Posamezna Stevnfca I K. Poštnina plačana v gotovini. Sn. 154. V Liomiani, v soboio, dne 10, julija iszo. M XL¥DL .SLOVENEC« velja M pošti m m strani Jogo* slavi}« ta t mnmjanl: jrirnit lato nprtl. K lW-~ M pol leta „ „ m četrt leta M •. n «•— Et ob noseč „ •. „ 15*—» WteozsmstYo oehrtetao K 240*» In Sobotna izdala: b Za oelo Mo ..... E 30*» fes taosemstre. . . . „ 35 — na>\i>uni> Bnostolpaa petltvrsta (89 m Kreka Ia3mvtratraM1■)* prostor) »enkrat . . . f K Hi nrtnt rsrjhml, puMsua 1M.....po K rrt loSfiii RtnHHhi' po]Wb' irsJmaajSt oglas 39/9rra KM) liha) s vsak dan IsroemšJ p*> nedellek ta dan po prasnUr^ ob 3. vrl ilntrtj. BV DrofalStvo ]• r Kopitarjevi allet Štor. 8/in. Betoplsl se .e vračajo; nsfranklrana pisma ss m ^ sprejemajo. Orefci. telet št*. 60, apravn, štv. 328. slovenski »red. Oprava fe v Kopitarjevi nI. 8, — Račun poshw Isrsn. ljnbljsnske št. 630 sa naročnin^ ln St. 349 iss oglsse, srstr. ia češke 24.797, ojr. 2S.511, bora.-ticre. 7583. 'J. P.f ■>}?'■ Istočasno sta zagledala svet dva proračuna za 1. 1920-21, jugoslovanski in italijanski. O italijanskem vemo iz debate v zbornici nekaj zanimivosti. Tako je naglasi libernlno-demokratski poslanec Fia-toingo, da zakladni minister Meda ni po-hal čistega olja, ker se je izognil resnični Številki proračunskega deficita za 1. 1920-ZV s tem, da je nasplošno naznačil izredni primanjkljaj s 13 do li milijardami, resnica pa da je vse drugačna, če pomislimo ha stroške preteki, leta 1919/20, znašajoče E9 milijard. Letošnji proračun bo torej gotovo dosegel 30 milijard stroškov, ker je treba 5 milijard za javne nastavljence, 6 milijard pa za cenejši kruh: Letos namreč nažanje Italija 30 milijonov stotov žita, kločim ga potrebuje 65 milijonov. Stroškov za vojsko jo stalno zn 10 milijard. Celoletnih stroškov je potemtakem 30 milijard, dočim znaSajo redne letne davščine nekaj malega nad 8 milijard, tako da mora napraviti vlada na mesec za 1 in pol milljaz-da dolga. Primanjkljaj bo med tem dospel do svote 70 (po fin. min.) 90 milijard. Dohodki iz davka na vojne dobičke so upo-steti s vsoto 4 do 5 milijard, drugi morebitni dohodki iz posebnih davkov pa z eno milijardo. Tako pa bo še vedno treba do-jdati 18—20 milijard. Kako? S posojilom fr tujini? Ne, nego z natisom papirnatih milijard: krožilo bo toliko več novih lir In s tem bo padla vrednost lire ter pomnožila ekonomski in socialni nered, feamo en izhod je možen, in sicer tako, da &obi lira zopet polno svojo vrednost. Zato Be je treba z železno voljo vrniti k bilanci 8—9 milijard, katere je možno pokrili z rednimi dohodki. To bi dalo liri prejšnjo hnoč, državi pa pomagalo zopet v finančni in politični ugled. iTako Fiamingo. - Proračun našega finančnega ministra i fe znan. Stroškov našteva rednih 3.394,356.500, izrednih 803 milijone ali skupaj nekaj nad 4 milijarde 197 milijonov dinarjev (D=L), dočim našteva dohodkov za nekaj nad 3 milijarde 884 milijonov. To je: proračun ima 111 milijonov primanjkljaja. Redni italijanski deficit za 1. 1920-21 je proračunan na poldrugo milijardo! Zanimiva je v obeh proračunih po-Stavkg, za — vojsko. V italijanskem zna-Ša 10 milijard ali tretjino vseh stroškov «(80 milijard), pokriva pa po gornjih podatkih za dobri dve milijardi vse redne 'državne dohodke! Izdatki za vzdrževanje vojska snedo torej vso, kar plača državi Italijansko ljudstvo in £e ostane za 2 milijardi deficita na račun militarizma I V Jugoslaviji? Ni mala vsota 1' in pol milijarde za našo vojsko, toda všteta je med »pedne« izdatke ter sne le tretjino rednih dohodkov. Dasi sta oba proračuna le v glavnih obrisih znana, venc^ir že iz njiju splošne označbe lahko izvajamo gotove splošne zaključke. Najznačilnejše je, da Italijo militarizem vse huje tare kot nas, dasi tudi mi ječimo pod njim. Krivda tiči največ ravno na Italiji radi — londonskega pakta, ker ji ta ne pusti, da bi popolnoma demobilizirala ter reducirala vojaške stroške na najmanjši minimum. Italiji ravno londonski pakt ne pusti, da bi se mogla vrniti k takemu gospodarstvu, kakor ga priporoča z »železno voljo« poslanec Fiamingo. Zasedba jadranskega obrežja in Albanije jp Italiji prinesla nad 10 milijard stroškov v poldrugem letu, koliko pa jih bo še, če se po nameri Giolittija in pristašev zavleče rešitev jadranskega vprašanja do neskončnosti, to pa se ne da določiti. Stroški bodo ogromni, dobička pa — ? Deficit, ki leži že danes tako silno na Italiji, je tako ogromen, da nadaljns miljardne obremenitve nikakor ne more zdržati, če le malo pre-udarimo, da jo okupacija tostranskega obrežja stane doslej nad 10 milijard. Za koliko more zvišati še Italija težo svojega letnega 30 mlljardn<~ga proračuna? Koliko časa bo Se morala in mogla vsled svoje neumne politike vzdrževati armado, ki jo stane stalno na leto 10 milijard? Vzdrževati pa jo bo mcrela do negotovosti, ker napetost med Jugoslavijo in Italijo, mecj; njo in Nemci, Albanci in Libijci itd, ne bo pojenjala toliko časa, dokler bo hotela ravno na londonskem paktu stoječa Italija. Je pa to znosljivo za državo, ki mora za odškodnino in popravo razbitega celega ozemlja zabiti nad 4 novih miljard, ne da bi mogla upati, kdo jih bo^vrnil, kdaj in kako, če jih bo sploh mqgel? Kdor pozna ozemlje od Triglava do Valone, ve, da jc to ozemlje radi svoje zasedbe obsojeno v gospodarsko smrt iu so Italiji lc vir samih pasivov. Ali je za Italijo racionalno, da hoče do negotovega roka gospodariti na ozemlju londonskega pakta, lo naj razmišljajo politični voditelji, ki imajo v roki usodo italijanskega ljudstva. Plačali bodo slepoto svoje zaslepljenosti vsi, politiki in ubogo ljudstvo. Zakaj priti mora trenutek, ko se zave in zasluti tako velikanska razlika je med državo, ki je ravnokar odredila po vsem ozemlju rekvizicijo žita, in pa državo, ki ravno radi svoje silne žitne zalogo mora na svetovni trg, ker ji to nalaga prenasiee-nost v živilih. Tedaj bo proklelo z vsem, italijanski LISTEK. t)r, Fr. .Štele in Fr. Terseglav: u tt (Dalje.) i- že par besed o političnem življenju pravoslavnih vernikov ruske cerkve. Pravoslavni so še pred boljševizmom žačeli poleg izobraževalnega dela udeleževati se predvsem volitev v mestne dume (svžt), kajti ravno v mestih se nahaja naj-adravejši in najzavednejši verski element. IV Sibiriji oni sedaj podpirajo »Vserusko nacionalno zvezo« (»Vserossijskij nacional-hyj sojuz« — ena najmočnejših političnih skupin, ki podpirajo diktatorja admirala Kolčaka), ki ie njem na ljubo sprejela v svoj program »verskonravno vzgojo na-Iroda«; kljub temu pa so ostali kot stranka neodvisni pod imenom »ccrkvcno - farna stranjta« (cerkveno - prihodskaja partija). Imajo precejšen ugled, ki sc ga druge stranke bojč, zato jih n, pr. kadeti skušajo pridobiti za se. Vcnder je čisto neverjetno, da bi oni ubrali pot za liberalno buržu-azijo. V nekaterih rtiestnih dumah sa imeli uspeh; tako n. pr. 1918 v Ufi1, kjer so dobili celo večino. Tudi volitev za prihodnji ustavodavni zbor se nameravajo udeležiti. w .Glavno njetto škofije Andreja Ufimskega. Mužikova filozofija. Na zapadu Evrope pogosto smatramo smer Leva Nikolajeviča Tolstega za značilno za ruske verske razmere. Vendar se to mnenje tako dobesedno nikakor ne da vzdržati; pokazal bom, da je resnica v popolnoma drugi smeri, Kajti čc na eni strani lahko rečemo, da se je Tolstojeva filozofija kristalizirala vedno bolj in bolj kot čisto »mužikova«, na drugi ona ne predstavlja nič enotnega, ampak jc veliko bolj. lc zmes vsakovrstnih nazorov. V njej jc i panteistični misticizem i dcistični racionalizem; čc bi jo pa hoteli splošno označiti, bi za to smer še najbolj odgovarjal iz^az c t i c i z e m. Tolstojanstvo jemlje krščanstvu najglobokejšo v s c b i -n o : metafizični temelj in milostni značaj; ono jc protidogmatično v popolnem smislu te besede. Ono nc vidi v krščanstvu religiozno-filozofskega utcmcljenja etike. To sc pravi, da Tolstojanstvo nc vč nič o tem, da smo mi mistično členi Kristusovega telesa, da nas jc On odrešil, da nas preraja in da v njem umiramo; da bomo po njem tudi vstali od smrti; da smo deležni njegovega življenja kot trta v vinogradu, kakor kaplja v potoku; da nas reka milosti božje veže z Očetom ter da smo tempelj svetega Duha; da naša dobra dela in krščansko življenje ne obstojajo samo v vršenju zakonov prirodne morale, am- 1 Mužik = kmet. naravi primernim srdom, politiko Sonnina in Giolittija ter vseh drugih političnih k'o-rifej. Spoznalo bo, da je treba iti novo, čisto novo pot, ki jo je diktiral položaj po — Kobaridu, Spoznalo bo, da je bil londonski pakt za Italijo kljuka, na katero se je sama v nacionalni slepoti — obesila. Radi njega zahtevata vojska in prehrana v proračunu ogromno vsoto 16 milijard, ki tudi dohodke zakladnega ministra Mede, v znesku 10'A milijarde, skoro za 6 milijard — presegajo! Ravno to pa mora dati vsakemu, še tako malo v skrivnosti državnih letnih proračunov posvečenemu državljanu, dovolj snovi za prcmišljanje, kdo je na boljšem in zakaj. Zato nikakor niso neresni glasovi, ki trde, da je italijanska imperialistična politika privedla državo tik do prepada, če se ne vali že vanj z vso težo milijard in po-bun.., »Nitti gotovo ni imel prav,« pravi Tre-ves v »Critica Sociale«, »da je razžalil parlament s svojo krušno okrožnico, ki jo jc zbornica soglasno in burno zavrnila. Gotovo pa je imel vso pravicp do vprašanja, kako se bo dal pokrit-} deficit v proračunu za 1. 192C/21, ki bo znašal 7 do 8 milijard, Nitti jc storil napak, da jc zavlačeval jadransko vprašanje, tembolj upravičen pa je bil njegov nekoliko pozni poziv, v katerem je naglašal potrebo skorajšnjega sporazuma z Jugoslovani.« Posl, Treves računa le z osmimi milijardami deficita, in ne ve, kako bo Giolitti z Medo pokril ta »malt« deficit. Še bolj bi ga bolela glava, če bi imel pri roki prave podatke resničnega proračuna. Kje dobi italija pokritje skoro trikrat višjega deficita, kakor ga je postavil Treves, Ali s posojilom v tujini, ali pa znotranjim posojilom. V tujini? Na Francoskem težko. Na Angleškem? Še manj, če pomislimo, da je v Bruslju Italija prosila Anglijo, naj ji celo odpusti nekaj milijard dosedanjega dolga, V Ameriki? Wilson — molči in z njim ameriški milijarderji. Kdo bi se potem ne čudil, ako je nacionalist in imperijalist di Giorgio tc clni v parlamentu naglašal, da sc mora jadransko vprašanje odlašati toliko časa, dokler ne bo znan izid volitev v Ameriki. O ta — \Vilsonova črta in njegova zaprta mošnja! Prav ima Treves, čc trdi, da je namera, podaljšati zasedbo tujih krajev čez bodoče državne meje za nedoločen čas, isto-toliko kot samomor. Toda — ali je o tem prepričana večina italijanske oficijel-ne in neoficijclne javnosti? Ali sploh še morejo stranke, ki tvorijo danes vladno večino in so odgovorne za politiko v smeri M——M« 11 lil .1 rt -r londonske g?, pakta uvideti neizogibno Katastrofo, ki sc drži tisočkrat prokletega »patto di Londra«"? nam je, da italijanska ljudska stranka (»Pipi«) jadra nego' tovo p>6t Sojen in obsojen bo, kdor ne pomaga zbrisati vse sledi londonskega pakta! Škandal. SODIŠČE BRANI VOJNE MILIJO-NARJE. Deželno sodišče v Ljubljani je izdalo dne 7. t, m. začasno odredbo, s katero se je postavilo na stališče, da so naredbe, katere je izdala deželna vlada, neveljavne, V zadevi, ki jo zastopa dr. Tavčar,- je izdalo deželno sodišče nastopno začasno odredbo: »V varnost najemnih pravic družbe »Alko«, zastopane po dr. Ivanu Tavčarju, odv. v Ljublj., do prostorov v Kolizeju, vzetih v najem po družbi z o. z. »Alko« v Ljubljani, prepoveduje se državnemu stano-vanjskemu uradu v Ljubljani, oziroma po-verj-^jištvu deželne vlade za socialno skrb v Ljubljani vsako vmešavanje v najemninsko pogodbo, katero je sklenila družba »Alko« glede svojih obratnih prostorov v hiši št, 13 na Gosposvetski cesti ter opustiti tudi vsako prisilno izpraznitev teh prostorov na podlagi odlokov deželne vlade za Slovenijo z dne 18. julija 1919, št. VII—2930/20, in sicer za toliko časa, da postane pravomočna razsodba, ki se bo izdala v pravdi družbe »Alko« zoper državni erar kraljestva SHS radi priznajijai neveljavnosti odpovedi Cg I 171/20, naj-dalje pa do 1. julija 1921, Razlogi: Z odlokom z dne 18. junija 1920, št. 1920, št, VIP 2930/20, je izrekla deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, da je odpoved trgovskega lokala, najetega v hiši št. 13 na Gosposvetski cesti od Viljema Spitzerja in izdana temu od državnega stanovanjskega urada tudi nasproti družbi »Alko« veljavna ter se ima izvršitev izvesti tekom 8 dni po dostavitvi odloka. Driižba »Alko« je vložila 6, t. m. zoper drž. erar tožbo Cg 171/20 na priznanje neveljavnosti te odpovedi ter obenem predlagala začano odredbo, kakršna je zgoraj v sklepu dovoljena in je predlagateljica omenila, da se ji je citirani odlok poverjeništva za socialno skrb dostavil 23, junija 1920, Že s tem odlokom samim jc dokazano? 1. obstoj najemninske pogodbe »Alko« do spornih obratnih prostorov; 2. nevarnost, da se družbi ti prostori vsak čas s silo in to na ukrenitev poverjeništva za soc, skrb pak da so nekaj čisto novega, nadnaravnega, čegar smisel leži v tem, da se krščansko življenje vrši po zakonih nadsvet-skega značaja in bitja, rekli bi najraje, da se razvija na ozadju večnosti kot klica večnega, brezkončnega in nad vse mere dragocenega življenja. Tolstojev eticizem ni nič drugega kakor prirodna morala, ki prav nič nc temelji na krščanskem življenjskem principu in ki je mogoče še jasneje kot v Tolstojanstvu kodificirana v mohamedanstvu, kjer jc vse nadnaravno popolnoma odstranjeno. Precej pa spominja Tolstojev nauk na najbolj racionali-stične sekte protestantstva kot n. pr, so-cinianizem, unitarizem, herenhutstvo itd. itd. In ravno v tenr je ta nauk res v gotovem smislu podoben filozofiji ruskega mu-žika, ki jc kakor Tolstojeva sestavljena iz prav pisanih elementov. Toda ta mužikova, priprosla, čc hočete dobra in naivna toda nekoliko omejena filozofija ni nikakor bistven znak ruske narodne duše, ampak jc le posledica zgodovinskega razvoja. Proces pokristjanjenja ruske narodne duše je bil daljši in težji kakor n'a zapadu. Nasprotovali sla mu i nekulturnost i narava; zadrževale so ga strašne notranje burje in stoietja suženjstva pod mongolskim jarmom; dalje vpliv lujeplemenskega poganstva na Ruse, pa tudi okostenelost, otrp-nelost in odmiranje živih sil cerkvc pod cczaropapizmom. V teh razmerah je bilo za narod skrajno težko povzpeti se do mističnih, dogmatično-metafizičnih in milostnih višin in globin krščanstva, ampak je predvsem sprejemal čisto moralno stran, to se pravi: zavzel se je samo za ureditev divjih družabnih nravi, za omilitev obstoječega prava in zabičevanje zakonov dobrote, usmiljenja in odpuščanja. Pa tudi na zapadu smo se prepričali, da vodi tak eticizem brez milostne in versko-metafizične podlage nazadnje le k brez-nravnosti, kakor tudi same dogme breZ praktičnega etičnega življenja ničesar ne izdajo. ^ Krščanstvo se sploh ne da raztrgat} na dva deja, ono je nerazdeljivo enotno. Tako se je tudi ruski mužik znašel tuintam v breznravnosti kljub vsemu svojemu »eti-cizmu«, prirodni dobrodušnosti in dobrodelnosti. Rezultat o ruski cerkvi je za postranskega gledavca v osnovnih potezah tale; Dogme so okamenele v liturgičnih molitvah, etika jc popolnoma priprosta, utilitaristična in materialistična. Vse to pa se nc more zgoditi tam, kjer sc da prodreti v narodno dušo v svrho verske vzgoje in zares uteši njeno žejo po odkritju tajinst-venega nauka, Tolstoj je vero speljal na prav enostavno obliko, toda pokazalo se je, da to vodi k njenemu ponižanju; ta opasnost pa jc pretila celejnu ruskemu narodu seveda ne po krivdi tolstega, ampak mogoče po krivdi ravno tistih krogov, ki so ga izobčili. (Kar se tiče izobčenja samega na sebi, pa sem mnenja, da je bilo Stran Z SLOVENEC, cjne m f* 195», Stev. 154. ali pa stanovanj, urada odvzamejo, v katerem slučaju bi bilo ne glede na tožnici s tera povzročeno škodo sodnijsko uveljav-ljenje tožničnih pravic do najetih prostorov osobito pri sedanjih občeznanih razmerah brezdvomno vsaj otežkočeno. To so pa že razlogi, ki v smislu §§ 378., 379. in 381. z. r. opravičujejo začasno naredbo po § 3S2., št. 5 z. r., in to vsled nujnosti zadeve brez zaslišanja nasprotne stranke v smislu § 358. z. r. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 7. julija 1920. Rekar 1. r. Predno se bomo pečali z vprašanjem, ali je sodišče pristojnp v predmetni pravni zadevi razsojati, naj javnost izve, kaj da ie družba »Alko«. Nemški čifut Spitzer, ki nima v Ljubljani domovinske pravice in tudi ni jugoslovanski državljan, ima na Gosposvetski cesti štev. 13 zalogo in izdelovalnico za alkohol t, j. podomače za šnops. Vsak polten človek, ki ni ravno abstinent, mora biti proti takemu podjetju, ki naScmu ljudstvu nudi strup vseh strupov. Ko je stanovanjski urad nemškemu judu Spitzerju, izdelovalcu šnopsa, odpovedal njegove prostore, ker ni jugoslovanski državljan, priskočila sta mu na pomoč dva liberalna vojna milijonarja Sarabon in Novakovič, Z nemškim judom skupaj sta us!anovila družbo »Alko« t. j. alkohol, Z ustanovitvijo ie družbe za izdelovanje šnopsa sta hotela »narodna« trgovca in vojna milijonarja Ša-rabon in Novakovič rešiti nemškega čifu-ta, ki niti jugoslovanski državljan ni. Pri merodajni oblasti se je torej povsem pravilno postopalo, da se je odpovedalo in odpoved vzdržalo tudi napram družbi »Alko«, ki ni nič drugega, kakor nemški jud Spitzer v novi obleki. Poleg-tega pa imata nova družabnika Š&rabon in Novakovič dovoljno prc štora v svojih hišah. Za to idružbo, katere obratni predmet fe izdelovanje in prodaja šnopsa — gotovo eden izmed predmetov za povzdigo kulture — sta se postavila v bran tudi župan slovenske prestolice dr. Tavčar in ljubljansko deželno sodišče. Kaki nagibi so k temu koraku sodišče dovedli, nam ni znano. Gotovo je le to, da ve vsak dijak, ki je končal pravne študije, da v predmetnem slučaju sodišča za razsojo niso pristojna, ker je podana absolutna inkpmpetenca nedo-pustnosti pravne poti. Nikdo namreč ne-more trditi, da je odpoved stanovanjskega urada odlok upravne oblasti. Če se pa kdo čuti z odlokom upravne oblasti prizadetega v svojih pravicah, zamore se pritožiti le instančnim potom pri pristojnih upravnih oblastih in je upravičen zoper končno-veljavno odločbo pritožiti se na upravno sodišče. Sodišča so za presojo predmetne zadeve absolutno nepristojna. Nikakor si ne moremo misliti, da bi ljubljansko sodišče tega ne vedelo. Vendar pa je izdalo začasno odredbo, s katero ščiti nemškega juda in »narodne« vojne milijonarje. Najprej je hotelo liberalno ministrstvo za socialno skrb pomagati ljudem, ki so med vojno dejansko konfiscirali najrevnejšim slojem milijone premoženja, sedaj je stopilo na stran teh milijonarjev še sodišče. Predmetni slučaj je prejudicijelnega značaja za vse ukrepe stanovanjskega urada. Če to obvelja, vrženi bodo lahko na cesto vsi oni reveži, katerim je bilo nakazano stanovanje potom stanovanjskega urada; gotovo pa je tudi, da noben revež stanovanja ne bode več dobil, ker bode stanovanjski urad brez moči. Tega ubogi ljudje, ki danes stanujejo po vagonih in zdravju škodljivih barakah, nikoli ne bodo pustili. Kadar bode ta uboga raja nastopila, govorila bode tako glasno, da jo bodo dovoljno slišali ljubljanski župan, sodišče in ministrstvo. Upamo pa, da se poverjeništvo za socialno skrb po dejansko in pravno neupravičenih odredbah sodišča ne bo dalo motiti in bo preko teh odredb šlo na dnevni red ter kot doslej vršilo svojo nalogo v korist bednega ljudstva. lllUlIlIlIlIlIKlItllltlllUlHUlTillllllllllllttlllHUHIlllllllilllHIltilllfllllllflllHIll * flli ste že čitali v» Tako jasne in nepristranske socjbe o našem »bratomornem boju« še niste čitali 1 wiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiuiiinuiiii.iinniniuiiiiiiiiiiuuiiii'"iniwniiiniii Dr. Ivan Shvegel: Versazltesld mir. III. Praktična izvedba narodnega načela in samoodločbene pravice se je v pogodbi izkazala kot nekaj zelo drugačnega, nego je bila videti na programu. Za takoimeno-vanimi zemljepisnimi, zgodovinskimi, gospodarskim in strategičnimi potrebami se je skrivala korist močnejših ali tistih, ki so bili v stanju, izkoristiti trenotni položaj v svojo korist, dočim je predsednik Wil-son kot oznanjevalec samoodločbene pravice svoj vpliv čim dalje bolj izgubljal. O tem, in kako je samoodločbena pravica doživela svoj najhujši polom posebno v jadranskem' vprašanju, sem ponovno pisal na drugem mestu, posebno v »Slovtencu«. Tu so se v mirovni pogodbi nakupičili novi razlogi za spore v bodočnosti. Kitajska, kateri se je uropal Shantung, pogodbe ni hotela podpisati. Dejstva, da se je Nemški Avstriji — v prvi vrsti na željo Francije — odrekla pravica do samoodločbe in prepovedala takojšna zveza z Nemčijo, z jugoslovanskega stališča ne moremo smatrati za dobiček, kakor ga tudi Nemci ne smatrajo za svoo škodo, naj 6i s© navidezno še tako pritožujejo nad njim. Ločeno postopanje z avstrijskimi Nemci je le-tem omogočilo boljše finančne in gospodarske pogoje v st. germainskem miru; dobili so nasproti Jugoslaviji na Koroškem teritorialno mejo, ki utegne prinesti naši državi in posebno Slovencem še velike nevarnosti in ki bi se Avstriji kot delu Velike Nemčije nikdar ne bila dovolila. Varstvo manjšin, ki jamči narodnim manjšinam, katere, se morajo neizogibno pripojiti tujim državam, državljanske, jezikovne in verske pravice, se nam v resničnosti pokaže kot enostranska odredba, ki so jo velesile vsilile centralnoevro-pejskim državam. Tako varstvo zahteva Italija — kot propagandno sredstvo — za svoje maloštevilne sopletnenjake v Dalmaciji, ne misli pa na to, da bi ga naklonila tudi velikemu številu Jugoslovanov, ki jih hoče anektirati. Kdor je mogel na konferenci opazovati kot najgorečnejše zagovornike te uredbe — nemško-ameri-ške židovske finančnike, je mogel umeti odpor Rumunije, kjer zahtevajo Židje zase vse redne državljanske pravice, vrhu te- ga pa še posebne ugodnosti temeljem manjšinskega varstva. Naslov »mandati«, ki so ga izbrali pri razdelitvi prejšnjih nemških kolonij, iz-preminja samo ime, ne pa stvari ter je prav tisto, kar se je preje kratko imenovalo »aneksije«. Ti mandati imajo v zvezi z drugimi mirovnimi pogoji namen, da izločijo nemško trgovsko konkurenco in za-gotove gospostvo nad svetovnimi viri za surovine. Takoimenovano varstvo zaostalih plemen v kolonijah in azijski Turčiji je v zvezi z Alzacijp-Loreno, saarskim ozemljem, Luksemburgorn, Slezijo, Perzijo ip Kitajsko — kamen v deski, ki predstavlja premaknitev, katero je v gospostvu nad najvažnejšimi živili in surovinskimi proizvodi sveta povzročila mirovna pogodba. Kontrola nad produkcijo žita, sladkorja, mesa, volne, premoga, železa bakra, bombaža in petroleja je v rokah anglosaških narodov. Zveza narodov v svoji sedanji obliki naj to gospostvo zagotovi. Anglija jo morda potrebuje v to svrho, Amerika ne, Na-sprotstvo, na katero je zveza narodov naletela v Ameriki, je tako znano, da nam o tem tu ni treba podrobneje govoriti. To nasprotstvo in pa zamuda, ki se je pripetila demokratskemu predsedniku, da k mirovnim pogajanjem ni pravočasno pritegnil republikanskih pristašev in njihove soodgovornosti, sta dovedla do tega, da je po svoji večini republikanski senat odklonil ratifikacijo pogodbe — ki bi jo bil drugače gotovo izvršil — in s tem pahnil Evropo v nove zm^de. Amerika spoznava v sedanjem obrazu zveze narodov zakrite poteze stare evropske diplomacije; upira se temu, da bi prevzela teritorialne in politične garancije člena X,, upira proti zahtevani enoglasnosti za sklepanje, proti pretežnosti velesil, proti šestim glasovom Anglije, dočim naj ostanejo premagani nasprotniki in Rusija izključeni in vprašanje svobode morja še vnaprej nedotaknjeno. Tudi kar tiče skupno z zvezo narodov ustanovljenega mednarodnega foruma za delavska vprašanja in delavsko zakonodajo, opravičuje po izkušnjah na prvem delavskem kongresu, ki se je lanskega novembra (brez sodelovanja Združenih držav) vršil v Washingtonu — mnenje, da se morajo koristi in napredek delavstva bolje pospeševati v okviru zakonodaje posameznih držav, nego potom mednarodnih udruženj. Madnarodna de-lavskovarstvena zakonodaja more delavcem naprednih dežela malo nuditi, česar ne bi bili preje ali bolje dosegli v lastni deželi. Nasprotno pa obstoja nevarnost, da se bodo reakcionarni elementi v takih deželah posluževali primere z zaostal ejši-mi narodi ali se sklicevali na njihovo Konkurenco, da bi mogli ovirati stremljenja lastnega delavstva. Mogoče je tudi, da se hočejo napredne industrijske dežele otresti konkurence dežela s cenejšo delavno silo na ta način, da jim bodo skušale v imenu človečnosti potom mednarodne delavske zakonodaje produkcijske stroške podražiti. Ne bi pa bilo prav, ako bi v vseh nasprotjih, ki se tako pogosto kažejo v besedah in učinkih pogodbe, domnevali vselej preračunjen namen, V tem instrumentu se pač javlja vsa nepopolnost in perverznost človeškega dela, ki navdaja marsikakega opazovalca z globoko melanholijo. Obe nasprotujoči si težnji Wilsonovega spravnega miru in Glemenceaujevega nasilnega miru sta se dovoljkrat borili med seboj in dovedli do kompromisov na papirju, ki morajo svojo praktično sposobnost za živ- ljenje še-le dokazati. In tudi tam, kjer so bili sovražniki Nemčije v svojih namerah proti premaganemu sovražniku edini, so nastala iz prizadevanja, da se na eni strani kolikor se le da trajno oslabi in napravi neškodljivim, na drugi strani pa spravi iz njega kolikor mogoče velika odškodninska vsota — težko združljiva nasprotja. Ta stvarni položaj je John M. Keyqea v svoji znameniti knjigi o finančnih obveznostih Nžmčije in o gospodarskih posledicah miru obširno osvetlil ter je prišel pri tem do zaključkov, ki vsekakor niso ostaii brez ugovorov; so pa pripomogli do pogajanj, ki so pravkar v teku in ki gredo za tem, da se nemška odškodninska vsota zniža in ustanovi. Keynes predlaga v ta namen dve milijardi funtov šterlingov, do« čim se bodo gibale priznane odškodninska zahteve aliiranih dežela okolu 8 milijard funtov. Mr. Keynes argumentira, da Nem* čija ni položila orožja brezpogojno, marveč temeljem slovesnega dogovora, ki j« obsežen v Wilsonovem odgovoru dne 5< novembra 1918. V tem dogovoru se je zahtevalo povračilo »za vso škodo, prizadeta civilnemu prebivalstvu zaveznikov ali njihovi lastnini z nemškim napadom bodisi na kopnem, na morju ali v zraku.« Ta ra»-log ne drži posebno. Nemčija je bila pO« polnoma poražena in je dejansko brezpogojno kapitulirala. Drugo vprašanje pa j«« ako je bilo modro, da so zavezniki tema* ljem kasnejše razlage odškodninskih zahtev všteli vanje tudi vojne pekojnine ial vzdrževalnipe in s tem pognali nemšk« obveznosti na približno 8 milijard funtov* »kar pomenja -r- brez amortizacijskega; zneska — plačilo letnih 430 milijonov hus* tov.« Ker tečejo zastanki z obrestmi od obresti dalje, bi torej Nemčija če bi bila v stanju, plačevati do leta 1936. celo pd 150 milijonov funtov letno, do tega časal dolgovala zaveznikom poldrugokrat več nego danes. Sklicevali so se na preračun* ki ga je bil leta 1913. sestavil državni tajnik Helfferich, po katerem se je premoženje Nemčije zvišalo letno za 400—425 milijonov funtov šterlingov. Zakaj naj b! torej tega zneska ne mogla plačati kot odškodnino? Toda — oporeka Keynea -h današnja Nemčija ni več tista, kakor f«f bila leta 1913. Vojna in mirovna pogodba! sta njena pomožna sredstva tako zmanj« šali, da se njen prirastek na premoženja ne more ceniti više nego na 100 milijonov funtov. Izgubila je sedmi del svoje deželci z osminko svojega prebivalstva, velikimi gospodarskimi in industrijskimi vrednota* mi ter zemeljskimi zakladi: premogom« kovinami in kalijem. S saarskim ozemljem, Alzacijo-Loreno in Zgornjo šlezijo M izgubila tretjino celokupne svoje prejšnje produkcije premoga. Temu se pridružuj«! še uničenje njene zunanje trgovine, izguba kolonij in trgovskega brodovja (ki ji je donašalo letno 100 milijonov funtov), iš-guba in likvidacija nemškega inozemskega! premoženja in interesov (izvzemši tistih V nevtralnih državah), obveznost za dobavd premoga in kemičnih izdelkov, za obnovnaf dela v inozemstvu, vojne izgube na ljudeh in materialu, veliki odtok kapitala od dn4 9. novembra 1918 dalje itd. .-1. ...... Peno! FmsM zbori! Koncem julija boclo zborovali v Marin boru vse organizacije, vsaka zase in skupno. Vsa moč naše organizacije se bo v onih' dneh preizkusila, za vse izobraževalno in organizaterično delo si bomo napravili no4 vih načrtov, nabrali si bomo novih sil. ~=3E popolnoma zasluženo!) Seveda oni niso jniftli namena ponižati religije; to je prišlo samo po sebi, ko so spale milostne sile cerkve. Boljše kot Tolstoj so razumeli resnično rusko dušo Slavjanofili, posebno Dostojevskij, ta ogromni a n t i t i p Tolstega. Ti so razumeli, da ruski ntužik hrepeni po resnici o d z g o r a j, da ga ne zadovoljuje njegov pripTOsti, prirodni položaj s svojo mužikovo enostavnostjo v duhovnem in moralnem oziru. Mužikova filozofija Tolstega ne samo nima nobene cene, ampak ni popolnoma nič posebno ruskfl. Pri tem ne bo odveč če pripomnimo, da ni le oficialna vladna cerkev razumela globoke prevratnosti te filozofije, ampak je tudi cvet ruske inteligence precej zaslutil njen protikrščanski pa tudi Srotikulturni značaj. Za Tolstega so se v .usiji manj navduševali kakor svoječasno mi na zapadu. Zato je treba, da popravimo 6voje mnepje v tem ko da bi Tolstoj izražal pravo rusko narodno dušo. Nikakor ne! Kar se nam tako zdi, fe le produkt zgodovinske vzgoje (boljše nevzgoje!) ruske duše, njene neprosvečeno-sti, neprekvašenosti in nesupernaturaliza-cije. Je siccr v nji nekaj otroškega, naivnega, spominjajočega na slične poteze pri Francu Asiškem (potem tudi ni čuda, da je ravno ta katoliški svetnik najbolj dostopen ruskemu človeku), nikakor pa ne to, kar je Tolstoj abstrahiral iz ruskega naroda. Medtem ko fnančiškanski duh daje človeku radost, rekel bi< da njegovi duši utisne večen smehljaj, je Tolstojeva morala mračna, stroga, težeča, rezignira-na, umetna in protiživljenjska. Tak pa ruski človek ni, takega bi ga bilo mogoče šele narediti. Pravoslavje samo pa je pri največjih svojih predstaviteljih tudi radostno, serafinsko, polno rajskega upanja. Razgovor z cbba Gratiecz-om. Sredi februarja 1, 1919 je Jekaterin-burg obiskal francoski abbč Gratieux, ki je na Francoskem znan Specialist v ruskem cerkvenem vprašanju; udeležil se je II. velegrajskega shoda (1900), in bil že poprej parkrat v Rusiji, Sedaj je vojaški duhovnik in ga je francoska vlada poslala na Rusko, da študira razmere in trpljenje ruske cerkve pod boljševizmom. Terseglav ga je v Jekaterinburiju obiskal in mu razložil svoje nazore o zbližanju katoliške in ruske cerkve ter ga seznanil z vsebino, svoje spomenice na cerkvcr.o upravo v Omsku. Vsebino razgovora ž njim mi je Sporočil pred odhodom v domovino Terseglav, preko njega me je abbe G r a t i e u x tudi pooblastil, da smem njegove misli obelodaniti v domovini. V glavnem so njegove tozadevne misli te-le: Delo za zbližanje katoliške in pravoslavne crekv« je treba postaviti na popolnoma novo podlago in korenito revidirati dosedanje metode. V splošnem tudi Gra-tieux meni, da misel o uniji za dogleden čas nima izgled* ns uspeh in nai se raje opusti, marveč naj se raje 'družijo vse sile v dosego »medsebojn „ poznavanja obeh cerkva, spoštovanja in bratske ljubezni«. Ko je pri tem Terseglav omenil izraz »kooperavija« je G. k temu pristal in rekel, da si tudi on tako predstavlja bližnjo bodočnost. Ko mu je Terseglav utemeljeval dejstvo, da je sedaj za tako propagando zelo ugoden čas, ker je vsled svetovne vojne in revolucije padla stena, ki je ločila zapad in vzhod, se je s tem strinjal in pristavil s svoje strani mnenje, ki ga jarko karak-terizira kot Frapcoza in nasprotnika vsega nemškega. On meni namreč, da je s padcem Avstrije in Nemčije tudi katoliška cerkev postala prostejša ker so padle im- fierialislične sile, ki so jo podpirale z raz-oga, ker so v nji videle eno izmed sredstev, potoni katerih bi se dalo udejstvovati staro nemško sanjo o univerzalni svetovni monarhiji v srednjeveškem smislu. Danes je katoliška cerkev prosta imperialističnih vezi in ozirov in brez obotavljanja lahko sklepa zvezo s svetovno demokracijo. Pred isto nalogo sioy danes pravoslavje, in to je ena glavnih podlag za skupnost nravnih in če hočemo tako reči, tudi političnih interesov, Narodi Evrope se niso obrnili od cerkve samo radi svoje grešnosti, ampak precej so v tem oziru zakrivili cerkveni krogi v nekaterih deželah (posebno na Ogrskem in na Češkem), ki niso hoteli odstraniti gotovih fevdalnih tradicij, Po nje- ?[oveni mnenju stoji v tem oziru danes rancoska cerkev na prvem mestu. Cerkev mora naučili narode ljubiti sebe in JcrSčaiH stvo, ki ga oznanja! Reforma teoloških študij se tudi nfa« mu zdi neobhodna, posebno v smeri odU stranitve gotovih tradicionalnih predsodkov in nepotrebnih malenkostnih polemi& nih napadov na nasprotno cerkev. Odstraniti je treba posebno vsako osebno polemi« ko ter jo nadomestiti z borbo proti mnenju nasprotnika, ne njegovi osebnosti, Važ* no je tudi, da bi apologeti zgodovinske dogodke izvajali iz okolnosti mesta in časa. To velia že za zgodovino postanka shizm« same. Upoštevati je treba obojestranska vire. Kar se tiče primata, je nedvomna dogmatično utemeljen, imel pa je le tudi svoj zgodvinski razvoj; vzhod pa vsled gotovih sebi lastnih vzrokov ni čutil potrebe primata in ga zato tudi ni hotel priznati. Kar se tiče katoliških vodilnih krogov, se mu zdi, da se je katol. episkopat premalo zanimal za vprašanje unije, že iz enostavnega razloga, da je za večino krščanski vzhod zelo oddaljen. Slovanski katoliški episkopat pa ni samo prostorno bližje vzhodu, ampak je tudi sicer pred Bogom vezan da stopi v prvo vrsto delavcev za zbližanje kršč. vzhoda s kršč. za-padom. O češkem in poljskem episkopatu nima visokega' mnenja ker je preveč ildan raznim fevdalnim tradicijam; upa pa, da je med jugoslovanskimi cerkvenimi knezi zadosti mož. ki čutijo z narodom in bode razumeli to vzvišeno idejo, (Dalje.) SLOVENEC, dne 10. fuHta 1920. 8C*r. 154/ Tudi pcvci, ki bomo takrat v mogočnem tisočglasnem zboru sodelovali pri ialužbi božji, nc smemo zamuditi prilike, &t se aestanemo in pogovorimo o skup-Mgn delu, o skupnih ciljih in skupkih sredstvih. Nove državne razmereso marsikaj pre-Jjrugačile. Prej smo gledali proti mrzlemu Severu, kajti od ondot so nam ponujali in flUili svojo duševno hrano, sedajjso'uprte naše oči proti razžarelemu jugu. Toda ta nam je malo malo znan, krvni bratje nam še premalo znani po svojih duševnih silah. V novih državnih razmerah nam ije treba medsebojnega temeljitega spozna- Sja, tesne združitve in najožjega prijatelj-tak. Pohiteti hočemo na rožno trato, na ehteče gredice naših južnih bratov, ki jkrijejo toliko nežnega in pristnega cvetja, kot ga ni nikjer na svetu. To cvetje fročemo presaditi k nam, njim dati v zameno svojega. Pevci, kadar bo bral s sktaj-inega juga pel našo »Po jezeru« z istim za-toosom in z istimi občutki, kot jo pojemo < Sni; kadar bomo peli mi pesmi od Ohrida esmico in Branko Jeglič tadi z eno. Preg« jev »Plebanus Joannes« se nadaljuje ? isto napetostjo pripovedovanja kot je začel* enako Jakličeva »Nevesta s Korinja«, ki jo spremljata dve ilustraciji, med katerimi je zopet zadnja boljša kot prva. Znova pa se je oglasil v »Dom in Svetu« Narte Veli« konja, ki piše s trpko satiro na našo druZ« bo novelo »Tri graciie«. Številka prinaša tudi nadaljevanje prevoda »La Divinai Commedia«, Med slovstvenimi kritikami se nahaja poročilo o Župančičevi zbirki »Mlada pota« in Ivan Cankarjevi »Moj^ življenje«. Med »Razno« prinaša Ivan Zo« rec par besed o Kanu Cankarju kot pre« davatelju. V splošnem je ta številka zeJd dobra in zanimiva. pr. »Mladost«. S tem imenom bo začet iznova izhajati na Hrvatskem nov list, ki ga bo i/.dajalo Hrvatsko katol. akad, društvo »Pavlinovič«. List je izhajal že pred vojno} namenjen bo vaški mladini- Uprava lista je na Kaptolu št- 7 v Zagrebu. I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Narodne noše! Pohitite v kar največ« jem številu na orlovski tabor, da bomo! pokazali našim gostom iz Češkoslovaške, Francoske, Anglije in Poljske kak dobet! in umetniški okus ima naše ljudstvo! Pri« dite v Maribor iz vseh dolin in planin, pridite v avbah, pečah in drugovrstnih no« šah. Pripeljite se na okrašenih vozovih ei skupinami narodnih noš! Pohitite vsi, da bodo zbrani pri sprevodu vsi cvetovi, dal bo šopek popoln in bo nastop narodnih noš, ki bodo tvorile posebno skupino s! sprevodu, tem veličastnejši. Okolični Maribora. Okrasite svoje vo« zove in pripeljite se k slavnostnemu ohk hodu, da bo slika popolnejša. Fantje, ki nimate ne kroja, ne Čepice^ prijezdite v narodnih nošah na konjih, Ja* ha se lahko na sedlu ali brez sedla. Konji naj bodo okrašeni, vsak jezdec naj ima slovensko zastavico. Orli bodo jahali nai lahkih, narodne noše pa na težkih konjih, Cerkveni v&stnik. c Rim. Dne 26, maja je umrla v RimU Terezija Sarto, sestra prejšnjega papeža Pija X. Dosegla je starost 82 let. — V Va« tikanu je bila 6. maja slovesnost zaprisegel 50. švicarskih gardistov. Navzoči so bili poslaniki Bavarske, Holandske, Poli6k«, Argentinije, iz Chile i. dr. — Izšla je potj naslovom »Cor Paternum« bogato ilustro-vana knjiga o delovanju sv. očeta med vojsko, in sicer v 9. jezikih. c Izenačenje kapitala in dela. Papeži Benedikt XV, je izdal pismo o organiza« gijskem delu ter nasvetuje škofom, duhov* ščini in katoliškim lajikom naslednje di« rektive: »Potrudite se na vso moč, da ljudstvo v boju za plačilo ne bo opustilo! potov mirnega pogajanja. Ker pa v dosego tega cilja mnogo pripomorejo katol. orga« nizacije, morate prav posebno za to skr« beti, da se te organizacije povsod utrdijo in razcveto; v njih naj se izkažejo v prvi vrsti najboljši med lajiki — mladi po Svoji delavnosti, starejši s svetom in izku$a« jo .,.« ' f, Orlovski vestnik. Orlovski tabor v šmartnem pri Litiji 11'. julija, — Pri javni telovadbi popoldan nastopijo Orli s članskimi in redovnimi vajami. Orlice s članskimi in simboličnimi vajami. Zelo zanimive bodo vaje s prapor« ci. Nastopi potem še deški naraščaj in go« jenke z dvojnimi prostimi vajami. Pri orod« ni telovadbi sodelujejo člani Zvezinega va« diteljskega zbora. — Zveza vlakov za tabor zelo ugodna/ Od Zidanega mosta o pol 9. uri zjutraj in ob pol 2. uri popoldne. Iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj, ob tričetrt na II. in ob 2. uri pop. Telovadba in prostal zabava se vrši pred graščino Gomače, --- - 'i Dijaški vestnik. d Podružnica Slovenske Dijaške Zve* Ze ▼ Celju priredi 14. julija občni zbor, Dijaštvo se naj zbira ob tričetrt na osem pred farno cerkvijo; ob 8. uri bo skupna služba božja in takoj nato zborovanje pri »Belem volu«. Dolžnost vsakega katoli« škega dijaka naše podružnice je, udele« žiti se zborovanja. — Pripravljalni odbor« Gospodarstoo. g Trgovcem! Mestni magistrat ponov« no opozarja na ministrsko naredbo z dne 16. maja 1920, št. 3687, Ur. 1. pod št. 238 o prometu z blagom v 15 Jrilometerskem obmejnem pasu, glasom katere je dovoljeno v naredbi naštete predmete uvažati v 15 kilometerski obmejni oas naše države le a cidpreinnimi izkaznicami. Odpremne izkaznic c izdaja za blago, ki se izvaža iz Ljubljane v ta pas, mestni magistrat ljubljanski in sicer samo na podlagi potrdila občinskih oblastev onih občin, v katere se uvaža, dn so dotični proizvodi tamkaj potrebni. Odpremne izkaznice se izdajajo samo uradnim organizacijam, ki jim je poverjeno zalaganje naroda in legitimnim trgovcem. g Sobno slikarstvo. Sobni slikarji so S|; morali boriti z velikimi težkočami, da so si preskrbeli iz inozemstva primerne patrone za slikanje. Navezani so bili izključno le na tuje vzorce. Tozadevno pričelo se je med ljubljanskimi slikarji novo gibanje, da bi se slikarji posluževali pri slikanju sob zgolj domačih narodnih motivov. Posebna zasluga gre v tem oziru gg. Božiču, slikarskemu mojstru in Grebencu, profesorju na drž. obrtni šoli v Ljubljani, Težnjo v sobno slikarstvo vpeljati narodni duh, moramo z veseljem pozdravljati. G. Božič namerava začeti z izdelovanjem slikarskih patronov na debelo. Slikarji, ki se z^ to interesirajo, naj se blagovolijo obrniti direktno na njega. g Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Dne 30. julija 1920 se vrši na Dunaju 64 redni redni občni zbor tega zavoda in se imajo delnice deponirati najkasneje do dne 16, julija t, 1. in sicer za Jugoslavijo pri Podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljub! jani (Prešernova ulica št. 50), katera izstavi potrdilo za priglašene delnice. Na 25 delnic odpade en glas. Turlstika In šport. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi dne 11. t. m, cestno dirko Ljubljana—Tržič—Ljubljana. Priredi-, tev se razdeli v tri skupine vozačev in sicer: Skupina seniorjev (čez 35 let) poljubna kolesa, skupina težkih koles, skupina dirkalnih koles. — Start 11, t, m. ob 7. uri za seniore, ob %8. uri za težka kolesa in ob 8. uri za dirkalna kolesa. — Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka »Svetla«, Mestni trg 25. — V pripravi so cestne dirke 18. t. m. Ljubljana— Celje—Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana) in 1. avgusta Ljubljana—Velikovec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaškega saveza. Start nedeljske dirke kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani na progi Ljubljana—Tržič—Ljubljana, v nedeljo, 11. t. m. dopoldne ob 7. uri na Celovški cesti pri 2. km, cilj istotam med pol 11. in 11, uro dopoldne. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani, opozarja na cestne dirke Ljubljana—Celje—Ljubljana, ki jo priredi v nedeljo dne 18. julija (dostopna vsem klubom Športne zveze Ljubljana. Prijave do 15. t. m.) ter propagandno cestno dirko za prvenstvo Koroške v nedeljo dne 1. avgusta na progi Ljubljana—Velikovec, 120 km (dostopna vsem klubom Koturaškega saveza, prijave do 25. t. m. na klub objed- no z prijavnino 10 K). Istočasno s cestnc dirko se vrši tudi izlet kolesarjev na Koro-ško. Podrobnosti o zadnjem še pravilno poročamo v časopisih in Športu, a Cenejši kruh. Počenši od ponedeljka 12. t, m. prodajal se bo beli kruh po dvanajst (12), črni kruh po osem (8) kron kilogram, torej 50 dkg težki hlebi in štru-ce po šest (6) oziroma štiri (4) krone. V istem razmerju se zniža cena tudi ostalemu pecivu, a Gospodarska zadruga javnih nameščencev »Samopomoč« bo cdajala začenši dne 12. t, m. svojim članom prvovrstne podplate po pol kg na osebo do izčrpanja zaloge, Istotako se dobiva gornje kozje usnje v celih kožah v poljubni množini, V poljubnih količinah se tudi odajajo slad-* kor po 59 K, mast po 44 K, fino namizno olje po 80 K, potem moški in ženski boks čevlji in navadni po najnižjih cenah. Trpite na renmatizmu in gihtič-ntli bolečinah? Vdrgnenje s pravim Feilerjevim Elza fluiaom ie takorekoč dobrodejnol 6 dvojnatih ali 2 velik Bpeciialni steklenici 36 K. jRabite milo-odvajaicOe sredstvo? Fellerjeve prave Elza krogljice izvr iujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K, — Zagorski sok zoper kašeli in prsn« bolečine 1 steklenica 6 K, — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina po-' sebej, a najceneje. Eugen V. Fellcr Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatsko. E Dr. Ivan Pintar začasno ne ordinira. Sprejme se Kuharico, ki se razume tudi na gospodinjstvo. Nekoliko vajene v trgovini imajo prednost. Naslov: Martin Plut, trgovec, Črnomelj, Belokrajina. 2735 pfeiepfligrfljalflDevrrž notami vred le onim naročnikom, ki vpošljejo naprej 20 K za 3 zvezke na naslov: Mala pevka, Šmartno pri Celju. ItfOUDP 8 primerno šolsko izobrazbo UubllbL se takoj sprejme v fotografskem zavodu Franjo Grabletz, Miklošičeva cesta številka 6 v Ljubljani. Vilo Antonija ob vmskem jezeru blizu Majernika je na prodaj. 9000 m' s krasnim parkom in uto za čolne. — Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. »Vila 26Q4«. 2694 kdor preskrbi solid->f nemu gospodu ono veliko ali dve mali nemeblovanl sobi, če tudi obrnjeni na dvorišče, takoj ali J pozneje. Ponudbe naj se pošljejo na upravo pod »Separaten vhoda št. 2767. 'T||nnj|r-begunec išče opravila (pouče-ftUjjillA vanje, pisarna, nadzorovanje etc.). Ponudbe na upravo tega lista pod »Opravilo«. lfainnra za puškarsko obrt sprejme VujCilta F. K. Katsor, pu«kar, Šelenburgova ulica številka 6 v Ljubljani. Trpsfei nomočii za špecerijo, ______ .________ drogerijo, 23 let star, vojaštva prost, želi priti v večjo trgovino. Govori slovensko, nemško ln madžarsko. — Leo Stelcl, grad lyrona Bruk, Celje. Dmrta en bencin motor, samovžlgal-riUUU O S nlk z magnetom »Climas« 2EP.. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod St. 1906. MOj P0»9 l^fTna^opTe8 levo, od 3. do B. urrf popoldne. Ifiri^nn niio liter p° k 48'~~ se dobi v JbUnilu U;JC trgovini Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ujica štev. 12. Razpisuje se služba ORCsANISTA v Tržiču. Prosto^stanovanje in plača do 3000 K. Prošnje je vložiti na župni urad. Sprejme l/nhflPira 3 večletno prakso se AU11D1 lili in dobrimi spričevali. Istotam so 3prejme tudi izvežbana enharira Plača zelo ugodna. Nastop dullulllu. takoj. Reflektantinje naj se čimprej e osebno oglase pri Mariji Ogrln, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8. I nl/nmnhila 18 HP s prltiklino v do-LUtlUinUmin brern Stanju se proda. Informacije v pisarni dr. Ivo Benko-vifia, odv. v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. Prnfit) CD* pedal-harmonij »HSrttgel«, nuuu ju • 2 klavirja z znamko ,Erbar in ,Strelcheri, čelo in več pisanih not za citre, med njimi tudi „pios za klavir in gosli. Kupi so pa ravnotam planino. Naslov se poizve pri uprav-ništvu lista „Slovenec" pod štev. 2768. 1 nn tjiit na prijetnem kraju v Ljub-LCjJ Vil ljani, obsegajoč 2 stavbni in 2 vrtni parceli skupno 2800 m' se ugodno proda. Natančneje se poizve na Vojvode Mišiča c. 23, v priti, na levo. npnriam na Blejski Dobravi pri Jese-riUuUlil nicab tik železniške postajo in tovarne 2 orala stavbnega prostora, travnik in njivo. Sredi travnika je studenec. Ponudbe do 25. julija t. m. pod šifro Stavbeni prostor 2619 na upravništvo, 2619 Gostilna in Kavarna Mpr3u mesta v Sloveniji, sredi mesta z 8 opremljenih sob za tujce, cela gostilniška in kavarniška oprava, vinski sodi, cela zaloga z vinom, likerjem, šam-pancem itd,, vrt za goste in zelenjavo, hlevi in gospodarskim poslopjem, kakor leži in stoji se proda. Cena 270.000 K. Pojasnila s priloženo poštnino daje realitetna pisarna Havlilc v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6, telefonska št. 132. Prispevojie zo sna s. L. s. Obvestilo. Cenjenim odjemalcem na debelo in drobno uljudno naznanjam, da ostane trgovina vsled počitnic osobja od 12. julij,a do 16. avgusta zaprta. — Vaso Petričlč, nasled, J. Samec, Ljubljana. Bencin in vse avtomobilne potrebščine Pnevmatika Kolesa za automobile, motpcikle, kolesa za 400/,, v ceni znižana kolesni plašči od K 265' zračnke od K 130*— Iz prvovrstnega švedske ga jekla, mirovni izde 'ek ln vse potrebščine Je najboljše In najcenejše, dobi se povsod. Izdeluje kristalno sodo, svat« in toaletno milo. Prva mariborska !ouarr*a rošSs v Mariboru. , majhno in suho se išče. __________r, Cenjene ponudbe pod »plačam dobro« na upravo „Slovenca". RfP CP ClflailiSFD Ponudbe pod šifro IJtb Oti JFlIUUiJlSj. »Dobra nagrada« na Anončno ekapedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg številka 3. niacnvir (krAtelt) prodam ali zame-UIUjUVII njam za harmonij amerilc. sistem. Janko Kos, Rožna dolina 178, Vič, Ljubljana. Galanterijsko in stavbeno kleparstvo, acetellnski in vodni inštalater Franc Lončar Ljubljana, Celovška ccsjta št. 23 se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmerniti cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih. 2187 Mestni stavbenik Ivan Bricelj stavbeno podjetje tehnična pisarna, LJubljana, Slomškova ulice 10 nasproti mpstne elektrarne, so priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo solidno, cene zmerne in najboljše klasificiranj delavci. 3377 Slamnike in klobuke vseh vrst sprejema v popravilo FRA NJO CERAR, tovarna slamnikov v Stob poŠta Domžale pri Linbljani, — V LJubljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevlč 1 Tersanv Prešernovi ulici st, 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago. * E 110/19 I III Vsled sklepa z dne 1. julija 1920, opr. št. E 110/19/4 se prodajo dne 15. in 16. julija 1920, dopoldne ob 9. in 10. uri v Gorenji Straži in v Rogu v tovarni parne žage na javni dražbi sledeči predmeti: 2000 bukovih talnile.tnlh mostnlc, 1 lokomotiva, 1964 40 m3 bukovih parenlii parketdv, 14'9 m3 bukovih paren:'jd parkptiv, 267.490 tavoletov Iz bukovoga lesa (za škatulje) 17.0fe0 pakonov 365.710 m' neparanih bukovih desk in mostnlo. BKrajna soiija v Novemmesiu, odd. VI., dno 1. julija 1920. družba i omot jamstvon (prei Mila i Hamaijr) HARTBERG (Avstrija). Veletrgovina s kolonij alnim in Špecerijskim blagom, barvami, dežel, pridelki, železriino., stavbnim ma-terijalom, špedicij, podjetje, javlja, da je s 1. julijem začelo poslovati in želi velikih poqudb. oU Bohinjskem jezeru Lotovlšče za duhovnike, profesorje, uradnike in druge. Zraven hotela kopališče; čolni so vedno na razpolago. Izletniki, tudi večje družbo, dobe lahko kosilo. Cene zmerne, solidna postrežba. se dobi v vsaki množini no nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90. Helena Cerar _aj se vrne domov. Vse je pozabljeno. Absolvent mi tečola z gimn. maturo išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod št. 2776. IMnlPCfl nova 2 dobro pnevmatiko UKUHUJCall po li 2.800'—. Plašči in zračne cevi po znižani ceni. F. Batjel, LJubljana, Stari trg St 28. s hrano ali brez nje lščo soliden in stalen gospod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »soba«. Kmet & Lubšisia Temcrin, Eačka, Tel. 16. nudi vsako množino vsakovrstnega žita po najnižjih cenah, kupuje vseh vrst les in gorivo. Ponudbe na zgorajšnjo tvrdko. malo rabljeno VOliOO KOlO silzvsem potrebnim pogonom in transmisijo (jer. menom 36 kg). — Naslov pove uprav, ništvo »Slovenca« pod it. 2712. ^a&tSfKonlekciisKilinijiilelov (pup) se proda pri tvrdki Schwaji & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. 1*4:$ Išče se irancosKi in italijanski IfnrPCIMRftonf evontuelno samo za uUltjJ|lUMuijlil za popoldanske ure. — Ponudbo pod »Lesni eksport 2744« na upravništvo »Slovenca«. na piščala za cerkev ali šolo s tremi registri, popolnoma v redu, i6totam popolnoma nov planino ima po vredoi ceni oddati: Palč v Maribora, Pod mosiom 14. Oglas, Komanda Dravske divizije potrebuje za garnizon Ljubljana dnevno do V svrho zagotovljenja te kolifilne za mesec avgust t 1. razpisuje se za 16. julija ob 11. uri zjutraj ustmena licitacija v intendanturi (Kazina, I. nadstropje) na katero se vsi interesenti vabijo. — Komanda Dravske divizija, E broj 2282. 2754 Mesarji, pozor! Zaradi preselitve se proda takoj lepa pritlična hiša in še novo gospodarsko poslopje zraven z dobro vpeljano mesarijo, obstoječo iz klavnice, mesnice, sušilnice, pralnice, ledenice, supe, drvarnice, hleva in z lepim vrtom, v prijaznem in prometnem kraju, primernem za vsako obrt v bližini Ljubljano. — Naslov pove uprava lista pod „Lepa prilika 2690." pristna WERTHELVI, štev. 1, 3, i, Ima za oddati po ugodnih cenah MareS FtorjjančftS, CeSfe, ®aE2iš trg 15. kompletna, s stiskalnico, 50.0C0 litrskih prima sodov in kotli za žganjekubo se proda. — Ponudbe na Jos- Hammer, .tvrdka iilenreleh, Gradec, Sackstrasse 4, tiiinlke, 2ico, mrežo, mrežo za pesek, samoStolniee, sploh vie stavbene potrebščine prodaja po najnižji ceni A, Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. 2761 TRGOVEC s 10.000 — 15 000 K jamstva, želi kako podružnico ali pomoč šefu. Pisma sa prosijo na upravništvo tega lista pod Številko 2740. zobno pasto, Nulsol-barvo za lase ter prvovrstno brllno milo priporoča Štefan Strmoll, Ljubljana, Pod Trančo St. 1. Pristni, naravni s sladkorjem vkuhanj maSineev sok nudi Laboratorij Plccoli v Ljubljani, — Aleksandrova cesta Številka 15. — 55—75 cm dolgih, pralni prašek la v zavitkih po '/j kg, se proda po najnižji ceni. Vzorci in cene so na razpolago pri A. Vaclkuj Ljubljana, Zaloška c. 15. razen star, dobro ohranjen materijal v stari predilnici v Ljubljani, ki se sedaj podira, in sicer tovorno dvigale, obtežba 500kg, približno 11 m visoko, 4 postaje (pritličje, I, 11.in III.nadstropje), transmisijski pogon, 150X150 cm v premeru, obloženo na treti straneh, z valovito, pocinkano pločevino. — Stebri Iz litega xeiesa in sicer: 8 komadov približno 3-50 m vjsoki, obtežba ca. 13.000 kg 16 „ „ 345 m . „ „ 20.000 kg 16 „ „ 3-50 m „ „ , 26.000 kg lt> „ , 4-00 m „ „ 32.000 kg ' v 4 , - £00m „ 12.000 kg Za pravilne podatke obtežbe se ne prevzame pikaka odgovornost. :i4 kogaadov približno 350 m visoki in 8 cm v premeru, za „Shed-gtrehe"-Transmisljske konsole iz litega in kovanega železa. Zeiezne stopnice (lestve). Rezervoar iz železne, 8 do 10 mm močne pločevine, velikost 2-45Xl,6BXl'20m. Rasen stavbni materijal. — Ogleda se na licu mesta v stari predilnici v Ljubljani in se je zglasiti pri delovodju gospodu Srakarju. Pismene ponudbe n^ naslov »Kranjska stavbna družba v Ljubljani«, Levstikova ulica. 2741 □□□□□□acnananaDnpaanpnnnaancn d Industrija špirita D.D. Zagreb [j 0 2471 BoSkovičeva ulica Stev. 7. U n aaaaciaaaanacaDBnaanaannaaaaaS 2471 Brzojsvi: Splritusindustrijs. Telefon interurban 4—96. Q Ima v Ljubljani skladišče finega rafinlranega Špirita Q pri ..BALKANU" trgovska Sped. in komis. dela. družba |j in dobavlja iz svojih tvornic surovi Špirit za tvornice octs in de- U neturlrani špirit na debelo. — Nnročbe prejema glavni zastopnik [j fflflVRO FURST, LJUBLJANA, Sodna ulica Stev. S. f! se: l • 1 velika in 1 otroška po-i . stelj in 2 izložbeni okni. — Poizve se Sv. Martina cesta S. H 11 m_n JANČAR & Co Ljubljana, SlomSkova ul. 19 lastni izdelek oljnatih barv, Hrneia ln stek. kleja. Velika ealoga kopalovega ter belega emalllaka slcativa bruno-lina. Laka za kočije, usnje, polituro in železo, suhih barv ter mixnrskega kleja. 1 d U g Izb orno vležano pivo v steklenicah razpoSilja v množini Pliprlll ral. o Kranja. " FRmGDm prvovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem poslovanju, izvežban v ___r__ lesni branži, se sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti: Ljubljana, glavna pošta, poštni predal štev. 163. ♦ mastni )«aat sk| mojster Ljubljana, Linhartova ulica St. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. _ Tovarna _ Barva vsakovrstno blago. JOS. RGICm Kemično čistilT"" Ljubljana, Poljanski nasip 4. Ciiof Inlilsa ovratnike, zapest- Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Jvg|IUIIRg "ice in s»i<*. - t rafinadnim sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje se dobe tudi ekstrakti za umetno soke itd. Srni Polnili, MMova nlica LJUBLJANA (popre) zatoga Mengiške pivo). aaaaaoaaaaaaaaaaaaaciaaaaaaaD g Liudska posojilnica \ 0 o LjUibijani, u lastnem domu HIIStlo£i£eDa cesta Steo. 6 Q obrestuje hranilno vloge po čistih Jj 3% Ljudska posojilnica v LJubljani je največja slovenska posojilnica in je imela konce« marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke [] in v tekočem računu. n Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. n acr,"TicJC~3i. JunanncianaciaaL.iuaaaaanaa Meirvl ICGClSH odpreš L. MIKUŠ Mana. Mestni trs šle*. 15 priporoSa svojo zalogo ter sprehalali palic. Fopr.vUa bo lavrinJ«Jo točno ln solidno, • KOLOHjJflLHO NajeanejSa dobava na dobilo^ r R u c T U 5 .FRUCTUS' d. d. za promet zem. proizvodov, koloni jalnim ln drugim blagom prejo fii (ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška al. 12. Telefon 106. Brzojavi: Fruotus, IFEcerusko BLflQO t F R U C T U 5 Oblačilno blago do 50% ceneje Manufakturna trgovina Jos. Stopar Ljubljana, Dunaj*ska cesta Stev. 5. H hlačevine modrotiska zefirja klota razne podlage štofa sukanca i. t d. iransKB nsus in tiupansns flionicars SnSah-Reka, ZDonlmlrova ulica 102 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev; Hotel - Pension „SPERANZA" „IMPERIAL" Opatija. SanatorlJ in veliko morsko kopsitSCe „TNERAPIA" Crikvenica. Palses-Hotsl „HIRAMARE" Crikvenica Telefon interurb. 11. Hotel-fenslon In morsko kopališče »JADRAN" Su§ak-Ra*a Telefon Interur. 2-14 Hotel-Pension In morska kopallšCe JADRAN" Bakar. V ti hotali b .os.toriji bo o.jqioder-noie ia z vaera komforiom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni »kozi celo leto. — V«e saročbe prejem, in dale pojasnil, za Crikvenico uprava hotela „M1RAMARE" v Crikvenici; za Novi; uprava hotela .SAN-MARINO' v notomj za Sulak: SREDISNJI URED DRUŠTVA, SUŽAK-REKA. Naslov za brzolave: Jadrancentrela SuSek-Rjka. Interurban telefon Itev. 9-8-9. Hotel-Panslon „$AN-MARINO" Novi Vlnodolskl Telefon Interur. S. Hotel-Pension in veliko morsko kopališče „LISANJ" Novi Vlnodolskl. Maribor Gosposka ul, 38 PODRUŽNICE : Novo mesto Glavni trg Kočevje Stev. 39. e*oe«mssmsaeeeoea«*iaeaam*aii«>«mt»»m(«««teuimu|taisiiimeimehissaiiiii Pisana rmoderno urejeno %M e tovarne V. M A RS AN O :: yyllH*IEJIL Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura Središča: Zagreb. Nikatičeva nliea Stiv.S. STROJI proti takojšnji dostavil s 1. 2age polnojarmen in krožne žage, l oblični stroji za rezanje nastavkov [ (Dickenhobel), oblični stroji za za- i . reze (Abricht-Fuge) in oblični stroji i I za votlo izrezovanje (Kehlhobel), ' , , . .. . . " valji za okrožne žage, brusilni stroji! ! Elektromotorji, agregatorji, stroji, »•emiaauumiuamuiuenemmnniiuiiihiiiiiimmiieai^aiahii —" TEHNIČNO podjetje za a UVOZ in IZVOZ a DnnaJ IV., Vlktorgasse i. Zastopstvo v Beograda. ButureSU in SaftJI Popolne TOVARNIŠKE naprave: Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-šanje olja, škrob in drože, konserve, testenine in pohištvo. MOTORJI ln LOKOMOBILI1 Stružni stroji, »troji za okroglo struženje (Fr&ss), skobeiniki za ko- . vlne (Shaplngl, stroji za vrtanje in Š brzovrtanje, Škarje, ognjišča za. ko- ' vače, stroji r.a obdelovanje 'j loče vin. I snovi, ril", stroji za rezanje vijakov, i --------- 3. Pogf»mezr>i! pile v vseh velikostih, j Nosači, tračnice, ogibalnice, streSna različno orr.dje prvovrstnih tovarn. S lepenka itd. motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagončki za pesek itd. GRADBENI ma.erljal: K. Uforsche-Maribor Gosposka ulica St. 10. VeleiiM z mannlakiurnim blagom. Sporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah. Dokler je Se zaloga oddajamo do 30 vagonov 3 v jutavreCah, franko Ljubljana, zacarinjeno, bruto za netto po K 3— za kg. — Ponudbe na »Atlanta« v Ljubljani, Cigaletova ulica štev. 1. Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za zavarovanja, Sprejema: V žlvljenskem oddelku zavarovanja na doživetje ln smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podružnica: CELJE, Breg 33. Brzojavni naslov: LJubljana - Maribor - Trst - Wien Špedicije vsoti vrst. — Sprejemanje blagg, v skladišča. —» Zacarinanja. —• Mednarodni prevozi. —• Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno 8 tirom južne železnice. — B. ljubljansko javno skladi££a. Največje domače špedicijsko podjetje Inl. lelelon sfev. 461. Slovenska eskomptna banka Brzoiavl: Eskamptna. Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko ln Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulanfneje* Denarne vloge. - Nakup in prodala: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borza, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, UuhBlarta, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. ak-U-ir^lrF; nI '11,111'nHI ,/i LfcuJJI kondite, kolaCe, kekse in druge slaščice naročajte le pri domači slovenski tvornici S)obava takoj. Nizke cene. Zahtevajte cenike! VflSnrifl' Ljubljana: JI. PSschl, Gosposvetska cesta štev. 7 in fiil OH b Podboj, Sv. Petra cesta štev. 95; Celje: Roz. De-■ benjak, Kralja Petra cesta štev. 15. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. i844 STENICE in njih zalega tako) pogine, ako uporabljate steklenica 12 K od zavoda M. Jflnker, Zagreb, Petrlnjska ulica St. 3, III. nadstr. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani., Marijin trg 8, Wolfova ulica 1. Hočete obdržati svojo lepoto ? Hočete Imeti kakor batžun mehko kožo? Nočete solnčn'h peg mozoljev ln ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvaruj^o pomado! Občudovani bodete! ZaT vidani! 1 lonček 9 No. III močnejše vrsta 12 K. K temu Fellerjevo najfinejSe lilijnomlefino milo 16 K. Poštni čekovni račun St. 11.323. Pnilrilftlipn V lffllPttlri C&nhflti Brzojavni naslov: Telefon štev. 54. rUUriMIlILd V IfAUrb&l OUUGll. JuBoslovanskl kredit LJubljana. Sprejema hranilne vlo.ge ln vloge na tekočI račun ter ]lh obrestuje po 01 lo člsilh brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Infcaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče-v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Hočete Imeti lepe, zdrave lase ? Fellerjeva prava Elza Tannochina po-mada za rast las doseže bujne lasel Zaprečt prhaj, prerano osivenje. Zebram plešo 1 1 lonček •J K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za ujnivanle glave 8 K. Šam-pon 1 K. Mazilo za brke 2-30 K in a-- K. Mučijo Vas knrja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obli?, učinkuje h m: bolečin hitro tn zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trd? ho?,e! Mala Skatljipa 4-— K, velika škatlja 6-- K. - Zalite S« kaj! Fellerjeve Elza umlvalue pastilje (Kolonjska voda) 1 Škatlja U Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4-—K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Specijalni 38 K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K'naprej. Najfinejši Hega-purter Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Fraucovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trg 134. razpošilja na drobno in debelo v vsaki množini: sladkor, bavo, clkorljo, papriko, poper, rozine, namizno"ol]e, kis. milo, praln! prašek ter vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča. 2377 f»v Ljubljanska kreditna banka v LJubSJan Podružnice: Borovlje, Celovec, Celje, Gorica, Maribor, Split, Sarajevo, Trst. Ustanovljena leta 1900. Agentura V Ptuju. Ustanovljena leta 1®©©, novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisije 1. Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. junija t. L v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice z izdajo od SHS K 30,000 000— na SHS K 50,000.000' 50.000 novih delnic po SHS E 400 — nom. v skupnem pesku SHS K 20,008 000 — in sicer: 1. subskripcija novih delnic se vrši od 25. Junija do 25. Julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki iu njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri 2ivnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico po SHS K 400:—. nom., po SHS K .900-— tel. quel, plačljivih naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. — 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri subskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprok ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem supskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. bd ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K 1,000.00(V-^ pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000-— rezervnemu zakladu , za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu zakladu banke. 6. Nove vjtelnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o sub-skribiranih delnicah. Uspeh emisije je zajamčeu po posebnem sindikatu. LI ub li an a, me»eea iun«a imi Ljubljanska kreditna banka. V LJUBLJANI Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.