlali? „Mena so prajli, ka do me v Sakalovce pelali dočas, ka rame nazaj zozidajo. Dja sam najmenša bila. Vejdla sam, ka njim tak baukše bau, meni tam nika nej falilo, rada sam tam bila. Gda so pa že rame nazaj zozidali, sam ranč nej stejla nazaj
domau titi. Pri Solami sam bila, tam je tü edna dekla bila pa sva sé müve tak dobra mele, dobre padaškinje sva gratale. Zatok sam Večkrat üšla domau pa so name stariške tü poglednili. Dja sam v Sakalovci dočas bila, ka so Solame nej vöodpelali (de-
„Meni je zatok pravi dom furton v Andovci bio, srce me je tavleklo. Tam doma je že sneja bila, Piština žena, Mariš. Müve sva sé trno dobra vtjüp spoznale pa sva dobre padaškinje gratale. Vtjüp sva ojdle v krčmau, doste sva plesala Mlinarin Djuši so igrali, trno je dobra bilau.”
• Gda ste sé oženiti, ste doma ostati?
,Ja, na začetki smo doma bili pri nas. Te je Kalman v Andovci krčmar grato, tam je edna mala künja bila pa smo tašli. En par lejt je tam bijo, potistim smo sé pa v Sakalovce spatjivati, ka je tam krčmar grato. No, pa te 1964. leta smo v Varaš Prišli, ka smo rama zozidali.
portirali). Gnauk so samo vnoči prišli pa so nji vse odpelali. Name so tü steli, samo sam njim dja prajla, ka daum v Andovci mam pa dem domau k njim. Na, te ma je tisti sodak s pükšov vdaro pa sam njim prajla, ka Zaman me mlatijo, ka če me bujejo pa nemo üšla z njimi. Na, pa te so me na meri njali, druge so pa odpelali. Potistim sam ešča dva mejseca tam ostala, ka sam maro polagate, gnauk so pa samo tisto tü odpelali. Te sam pa odišla domau k starišom.”
• Gda ste domau Prišli v Andovce, kak je bilau?
Toj, gde smo zidali, je grdo mesto bilau, vse grmauvdje, tisto je trbelo tapucati ešča pred zidanjom. Dosta dela je bilau, Tau smo srečo meli, ka so nam pri zidanji dosta pomagali iz Andovce, iz Sakalovec, pa padaške, tak ka samo nam zidara trbelo plačati.”
• Vi ste doma delati ali ste pa ojdti kama delat? »Doma sam tü delala pa sam Kalmani pomagala v krčmej. Sledkar sam pa v Rešti üšla delat. Nej je fajn bilau, ka male mlajše sam mogla doma njati, depa potrejbno je bilau. Tau je dobra bilau,
Porabje, 8. avgusta 2002
ka gda so že vekši bili mlajši, so sami vse vedli naprajti. Sküjala sam njim pa so si se-. greíi djesti, potistim so posaudo zaprali pa gora so tü zaprali. Gda so pa že Kalma-na mati nuta prišli k nam laknivat, te so mi pa že oni dosta pomagali.”
•	Na žalost moža ste že zdjibili, kak sé nazaj spominaj oni so dosta nazaj v Andovce ojdti.
Ja, on je trao dosta odo nazaj, njega je Andovska ves vlejkla nazaj. Vsigdar je pravo, dočas de on živo, svojo rojstno ves furton pogledne, pa gde je ram stau, tisto vredi dejvo. Trno naglo je mrau. Kak vsakšo nedelo je karte üšo špilat v Makkhe-tes, podnek je domau prišo pa je ranč djesti nej Sto, samo si dola lego, ka je on trüden. Zadvečeri je že mrau, tau je tak naglo prišlo, ka je tau nišče nej brodo.”
•	Zdaj ste sami?
»Nej, hvala baugi, sin Laci je domau prišo, nazaj k meni laknivat. Prajla sam, gda je Kalman mrau, ka naj ram odamo, pa ednoga menšoga küpimo meni. Te je pa Laci pravo meni, ka te ram pa ne da odati, ka smo trpeli pa šparali, ka naj ga leko zozidana. Tak ka je Laci vse znauva dau naprajti ižo, köjnjo, kopalnico, vse.”
•	Kak vam pa zdravje slüži?
„Tavala. Zdaj nej davnik so me rezali pri srcej. Od tistoga mau, ka sé je Laci domau spakivo, mi trno dobra de, sneja mi nika ne da delati, vse napravi. Trao dobra snejau mam, samo mi furton tau pravi, nika drugo ne želej, samo gda mala dekličina domau pride iz šaule, naj go nekak čaka doma. Vse je dobra. Trno dobra držino mam, kak sina, kak čerko, poštüjejo me, dja nji tü. Samo tau je baja, ka Kal-mananega, onmi trno fali.” Valerija Časar
7
Nej je vse tak, kak včasin mislimo
Največkrat tak mislimo, ka prej v Porabji naš materni jezik, našo narečje vseme-nje živi. Tau pa zatok mislimo tak, ka buma naša mladina vsemenje guči jezik, te pa gda do oni meli deco, več nišče nede včiu mlajše materni jezik. Tau pa Zdaj nemo vöspravlala, Zakoj je tau tak. Zatok sam »pero” vzela v rokau, ka sam te dni nika sploj lejpoga doživela.
V tauj maloj zgodbi pa morem ešče malo nazaj titi. Med šolskim letom sam Večkrat mogla pauleg Šabler gostilne čakati svojo vnuki-njo. Tüj pa tam sam si malo nut sedla na edno kavo. Tam sam spoznala edno go-spau, kölnarco. Ona sé mi je napona lepau poklaunila pa me je po imeni zvala. Nej sam go poznala. Etognauk je pa tak prišlo, ka sam s sestrov sejdla v tauj gostilni, pá ona pride, sé poklauni pa mi prinese, ka sam prosila. Pitam sestro, če pozna tau žensko. Ona je prajla, kanej. Ge sam pa te več nej tak njala, pitala sam go, Sto je pa te ona. Pa te kölnarca začne sploj lepau slovenski gučati, ka je ona iz Andovce pa je njeni deklički priimek Treiber. Več smo nej meli priliko gučati, ka je ona mejla svojo delo, liki gda sva s sestrov staupile iz gostilne, je nama slovenski kričala, ka drgauč naj tü prideve pa z Baugom. Zdaj mi je pa nevola bila, Sto so v Andovci bili Treiber. Pa te je moja sestra vönajšla, ka so tau Tmjaški bili. So že dugo v Traušča, tam. so ram zozidali. Gor sam go poiskala pá te sam eške dosta več zvej-dla od nje. Ta ženska je žena od šefa gostilne, piše sé Šabler Irma.
• Sploj me veseli, ka sam te spoznala. Telko vejm od te-
be, ka si sé v Andovcaj narodila, ka si nej pozabila svoj materni jezik Tvoj mauž je na polonja tü s slovenskoga pokolenja.
' »Šest mlajšov nas je bilau, Oča mi je iz Andovce bio, mati pa iz Slovenije, iz Dolenec. 4 lejta sam v Andovci ojdla v šaulo, 4 pa v Števanovci.
Slovenski jezik smo sé tü včili, rada sam sé slovenski včila. 1970. leta smo si pa nauvo hišo zidali v Traušči pa smo sé po tistem es zno-sili. Tüj sam sé spoznala pa sé oženila s Šabler Imre-nom. Njegvi oče je emo gostilno. Zdaj, ka ma je Oča že mrau, on pela tadala tau gostilno. Ge sam prva v Židanoj fabriki delala, te sam pa mejla deco pa sam ostala doma.”
• Tak vejm, ka so ti Oča že mrli, mater pa ešče tüj maš. Kak si vüva z materjov gučite, če ste med sebov? „Z materjov müve samo slovenski gučive. Tau ranč ne more pitanje biti. Mam pa šogorco, steri so sé z Gorenjoga Senika v Varaš znosili, z njauv tü samo slovenski gučive. Pa iščem priliko, gda sé leko malo vönagučim slovenski. Tau mi sploj dobra spadne. No pa mam taščo, stera je iz Števanovec, z njauv tü gučim slovenski. Z možaum nej, zatok ka on samo razmej slovenski, de-
pa ne guči. Žau, deca tü samo tüj pa tam razmej kaj, liki oni tü ne gučijo slovenski.”
• Pelate gostilno. Gnes je že tak, ka vsefele goste mate, etak pa trbej različne jezike -- najbole nemški pa slovenski -- vedeti. Če dobi-te slovenske goste, sizguča-
vaš z njimi slovenski? »Buma, ka si zgučavate Tau tü morem povedati, ka včasin napamet vzemam, iz steroga dela Slovenije so gosti. Zatok, ka steri od daleča pridejo, je buma žmetno razmejm. Depa etakšoga reda njim razložim, ka ge samo porabsko narečje gučim, oni sé potrüdijo pa je nigdar nej bilau, ka bi sé nej razmej ka bi nej njim mogla njigve želje spunili. Tau me veseli. Zvün mene ešče mamo edno slovensko kölnarco, stera je z Gorenjoga Senika, ona od mene lepše zna slovenski. V tauj „meštriji” je jezik sploj potrejben, ovak ne moreš goste sprejetju.”
• Sto vse dela v vašoj gos-tilni?
»Tak leko povejm, ka je tau držinska gostilni Moj mauž je Šef, ge sam kölnarca pa moja hči pa sin tü. Sin sé eške vči, etak samo te pomaga, gda so počitnice. V künji mamo tri lüdi, steri küjejo. Tau je vse. Delati dosta
trbej, gostom moreš naga-jati, ka ji je vse menje. Pa te ge doma eške malo „gaz-dijo” tü pelam. Držim svinje, kokauši zatok, ka sé tau meni vidi. Brezi toga bi mi nika falilo.”
•	Kakje že v ednoj gostilni, tau zatok je nej napona fajn, sploj pa nej ednoj ženski. Kak si sé vcuj vzela? Kakši sogoslje?
»Ne morem povedati, ka je tau zame najvekšo veselje. Depa delati je potrejbno. Sploj žmetno trpim, če sé nistarni zapojijo. Te si človek tak more djati z njimi kak najbole fajnsko. Ka če sé koriš pa je vred djemleš, je vse lagovejše. Pa tau tü morem povedati, ka mi je na začetki lagvo šlau. Prva liki bi kölnarca bila, sam dugo v künji delala. Tam sam nej bila pred očami. Tüj je vse ovak. Dosta vse sam sé mogla navčiti, kak je že tau potrejbno, če si kakšo nauvo maštrijo odebereš.”
•	Na začetki sam ti povedli ka bi zatok rada gučala stebov, ka bi nika napisala v naš časopis, v nase novine. Dobivaš ti novine Porabje?
»Žau, ge je ne dobivam, depa ne mislite, ka je ne štem. Moja mati je dobiva, pa gda Odim pri njej, te si je vsigdar malo v roke vzemam, tau name sploj veseli pa briga. Veseli me, ka gestejo lüdje, ki sé spravlajo s takšim, ka je po mojem tau potrejbno. Če lüdje malo štejo, vsebole ne pozabijo rejč. Pa tau je tü sploj potrejbno, ka če sé mi, Slovenci Srečamo, naj si slovenski pripovejdamo. Ge z vsakšim, Sto je Sloven, si rada pripovejdam slovenski. Te sé čütim doma.”
Novi predsednik na čelu urada
Z 29. julijem je nastopil funkcijo novi predsednik Urada za narodne in etnične manjšine v Budimpešti. Antal Heizer je po rodu Nemec, pred tem je opravljal funkcijo podpredsednika urada. Z imenovanjem Antala Heizerja se je strinjalo tudi vseh trinajst predsednikov državnih manjšinskih samouprav. Antal Heizer je v svojih prvih izjavah poudaril, da ima za dve najvažnejši nalogi spremembo manjšinskega zakona ter zagotovitev pogojev manjšinske kulturne avtonomije.
Nova kaseta in zgoščenka
Pred kratkim sta izšli kaseta in zgoščenka dveh porabskih ljubiteljskih skupin. Ljudske pevke iz Monoštra in Števanovcev so glasbeni material posnele v Studiu 22 Radia Maribor. Na kaseti in zgoščenki je posnetih 27 ljudskih pesmi. Ljudske pevke je pripravila Marija Ritu-per, glasbena pedagoginja iz Murske Sobote. Založila ju je Zveza Slovencev na Madžarskem, z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem, Zavarovalnice Triglav ter Podjetja Veseli ddban.
Programi, prireditve
•	Gasilsko društvo Dolnji Senik je 3- avgusta organiziralo srečanje in tekmovanje porabskih gasilskih društev. Ob domačih društvih so se srečanja udeležila tudi društva iz Slovenije in Avstrije, skupno je tekmovalo štirinajst ekip.
•	9- avgusta ob 18. uri se bo v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru odprla razstava likovnih del članov likovne skupine Društva upokojencev Murska Sobota. Likovna dela Ernesta Bransbergerja, Vlada Sagadina in Lojzeta Veberiča bodo na ogled do konca avgusta.
•	17. in 18. avgusta prireja Mestni kulturni center v Monoštru Festival »Dobrega sosedstva«, na katerem bodo nastopile madžarske, slovenske in nemške kulturne skupine (folklore, ljudske pevke, pevski zbori) z območja ob tromeji.
I. Barber
Porabje, 8. avgusta 2002
8
Mladost pa hitrost
Leko povejmo, ka gnesden taši ram več ranč trnok nega, gde bi avto ali traktor nej biu. Depa leta 1959- je tau eške fejs velko delo bilau, če je stoj en motorbi-cikli emo, sploj pa v ednoj vasnici.
•	Čuk Agošton, po domanjom Štavanekin Gusti, vi ste pred dobrimi par lejtami na Gorenjom Seniki doma biti. Vi ste že 1959. leta meli en motor. Kašoga motor ste meti?
„250 cm5Jawo, rdečo farbo je emo. Tisti motorbicikli tau nej pozno, ka nede üšo. Kak mladi pojep sam ge tau želo, ka naj vse bola naglo leko z njim dem. Dostakrat, gda sam tak naglo üšo, sam tak čüto, kak če bi motor ranč nej kormanj emo. Ge sam sé od toga nikdar nej bojo, ka tisti motor name nin nja, ka nemo mogo z njim domau ali nikam inan pridti.”
•	Gde ste tisti motor küpiti?
»Na Magyarlaki od Schatz Imrena. Ge sam emo prva en Csepel, Vej tisti je tö trnok dober biu, pa te sam tistoga audo. Te sam sé tak bojo, ka bau, če mi Imre svoji velki motor ne oda, ka mo ge te brez motora. Depa vala Baugi, audo mi ga je. Istina, ka s tistim motorom sé mi nej trbölo dosta voziti, venak samo eno leto. Tisto leto sam z motorom odo delat, ka z biciklinom sam nej Sto ojdti, busa pa te eške nej bilau. Zato mi je tö potrejben biu motor. Po sobotaj pa nedelaj sam sé pa samo vozo tü ta pa tam ta. Eno soboto, gda sam domau prišo, sam v motori pozabo klüč pa te mi je akumulator slabi grato. Te sam spravo bate-rije pa sam vküper zakapčo. Te sam probo, če de tau tak dobra gé pa če mo leko z
njim v nedelo na Dolenji Senik üšo na bučo. No, depa meni več tam nej trbölo ojdti, ka v nedelo po podnevi sam spadno z motorom na Gorenjom Seniki. Istina, ka na tisto ge več nika ne vardjate Gda sam domau iz špitale prišo pa sam vüdo, kamotor je naprej vküperst-rejt, te sam dau samo valati, ka je rejsan tak gé, kak so mi domanji v špitalaj pravili. Ge sam skauz tau mislo, ka v fabriki sé je z menov kaj Zgodilo, ka sam ger dojspadne. Depa don je nej tak bilau. V roké sam cveke emo nutdja-no dva mejseca, ge je strejta bila. Tisti vküpstrejti motor sam ge te eške dau vret vzeti. V eno velko lado sam tisti motor nutspakivo papo pošti sam ga gor v Pešt poslo. Tam so bili moj vüjec pa so uni vse zriktali, so mi pokazali, gde moj motor naredijo. V Pešti so motor vret vzeli, doj so ga pofar-bali, nauvi predjen tau so cüdjali. Gda je pa motor že doma biu, te sam ga vse vküpersklau. Po tistom sam sé pa malo vozo z njim. Istina, ka na skrüma, ka so mi vozniško dovoljenje Včasik vkraj vzeli, gda sam nesrečo emo. Najvekša falinga je tau bila, ka vsakši policaj mi je padaš biu pa te sam ge vsikdar merno piu. Soboto vnoči sam z motorom domau üšo, ka je na Židovi buča bila pa sé mi je nika nej Zgodilo. Nedelo popodnevi sam pa že v špitalaj ležo.”
• Gde ste spadnili z motorom?
»Pri šauli na Gorenjom Seniki, gde je tisti velki ovinek. Tam pri šauli ena soja bila pa sam eške tisto z mesta potisno. Tak ka je te venak rejsan graubo moglo biti tisto. Te vemau so poštijo redli pa tašo velko, Črno, ba-zaltno kamenje so gorzvo-zili na paut pa sam ge gor na
kamen prileto pa me te kamen lüčo. Tau, kak naglo sam mogo titi, več ne vardjate Depa tau so drugi gučali, ka je fejs djalo tisto, gda sam v sojo zaküro. Te so me
Včasik v špitale odpelali, istina, ka tau več ge tö nika ne vejm. Tri kedne sam tak v špitalaj ležo, ka sam nika nej znau od sebe. Gesti so mi tö nika nej dali v tisti kednaj. Gda sam že k sebi prišo pa sam leko gučo, te je padar pravo, ka če Zvün domanji Stoj me pride gledat, ka so dekle zato tö ojdle me gledat, te tiste prej völiči.”
• Zaka so vas drugi nej smeli Pogledniti v špitalaj? »Zato, ka meni je te eške fejs lagvo bilau, pa sam si samo brodo pa sam sé čemerno pa te mi eške bola lagvo gratalo. V tašoj sigumoj iži sam biu, ka eden policaj vsikdar vanej pri dveraj sejdo pa te sledik samo domanje nut-püsto. V tistoj iži smo trge bili. Eške dobra vejm, ka so nas vsevküper dojzeli, depa te kejpe sam ge vse tazakü-ro, naj ranč ne Vidim, kak sam vögledo. Nemški Padarge so tö ojdli tam, pa so steli, ka name tavö odpelajo na Nemško, ka bi tam nutpoka-
zali, kašo velko nesrečo sam emo pa don Odim. Depa ge sam nej Sto titi.”
• Vsakši policaj vam padaš biu pa zato ste vüpali kaj spiti, gda ste sé z motorom voziti. Kak bilau te, gda sé je z vami ta nesreča Zgodilo piti ste kaj?
»Gvüšno sam piu kaj pa te sam eške Sto na Dolenji Senik na bučo titi zad-večarka!”
• Gda ste motor dati vret vzeti, te ste sé eške voziti z njim ati ste ga Včasik taodati? .Jaj, s tistim sam eške gde vse odo! Na brgej pri Cüvini, pri Djauklini, tam sam vse odo eške z njim. Sledik sam sé pa te tak zbrodo, ka ga bola taodam. Iz Rábagyar-mata ga je küpo eden. Tak sam čüu, ka je tisti tö fejs spadno z njim. Vejpa ge sam tö Večkrat spadno, samo nej tak graubo. Tisti motor je üšo kak miseu! Staudvajsti je največ üšo, depa vöra te več tak nej kazala, liki ta pa nazaj samo ojdla. Istina, ka za tritresti gezero forintov Sam ga küpo, ka je 1959- leta eške trnok dosta bilau. Furt sam tau želo, ka gda mo že motorbicikli emo, te po tistim avto küpim. Depa nika je nej tak bilau, kak sam ge
brodo. Te, gda sam nesrečo emo, te so mi vozniško dovoljenje Včasik vkrajvzeli, sledik sam motor tö audo. Te sam že tak brodo, ka velki motor več tak nemo emo, Zaka mo pa te vozniško nazaj spravlo. Depa sledik mi je že žau bilau. Potistem sam küpo en menši motor pa s tistim sam te pa delat odo v Varaš v fabriko, depa brezi dovolenja. Jaj, pa tjel-ko lüdi je mi pravlo, ka naj sé ne vozim tak naglo. Depa ge sam tau nika nej baugo. Nej Zaman, mladost je mladost!”
•	Z žmetnim srcom ste ta-odati motor?
»Z žmetnim, če rejsan en parkrat sam spadno z njim. Vejpa motor je li motor.”
•	Te ste že oženjeni biti, gda sé je ta nesreča Zgodilo?
,,A nej! Te sam samo sedem-dvajsti lejt star biu. Te sam ranč eške nej brodo na tau, ka mo sé ženo. No te, gda sam tam biu v špitalaj, te je tisti Makoš, šteri je z lüdami igro, tö tam v špitalaj biu pa že ženo emo pa eno deklo, te sam si tak zbrodo, ka če mo-gauče bau pa mo pa zdrav, te sé ge tö oženim.”
•	Ka te čütite, gda vidite, ka en mladipojep z velkim motorom naglo de pa ovin-ke samo tak dojrejže?
»Tau, ka če bi mogo, bi ma tapravo, kak sam ge zapodo. Kakši je Žitek, ka človek na ka leko pride.”
M. Dravec
RADIO
MONOŠTER
na
UKV (FM) 106,6 MHz
Porabje, 8. avgusta 2002
9
Irašnji muzikant, aktivist Romov
27. juliuša je Romsko društvo Rjavo dombo v Zenko-vcih v občini Puconci že štr-tič držalo Mednarodni rom-ski folklorni festival. V kulturnom daumi je nastaupilo 9 skupin, med njimi že drügo leto harmonikar Laci Korpič z ženskim kvartetom iz Porabja.
Bilau je telko gledalcom ka smo sé nej mogli geniti v dvorani. Romi so lejpo peldo pokazali, kak trbej vküper držati, vküper prijati
enoj manjšini, kak trbej po-štöjvati tiste, steri sé tröjdi-jo za tau, naj sé ohrani kulturna dediščino Publika, stero je zvekšoma mladina djala vö, je bila preveč aktiv-na bila - tü pa taum eške bola, kak bi trbelo - je s svojim velkim ploskanjom redno davala volo mladim rom-skim plesalcom, najbole do-manjim. Prireditev sta svojo prisotnostjo počastila župan pa podžupan občine Puconci, tau so domanji vzeli za velko poštenje, najbola Štefan Horvat, predsednik romskoga drüštva. Kak go-stitelj (s svojimi pridnimi pomočniki) prireditve pravi, ka prej on tau v krvi ma, ka mora ravnati vse delo, mora komandirati pri prireditvi, ranč kak doma. Ka je ta prireditev postala tradi-cionalna, sé najbola njemi leko za(h)vali. Kak ijrašnji muzikant ma v sebi, ka romsko kulturo trbej razvijati in
ohraniti, ka za nji velko vrejdnost nosi. Sam si ne more premisliti, kak daleč so napredovali v zadnji deset lejtaj, vej pa prvin so nej meli priliko zatau. Njijvo drüštvo ma zanimive prireditve, stere interesirajo lidi, zatau majo furt telko gledalcom Tau tü istina, ka v tau krajini dosta Romov žive, v občini Puconci je pet tašni vasic, med njimi Zen-kovci, gde smo spoznali tak lepau urejeno, čisto romsko
naselje, kak en püngrad. Štefan Horvat sé je tak odla-učo, ka delo predsednika prejkpisti mladoj generaciji s tejm, ka ji ne nja na samom. Leto dni de njim ške vse pomago, njim tanače davo, pokaže dobre, pravilne poti toga dela, ostane »svetovalec”. Tak misli, ka ške več leko deje, včini za Rome, kak svetnik v občinskom sveti, zatau želi kandidirati na lokalni volitvaj. Najvekši Cilj ma je pa tau, ka naj do v drügi štiri lejtaj leko meli svojoga poslanca v parla-menti v Ljubljani. Štefan je z ene strani priznan muzikant vsepovsod po Sloveniji^ v sausadni državaj. Vej je pa štirideset lejt spremljal folklorne skupine, je Vodo an-samble. Poštöjajo ga vsepovsod. Zvöjn toga je pa s svojo aktivnostjo, sposobno-stjo, inteligence, s kulturen! obnašanjem zadaubo velki ugled najbola med svojimi v občini Puconci. Za različne dejavnosti je letos daubo občinsko priznanje. Čestitamo ma in želimo-v prihodnosti veliko uspe-hov!	Klara Fodor
V Slovenski vesi pri enom rami od majuša mau so bola bogati za eno živau. Pauleg 9 svinj, 30 kokaušov pa 5 mačk, Zdaj še vsakšo 4 vöre krmijo s cuclinom smo »Bambi”, stero je gazda najšo na njivi, gda je travo kosijo. Samo par dni je stara bila. »Bambina” je je poglednila skorok najbole so ji pa veseli bili mlajši z otroškoga vrtca.
Steri nam dosta pomagajo
Društvo prijateljev Porabja iz Budimpešte sé je pred enim letom ustanovilo zatok, naj leko pomagajo najmajnšoj vesi v Porabji, Andovcem. Petdeset članov majo, steri so zvekšo-ga vsi iz Budimpešte. Njigvi Cilj je varstvo okolja, kulturne dediščine in vesi. Kak društvo, tau leto že leko notradavajo natečaje. Dočas, ka so nej ustanovili društvo, so nam že tö dosta pomagali. Štiri lejta, gda smo zvonika strejo menjava-li, so k nam Prišli pa so nas pitali, kak leko pomagajo. »Pomauč smo iz vesi dobili, dapa pejnazdja so poskaupa,« smo jim prajli. »Dobro, te mi strokovnjaka, ka na zvoniki dela, plačamo,« so prajli. Tak sé je začnilo sodelovanje s »Peštari«.
Od tistoga mau vsako leto nam pomagajo, če kaj delamo. Dejo kaulak po vesi pa smetja vküpberejo, nega takšoga vaškoga dneva, gda bi oni nej na pomauč bili. Tau leto so vretine v Andovci vse vöspucali. Do tejga mau so tak vküp-zaraštjani bili, kami, Andovčani, smo je komaj najšli. Zdaj so vöspucani pa pri vsakši vretini je edna stolica napravlana, kama si dola leko sede. Oni so nam pokazali, ka dosta tašo djesta v ednoj vesi, ka leko napravi brezi pejnaz tö pa ves od tauga že lepša baude. Zdaj na vaški den vküper redimo edno omaro, kama vöpustavimo pusaude veričkogalončara, steri sé je v Andovci naraudo.
Dosta je taši vasnic, steri probleme majo s »Peštari«, zato ka ne morajo vöpridti eden z drügim. Mi srečo mamo z »naši-mi«. Gnesden, če eden »Peštar« ram küpi tü v naši vasaj, vaščani včasin tau pravijo: »Na, pa je prišo eden bogati,« pa sploj težko na guč stanejo z njim. Dapa nej slobaudno pozabiti, ka je med tejmi »Peštari« dosta vönavčenoga lüstva, steri če škejo, dosta vse leko pomagajo lüdam pa vesi tö. Dapa leko so vesi na kvar tö.
Hvala Baugi člani Društva prijateljev Porabja so za Andovce pa nej proti vesi. Če bi bila taša diploma, ka »Najbola Andov-čan«, steri je nej Andovčan, te bi tau diplomo dva »Peštara« dobila, Tibor Nemecz pa Gábor Jáki. Prvi je predsednik drugi pa podpredsednik pri drüštvi. Dapa nej je tau važno. Tejva dva, če jim čas pisti, sta vsigdar v Andovci. Tau je tašo kak bolezen, če sta nej v Andovci, te sé že ne poznata (počütila) dobra. Tisti človek, steri sé je tü naraudo pa tü gorazraso kak mi vaščani, ne vej, kakšna lejpa pokrajina je kauti nas, kelko »zakladov« (kincs) mamo, ka ne vejmo poštüjati. Pa te prideta dva »Peštara«,,šteriva nam oči odpreta. Če drügo več že ranč nedo delali, že za tau sé jim leko zavalimo.
K. Holec
Porabje, 8. avgusta 2002
IOi
„V Budinci smo tak kak vi v Andovci"
Dostakrat sam že odo v Budinci pri Žnidami, dapa vsigdar sam pozabo nika pitati. Spomnim sé, gda sam še mali bijo, dostakrat je odo pri nas pa po vesi eden človek, steroga so tak zvali ka Žnidami Franci. Te človek je odo kaulak po vesi pa je odavo vsakše fela, ka je z autonom leko pripelo. Blago za gvant, žajfo, vacalejge pa še dosta vse drauvnoga.
Tau vejm, ka je iz Büdinec bijo, dapačidanrod, tau ne vejm.
Edan čas je odo, potistim pa taminau, kak če bi ga zemla požrla.
Tau mi je v glavej ojdlo, gda sam proti Znidamoma rama üšo. Dapa tau sé mi pá nej posrečilo. Na teltja smo pripovejdali, ka mi je samo te prišlo na pamat, ka sam pá pozabo, gda sam že na drügi strani meje bijo.
Kak notra staupim v Žnidar-no dvorišče, Vidim ka Marička, Žnidamoga Vilmoša žena, v krili edno košaro majo pa tam nika preklajajo.
•	Ka mate v košari, piščence?
»A vraga, grbanje mam.«
•	Vej samo norca redita iz mene, kak bi meli v tašoj süči grbanje?
»Poj pa Pogledni, če ne daš valati.«
Notrapoglednam v košaro pa so rejsan grbanji.
•	Gde ste je pa brati?
»Pa gde? Pa v gauštja rastejo, nej? Tü pri nas vsigdar malo prvin zrastejo kak pri vas. Najprvin proti Šalovca, te pri nas, za nami pa vi pridete.«
•	Vi odavate grbanje ati samo za svoj tau berete?
»Zdaj ne mora odavati, ka je malo, radi smo, če telko najdemo, ka za obed dojda.«
• Pri vas je vejn nej tak velka süča kak pri nas? »Jaj, kaj bi pa nej bila. Te dež, ka je malo spadno, tau samo telko, ka so sé grbanji malo pokazali. Na njivi, ka smo posadili, vse tasena. Ka pa
ne posena ta, tisto pa jelen vse sfunda. Nej vrejdno sa-diti nika nej. Drago je umet-no gnojilo pa škropivo tö, hasek pa nejga. Če stoj pše-nico oda, tisto država sploj fal küpi. Zaman so pisali pismo ministra, naj zdigne malo cejno, on tau pravo, ka te do že bola od Vaugrov küpüvali, zato ka pri vas samo polonja telko košta kak pri nas. Na, na tau Zdaj ka povej človek? Dapa najvekša problema je tau, ka vö-senejo stüdenci. V našom stüdenci že samo štirideset centimetrov vode djesta, ne vejm, ka mo delali.«
• Ranč te navole mamo mi v Andovci tö. Istino, ka smo nej daleč eden od drügoga. Gnauksvejta, kauti štiride-seti lejtaj smo pa tak bili, kak če bi edna ves bila.
»Tau je tak bilau,« pravijo Popostji Karac, steri so ranč te čas v dvorišče staupili z ženauv pa z Vilmošom. »Andovci pa Budinci so skrak, dapaitak daleč zame-je volo. Nam so Zaman odprli mejni prehod Verica-Če-pinci, nam tau nika ne pomaga. Vrag de sé vozo po tisti grabi, gda ranč asfalta nejmajo. Nam je baukše, če sé pelamo dola na Bajánsenye.«
•	Tak dosta lüstva pravi, ka bi baukše bilau, če bi sé mejni prehod tü aupro pri Budinci-Ando-vci.
»Jaj, mi smo tistoga reda dosta ojdli ta k vam.
Šabdjanina Mariška bila moja prijatelica, müva sva vsigdar šla. Tau je tista Šabdjanina, stera v Somboteli žive.«
•	Zdaj nej davnik so v Andovci ojdti z drüštvom iz Sombotela.
»Vejm,« pravi Marička, »Zdaj dva kedna je pri meni tö ojdla.«
•	Zaka ona es prišla? »Zato, ka ona tü gorarasla, moja sausedica bila. Tau je prajla, ka taši dober žiroški krüj še vživlejnjinej djejla.«
•	Zato, ka je tisto nej ži-roški krüj bijo liki zaseka bila goranamazana.
»Dja sam si mislila, da mi je tau pripovejdala, kak leko eden žir na teltja dober, Vejpa vsakši žir eden okus ma. Tau sam še Stejla v Porabji tö.«
•	Vi dobite časopis Porabje tö?
»Vsakši drügi keden ga do-bivamo.«
•	Štete ga zato?
»Pa vejš, vse tapreštem. Dosta vse zanimivoga pišejo. Najbole tisto štem, ka „...do Madžarske”^ tistoga zvejm, ka sé kaj godi pri vas.«
• Terezija, tau šegau toj pri vas še držijo, ka sausedje vküp odijo, kak Zdaj ka ste vi goraprišti es, k Žnir darni malo pripovejdat.
»Mi, stari demo, dapa tej mladi več nej. Pa tau je, ka ranč nejgajo. Ka malo ji je, tisti so pa v slüžbi v Nemčiji pa v Austriji. Mi, stari smo pa doma. Rejdko demo kama dala. Pri vas je dobra zato, ka sé penzionisti za šenki leko vozijo, mi pa moramo plačati. Pri vas autobus pa kombi vozi lüstvo v cirtjev. Mi, starejši ne moramo k meši titi zato, ka je daleč cirtjev.«
•	Kak daleč je dolejnska cirljev?
»Nam je Števanovska cirtjev skrajej kak dolejnska. Bola bi nam vrejdno bilau prejk k vam odti k meši.
•	Popovi Karac, Vi tü prideta kajprejk v Porabje?
»Zdaj že nej zato, ka sam že stari grato. Prvin sam dosta odo, gda sam še ladjen bijo.
Za deklami smo ojdli v Andovce, zato ka so sploj lejpe pa prijazne bile. S cejloga budinskoga kauta so ladjeni prejk ojdli.«
»Tak osem lejt je tauma že, te eden čas smo zato ojdli prejk v Andovce v bauto kaj küpüvat,« pravi Terezija. »Bilau, ka sam cejli pak mela na pleči nesla domau. Po dolaj prejk sam bejžala tak kak gronska strejla.«
»Mojo snejau so gnauk tö gnali vojaki prejk Šumajni-na gauštja,« pravi Marička. »Nikšo melo pa cuker je küpila pa kumar vejdla pobeg-niti. Na pa te smo mogli enjati zato, ka so vaši že sploj sigumo stražili. Zdaj, če k vam demo, Zdaj sé že kaulak pelamo na Baján-senye. Gda z autonom v Varaš pridemo, te je pa tau baja, ka nevejmo parkirati, te nas pa štrafajo. Nej davnik so nas poštrafali na djezero forintov zato, ka smo nej küpili vöro. Pa kak bi küpili, če ranč ne vejmo, gde go leko küpi. Drügo pa tau, ka v bautaj še tiste pro-dajalke, stere znajo gučati slovenski, ne pravijo edno rejč nej. Bilau je tak, ka smo notrašli v bauto pa smo birkasti sir steli küpiti, samo smo nej vedli taraztumačiti. Te ednoma napamat prišlo pa začno bleckati. Dobro, mi smo sir tadjali. Doma, gda ga načnamo, te vidimo, ka naj bi groun v nje vdaro, kozdji sir so nam dali. Tak je, če človek ne vej jezik.«
»Tau nej baja,« pravijo Vil-moš, »važno je tau, ka sé mi tü razmimo pa eden drügoga poštüjemo. Naj baude tau vsigdar tak,« pa mi rokau stisnajo.
K. Holec
Porabje, 8. avgusta 2002
11
Romarska pot v Rim
Od 7. do 13. julija je gor-njeseniški župnik Ferenc Merkli organiziral romarsko pot v Rim. Zbrali smo se ljudje z Gornjega in Dolnjega Senika, iz Sakalovec in Monoštra. Večina nas je bilo mladih, ampak tudi
starejši so bili med nami.
V nedeljo zvečer ob šestih smo se odpravili na pot. Skozi Avstrijo smo se peljali v Italijo, po avtocesti. Vso noč smo se peljali in v ponedeljek ob desetih smo prišli v Assisi. Tam smo se ustavili za nekaj ur. Ogledali smo si baziliko svete Klare
in baziliko svetega Frančiška. Tu smo imeli tudi mašo. Okrog enih smo se napotili v Rim. Prispeli smo pozno popoldne, ob šestih. Zasedli smo prenočišče, malo smo ' se odpočili in zvečer smo šli na sprehod v mesto. Vsak je
dobil svojo romarsko karto in vozovnico za metro in s tem smo se vozili cel teden, ker avtobus ne sme voziti znotraj Rima. Torej smo se zvečer z metrojem odpravili v mesto na sprehod. Po večerji smo si ogledali španske stopnice in ob pol dvanajstih, ko je peljal zadnji metro,
smo se odpravili'nazaj na prenočišče.
Naslednji dan smo si ogledali center Rima: cerkev SM Maggiore, Lateran, Kolosej, spomenik Victor Emanuel, Kapitol, Pantheon, kip Mojzesa, Forum Romanu. Ok-
rog šestih smo šli nazaj na prenočišče, malo smo se odpočili in zvečer ob osmih smo spet šli na večerjo. Potem smo si ogledali vodnjak Trevi. V sredo smo šli k papežu, na njegovo poletno rezidenco, ki je v Kartel Gandolfu. Na žalost so nas napačno informirali in smo
prispeli z zamudo, zato ga nismo videli, smo ga samo slišali in na koncu smo vsaj dobili njegov blagoslov. Popoldne smo se kopali v bližnjem jezeru Albano.
V četrtek smo si ogledali Vatikan in vatikanski muzej.
Za vse bogastvo v muzeju bi potrebovali vsaj en dan, ampak mi smo si ga ogledali dopoldne. Tam smo potem še lahko kupovali majhna darila. Popoldne smo šli na morje. Kopali smo se, se sončili, zvečer smo pa utrujeni šli nazaj na prenočišče.
V petek smo se že zjutraj izselili s prenočišča. Spakirali smo se na avtobus. Šoferji so ga odpeljali izven mesta na parkirišče. Ko smo se spet dobili, smo šli z mestnim avtobusom v katakombe. To je podzemeljsko pokopališče, kjer so se pokopavali prvi kristjani, prakri-stjani. Dolgo je 18 km. Potem smo šU v eno podzemeljsko veletrgovino, kjer smo še nakupovali nekaj stvari. Popoldne smo se v parku msdo spočili, vsak je dobil na koncu en velik sladoled in ob šestih zvečer smo se poslovili od Rima.
Domov grede, že v soboto zgodaj zjutraj ob štirih, smo prispeli v Benetke. Tam smo se ustavili in z vaporetom smo se peljali do Trga svetega Marka. Tu smo si ogledali okolico, počakali smo, da se zdani in okrog sedmih smo se odpeljali nazaj k avtobusu. Nadaljevali smo pot domov. V soboto okrog pol treh smo prispeli na mejo pri Rabafuzesu. Sicer je bila pot utrujajoča, ampak po mojem smo se vsi imeli zelo lepo in smo videli čudovito mesto.
Agica Hanžek
Ali ste vedli, ka so bili takši cajti, gda sé je lüstvo sploj ali skurok nej mujvalo pa kau-palo? Najbole zamazano je lüstvo ojdlo v srednjom vekí, steri je držo od 476. leta do 1640. leta.
Stara lüstva, stera so živala pred Kristušom, so sé rada kaupala. Ne vejmo, Sto je bijo tisti, steri si je vözmislo, ka sé trbej kaupaü, dapa tau je gvüš-no, ka so sé na otoki (sziget) Kreta že pred 4000 lejti tö kaupali. V palači, paloti, gde sé je krau držo, so arheologuške najšli več kaupanc.
Lüstvo v staroj Romi - pravimo njim Rimljani - je tö dosta dalo na čistaučo. V tau Varaši so v štrtom stoletji meli pri privatni ižaj več kak 850 kaupanc pa 11 takšni varaški kopališč (für-dő), kama sé je prausno lüstvo tö leko ojdlo mujvat pa kaupat. V tau Varaši so že te meli vodau notanapelano. Po tom vodovo-
di je z brgauv priteklo telko vode, ka je vsakši človek leko vsikši den djezaro (tisoč) litrov ponüco,čejesto.
Bogati lidje so tistoga ipa v Romi skurok vsakši den šli v kau-panco. Dapa tau je nej samo tak bilau kak gnes, ka staneš pod tuš pa za pet minutov si že gotovi. Tistoga časa je redno kaupanje držalo več kak pet vör. Bogati Rimljan, gda je prišo v kaupanco, je najprva kakšno vöro špilo tenis. Potejm je išo v sobo z vraučim luftom, ka bi dobra vözošfíco. Od tec je išo v edno drugo ižo, gde sé je razmelo pa so ga z olom zmasi-rali. V tretjoj sobi sé je v vrau-čoj vodej skaupo pa ešče gnauk vözošfico. Potejm so ga pozvali s toplo, mlačno pa mrzlo vodauv, ga z brisačov zbrisali, eške gnauk namazali z olom. Išo je v peto ižo, gde sé je malo namočo v mrzlo vodau, sé zbri-so pa gvant nase djau.
V staroj* Romi je šega bila, ka tistomi steroga so steli podtjü-piti, so notaplačali v kaupanco za en den ali dva.
Gda je Rimsko cesarstvo 476. leta razpadnilo, so prišli v Eu-ropi bole zamazani cajti. Eške bogati so sé držali v takši gra-dovaj, gde nej bilau nej kau-pance pa nej sraunjeka.
Gda so kaulek leta 1000 kri-žarji (keresztesek) šli v Sveto deželo, v Jeružalem, pa so sé tam z Arabci bili zavolo krščan-ske vöre, so vidli, ka sé Arabci po vsakšoj bitki skaupajo. Najprva so mislili, ka je tau nikša čalarija, ka gvüšno zavolo tauga dobijo nazaj svojo mauč. Gda so pa sami tö sprobali, so goraprišli, kak tejli fanj deje, če sé po tistim, gda sé bijejo pa kolejo, malo mujejo ali skaupajo.
Tej sodactje so te, gda so prišli nazaj v Europo, s sebov prinesli tau navado, ka nika ne škau-
di, če sé človek tü pa tam skau-pa. Po varašaj v Europi so po tistim opirali kaupance. Dapa zatok ešče dosta cajta moglo tatiti, dočas sé je lüstvo znauva vcüjzelo, ka sé trbej redno mujvati.
Englendarski krau Henrik Vili. je kaulak 1600 dau zaprejti kaupance, ka je prej tam lüstvo nago pa jim te vse nikše falične misli po glavej ojdijo. Njegva hči, kralica Elizabeta, sé je zatok vsikši mejsec gnauk skau-pala.
Eške bole zamazani so bili fran-cuski gospaudje. Krau Lajoš XIV. - steri je dau zozidati pala-čo v Versaillesi - sé je prej v svojom žitke gnauk nej skaupo, ka sé prej tau za moškoga ne šika.
Vejte kakšni so bili prve kadi (bane) za kaupanje? Takšo formo so meli, kak lejpi ženski črejvau z viskimi petimi. Te so na Francuskon najbole kurti-
zankinje nücate, stere so sé nej šparale pri moškaj.
Merikanar Benjamin Franklin je tistoga ipa ojdo na Francus-kom kak diplomat pa sé ma je te kad tak povido, ka je enoga s sebov odpelo v Merko. Tistoga časa v Merki ranč v Bejloj iži nej bilau kaupance. Prvi kad za Bejlo ižo je tjüpila kaulak leta 1800 žena predsednika Medi-sona, dapa mauž je tak čemeren grato na njau, ka ga je mogla tavö ličiti.
Pri privatni ramaj so kaupance zidali samo od 1870. leta tadala, gda so po varašaj začnili vudau notavlejčti.
Vidte, kak je čüden svejt! Stari Rimljani v Romi so že meli vse tau, ka mi mamo Zdaj, vodovod pa kad pa kaupanco. Človeško je pa nücate skurok 2000 lejt, ka je vse tau znauva vönajšlo.
M. S.
Porabje, 8. avgusta 2002
Parkiranje za pejnaze ali zoupston
Zdaj je že eno leto tauma, ka v Monoštri trbej plačati za parkiranje. Tisti, steri v Varaša Živemo, že vejmo, gde, tjelko trbej plačati ali pa gde leko zaupston človek stane z autonom. Če človek odi po Varaša, Večkrat vidi lidi, tijince pa turiste, steri sploj ne vejo, ka trbej plačati. Istina, ka so vsepovsedik postavlene table, gde piše, ka tjelko trbej plačati za parkiranje pa gde sé dobijo karte. Baja je tau, ka so tej napisi samo vogrstji. Dočas tam stodjijo pa štejo, ka trbej delati, kama trbej titi karte küpit itd., dočas ji ranč kontrolerji poštrajfajo. Zavolo toga so sé nam že Večkrat taužili Slovenci iz Prekmurja tö.
Za parkiranje trbej plačati med tjednom od 8. do 18. vöre, v soboto od 8. do 12. vöre, v nedelo pa človek leko zaupston parkira. Cena je odvisna od tauga, gde človek stane. Monošter je razdeljeni na več con. Redeča cona je na glavnom trgi, pri pošti, kaulak OTP banke itd. Tü trbej največ plačati. Zelena cona je bola nakraj-ma Varaša, tü malo menje košta parkiranje. Tau, kakšna cona je, sé vidi na tabli, stera je gorpo-stavlena tam, gde sé začne cona.
Karte sé dobijo za pau vöre, za eno vöro pa za cejli den. Karte sé dajo küpiti v tisti mejstaj, po bautaj, trafikaj, gde je tau označeno pri dveri. V redeči coni karta za autona pa motorbiciklina za pau vöre 55 forintov, za eno vöro pa 100 forintov košta. V zeleni coni za pau vöre 45 forintov, za eno vöro pa 80 forintov trbej plačati. Za cejli den karta 250 forintov košta. Posaba cejno trbej plačati autobusom. Na karti trbej označiti, dolapoškrabati datum pa vöro, gda je človek z autonom stano. S tauga vidijo kontrolerji, kak dugo vala karta. Če človek ne vej, ka tjelši je tisti den pa ranč tjelko vöra, tau je buma velka baja, za njega.
Če človek ne küpi karto pa ga kontrolerji zgrabijo, ga poštrajfajo. Žau, najbole brž tijince. Za štrajf ponavadi 1000 forintov trbej plačati. Kontrolerji na autoni pistijo ček (položnico), na sterom trbej notraplačati štrajf na pošti.
Djestejo pa v Varaša takšna mesta, gde nej trbej plačati, ka baute, restavracije svojo parkirišče majo. Tau je pri FE-ZO-ji, na dvauri Korone (Forrás Coop), pri Penny-ji pa pri Lipi tö.	B.K.
jfÍUKff
Yjlv>mtatoá*iJH
PARKPLATZ
KARTE V*
VERKAUF vT
MEGHÍVÓ
A Pável Ágoston Szlovén Kulturális Egyesület, a Magyarországi Szlovének Szövetsége és az Országos Szlovén Önkormányzat sok szeretettel meghívja Önt
A RÁBA-VIDÉKI SZLOVÉNEK II. TALÁLKOZÓJÁRA,
melyre 2002. augusztus 18-án kerül sor Szombathelyen a Vasi Múzeumfaluban. Program:
10.00	Vendégek fogadása a Múzeumfaluban (Árpád u. 30.)
11.00	A szlovén porta átadása
12.30	A résztvevők megvendégelése
14.30	A Múzeumfalu megtekintése és városnézés
16.00	Kulturális műsor a Kisfaludy utcai kultúrházban Fellép: Nindrik-Indrik Színjátszócsoport Szakonyfalui Néptánccsoport
18.00	Állófogadás a Múzeumfaluban
19.00	Bál. Zenél a Trió Prekmurci Szlovéniából
Spominska maša in blagoslovitev nagrobnega spomenika
27. julija 2001 je nepričakovano zapustil svoje vernike šte-vanovski župnik Štefan Toth. Njegova prezgodnja smrt je pretresla prebivalce župnije od Števanovcev do Sakalov-cev.
Na prvo obletnico njegove smrti, 27. julija 2002, so se verniki iz vseh krajev Porabja zbrali v števanovski cerkvi, kjer je spominsko mašo daroval mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
Po maši so na bližnjem pokopališču blagoslovili nagrobni spomenik pokojnega župnika Totha.
Števanovčani, Veričani in An-dovčani so pred kratkim izvedeli, da so monoštrskega kaplana Tiborja Totha, ki je od smrti prejšnjega župnika opravljal obrede v Števanovcih, premestili v župnijo v županiji Zala. Verniki žalujejo za njim, kajti imel je veliko posluha za
slovenske vernike v župniji in	jezične obrede. Svojo prošnjo,	odločitve, so posredovali som-
si je prizadeval, da bi imel dvo-	naj bi škof preklical svoje	hotelskemu škofu.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
VABILO
Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel,
Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava Vas vljudno vabijo na II. SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV, ki bo 18. avgusta 2002 v Sombotelu v Muzeju na prostem.
Program:
10.00	Sprejem gostov v Muzeju na prostem (ulica Arpad 30)
11.00	Predaja slovenske hiše
12.30	Pogostitev
14.30	Ogled Muzeja na prostem in mesta Sombotel
16.00	Kulturni program v kulturnem domu v ulici Kisfaludy 1 Nastopata: Gledališka skupina Nindrik Indrik Folklorna skupina iz Sakalovcev
18.00	Sprejem v Muzeju na prostem
19.00	Veselica. Igral bo: ansambel Trio Prekmurci iz Slovenije