PoStnins plftlfutt ▼ gotovfnL Leto XI., št. 232 Ljubljana, torek 7* oktobra 1930 Cena 2 Din (jpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica 4. - Telefon it 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. Z - Telefon it. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana it 11.842; Praha čtelo 78 180: W;en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Demisija rumunske vlade Manili je včeraj podal ostavko cele vlade — Do krize je prišlo zaradi političnih nesoglasij med kraljem in ministrskim predsednikom Bukarešta, 6. oktobra, s. Ministrski presednik Julij Maniu je bil danes ob 3. ropoldne sprejet v Sinaji od kralja v avdijenci. Po polurnem razgovoru z vladarjem je zapustil dvorec in sporočil nestrpno ga pričakujočim novinarjem, da je kralj sprejel ostavko celotne vlade. Ob 6. zvečer je izšl že tudi v Bukarešti uradni komunike, ki naznanja odstop vlade in navaja kot vzrok, da je ministrski predsednik podal ostavko zaradi svojega poslabšanega zdravja, ostali j iinistri pa so se njegovi demisiji priti ružili, da bo imel kralj popolnoma svobodne roke pri rešitvi krize. Pravi vzrok demisije je brez dvoma lv političnem nesoglasju med kraljem in ministrskim predsednikom. Maniu je že idalje časa zahteval, naj se razčisti položaj. Izjavil je med drugim, da ne more prevzeti odgovornosti za proračun prihodnjega leta, če mu kralj ne da jam-stej, da bo ostala njegova vlada vsaj še leto dni na krmilu. To zahtevo je po zanesljivih informacijah izzvala okoliščina, da bo prihodnji proračun moral biti sestavljen v znamenju heroičnega stedenja, zaradi česar se boji narodna kmetska stranka, da bi ji to škodovalo ra njeni sedanji popularnosti. Ministrski predsednik Maniu se je vrnil zvečer skupno s trgovskim ministrom Madgea-rom in njegovim državnim tajnikom Lu-fcroceanom v Bukarešto, kjer pa ni odšel v ministrsko predsedstvo, temveč naravnost v svoje stanovanje. Kralj je na- prosil člane odstopivše vlade, naj vodijo svoje posle dalje, dokler se vladna kriza ne reši. Bukarešta, 6. oktobra, g. Zunanji minister Mironescu, ki je bil že prej v Sinaji, je imel z ministrskim predsednikom Manijem pred odločilno avdijenco daljši razgovor. Po sestanku je odšel ministrski predsednik v avdijenco in izjavil kralju, da je njegovo stališče ne-izpremenjeno in da mora podati ostavko, če ne dobi v proračunskih zadevah popolne svobode postopanja. Kot naslednika je Maniu priporočil poljedelskega ministra Mihalacheja, voditelja zaranistov. Vladni krogi smatrajo Manijevo de-misijo le za formalen izraz krize. Manijevo stališče je po izjavah njegove okolice slejkoprej zelo močno, ker je njegovo vodilno mesto v agrarnem bloku neomajano. Kralj je tudi izjavil, da je proti vladni diktaturi, a tudi novih volitev ne mara razpisati, ker je država trenutno tudi v gospodarski krizi. Londonski poslanik Titulescu je bil brzojavno pozvan iz Londona v Bukarešto, ker ga hoče kralj pred sestavo vlade vprašati za svet. Kralj bo jutri pričel razgovore s strankinimi voditelji. Kakor menijo, bo zopet sestavljena narodno-zarani-stična vlada, v katero pa bodo vstopili politiki, ki uživajo osebno zaupanje kralja. Kakor računajo, bo kriza trajala več dni. Vaugoin demantira Starhemberga Zadrega zaradi Starhembergovih groženj — Nova Starhembergova Izjava — Major Pabst se vrne te dni na Dunaj Budimpešta, 6. oktobra. Dopisniku lista /-Uf^geli Ujsagc je zvezni kancelar Vaufo-ai izjavil, da so sobotni govor notranjega ministra Starhemberga listi napačno repro-ducirali. Kot zvezni kancelar je imel s Star-hembergom razgovor, v katerem se je mogel prepričati, da nikakor ni govoril o tem, da se mora Breitnerjeva glava zakotalitl v pesek. Notranji minister je samo dejal, da bo Breitnerjeva glava v volilnim boju padla. Tako so neresnične vesti o Starhembergovih antisemitskih Izjavah. Dunaj, 6. oktobra, d. Glede na demantl kancelarja Vaugoina o sobotnem Starhem-bergovem govoru ugotavljajo današnji listi, da je tudi »Deutschosterreichische Tages-Beitung«, ki je v najožjih zvezah s Star-hembergom, pisala v svojem poročilu o manifestaciji Heimwehra na Helgenplatzu, da je notranji minister Starhemberg dejal: »Skupni cilj mora biti, da se Breitnerjeva glava zakotali v pesek.« Isti list je tudi na uredel Starhembergove besede, da je >po- polnoma vseeno, kaj pišejo vsak dan krivo- nosi mazačl v svojih listih.< Dunaj, 6. oktobra. Včeraj so priredile organizacije Heimvehra v Laa ob Thayl ln Poysdorfu manifestacije, katerim sta prl-sostovala tudi deželni glavar dr. Buresch in notranji minister Starhemberg, ki je v pozdravnih govorih zopet govoril o potrebi, da prevzame oblast v državi Helmwehr, ter med drugim dejal: Prežeti z načeli našega pokreta delamo za enotnost in smo trdno odločeni, da ostanemo brez vsakega pridržka neodvisni na desno in levo. Mi smatramo volitve pod sedanjim parlamentarnim sistemom samo kot potrebno zlo. Po govoru Starhemberga so čete Helm-wehra defelirale. Budimpešta, 6. oktobra. Dunajski dopisnik budimpeštanskega lista »Reggeli Ujsag« poroča i« zelo dobro poučenega vira, da bo major Pabst prišel že v prihodnjih dneh na Dunaj. Dr. Schobrov volilni blok Pogajanja za osnovanje meščanskega volilnega bloka z dr. Schohbrom na čelu Dunaj, 6. oktobra d. Vest, da se je bivši zvezni kancelar dr. Schober odločil za kandidaturo na čelu meščanskih strank, je bila zlasti v meščanskih krogih sprejeta s simpatijami. Današnji listi naglašajo, da pe bodo okoli dr. Schobra zbrali razen ve« Jc nen.cev in pristašev Kmetske zveze vsi jv.eščanski elementi, ki se doslej niso po« e-luževali svojih političnih pravic, ker ni bilo doslej nobene prave meščanske stran« ke sredine. Obenem napovedujejo, da bo rova stranka pod dr. Schobrom zbrala najmanj 60 mandatov in da bo kot jeziček na tehtnici igrala v parlamentu odločilno vlogo. Dr. Schober bo v smislu zakonskih do« ločb glede na svojo kandidaturo dobil do« pust kot policijski predsednik. Pogajanja za osnovanje nacionalnega ki gospodarskega bloka srednjih strank pod vodstvom dr. Schobra so se včeraj in da« res nadaljevala. Odločitev *v teh pogaja« njih bo padla šele prihodnje dni, ker se dr. Schober vrne iz Perga na Dunaj šele jutri. Vsekakor je gotovo, da obstoja pri vseh skupinah, ki naj bi sodelovale v tem bloku, pripravljenost, da se pogajanja čim« prej končajo ter določijo kandidatne liste. Vsekakor je gotovo, da bo dr. Schober kandidiral v vseh 25 volilnih okrožjih in bo bržkone v slučaju izvolitve prevzel du« najski mandat. Dočim se voditelji vdenemske ljudske stranke ter demokratične nemške stranke izjavljajo za volilni blok pod dr. Scho« brom, pa na drugi strani izjavljajo zastop« niki Kmetske zveze, da bo v podeželskih okrajih Kmetska zveza bržkone nastopila pri volitvah samostojno in pod lastnim imenom. Vsekakor pa je pričakovati, da bo v dunajskem volilnem okrožju in neka« terih drugih okrajih nastopila skuipno z ostalimi strankami Točilnega bloka dr. Schobra. Avstrijski železničarji proti fašizmu Velika manifestacija avstrijskih železničarjev ▼ Dunajskem Novem mestu — Odgovor na Starhembergove grožnje Dunaj, 6. oktobra d. V Dunajskem Novem mestu so včeraj razvili novo zastavo krajevne skupine socialno-demokratskih želez-ničarskih rediteljev, ki so prišli na slav-nost s posebnimi vlaki iz vseh avstrijskih dežel. Z Dunaja je došlo z vlaki in na 140 tovornih avtomobilih pod vodstvom majorja Eiflerja 5000 članov Schutzbunda. Zbralo ce je 14.482 uniformiranih železničarjev in članov Schutzbunda, celo prireditev pa je vodil general Mayer. Manifestante je pozdravil mestni župan, nakar je govoril tudi namestnik deželnega glavarja Helmer, ki se je bavil z afero dr. Strafelle ter med drugim dejal: Sprejeli bomo boj proti fašizmn z vso silo svoje duše ter bomo ^stavili tudi svoje življenje, če bo treba. Ne bomo pa tako gro- zili kakor Starhemberg, ki Je kot notranji minister menil, da naj puste Dunajčanl za-kotaliti Breitnerjevo glavo v pesek. Po običajnih pravnih pojmih je to pozivanje k umoru, torej zločin. Radovedni smo, če bo ta zločin kaznovan. Starhemberg in njegovi ljudje, naj ne bodo mnenja, da smo mi tako grozoviti kakor oni, ker ml ne bomo njegove glave zakotalili v oesek. Govoril Je tudi med živahnim odobravanjem poslanec dr. Renner, ki je naglašal, da sta hotela Vaugoin in krščansko-socialna stranka izvesti proti železničarjem uničevalen udarec, udarila pa nista železničarjev, temveč Schobrovo vlado, prejšnji Narodni svet in morda tudi krščansko-social-no stranko samo. NAPAD NA PROSTORE "NOVEGA LISTA" V GORICI V Vrhpolju pri Vipavi je bil ustreljen fašistični učitelj - V Gorici so demonstranti zato opustošili uredništvo in tiskarno edine* ga slovenskega lista v Julijski Krajini Trst, 6. oktobra d. Današnji Jutranji Usti poročajo, da je bil saoči umorjen v Vrhpolju pri Vipavi tamošnji (judsko-šolski učitelj in občinski tajnik Sotto-santi. Okrog 8. zvečer se ie pripeljal učitelj s kolesom in hotel oditi v šolo, v kateri je stanoval s svojo ženo in petimi otroki. Ko je odpiral vrata, je počilo v temi več strelov in Sottosanti se je okrvavljen zgrudil na tla. Bil je takoj mrtev. Na obupno klicanje njegove soproge so prihiteli sosedje, ki so takoj poklicali zdravnika, toda vsaka pomoč je bila že prekasna. Sottosanti je bil zadet v srce in je umrl na notranji izkrva-vitvl. Storilci so v temni noči pobegnili. O umoru je bila telefonično obveščena goriška prefektura, od katere se je vest bliskoma razširila po vsem mestu. Izzvala je med fašisti veliko razburjenje in ogorčenje. Močna skupina mladih fašistov je napadla tiskarniške in uredniške prostore »Novega Lista«, edinega slovenskega časopisa v Julijski Krajini. Pohištvo je večinoma demoli-rano, tiskarski stroji pa precej poškodovani. Nekateri demonstranti so hote- li poslopje tudi zažgati, vendar pa so to preprečili karabinjerji, ki so med tem prišli in začeli miriti fašiste. Obenem je dala prefektura razglasiti, da bodo morilci in vsi njihovi sokrivci kaznovani z vso strogostjo. Karabinjerji stražijo poslopje, v katerem se tiska »Novi List«, in stanovanja urednikov ter nekaterih drugih Slovencev. Še ponoči so oblasti začele z zasledovanjem morilcev. Aretiranih je bilo precej osumljencev iz Vipavske doline in iz Gorice. Aretiranci so za enkrat v goriških zaporih. Nekatere so kmalu po prvem zaslišanju zopet izpustili, večino pa so pridržali v zaporu. Trst, 6. oktobra t. Poročila vseh tukajšnjih listov o umoru fašističnega učitelja Sottosantija v Vrhpolju v Vipavski dolini se v splošnem ujemajo. Poročila pravijo, da gre najbrž za maščevanje »slovenskih protiitalijanskih elementov«, ki so bili ali domačini ali vsaj iz neposredne okolice. Listi domnevajo, da sta bila dva storilca in da sta imela v Vrhpolju pomagače, ki so ju skrili. Da sta bila storilca dva, skle- Velik uspeh naše razstave v ženevi Odprta je bila 17 dni — Obiskalo jo je okrog 3500 ocfličnih posetnikov Priznanje vseh švicarskih listov 2eneva, 6. oktobra d. Sinoči je bila zaključena jugoslovenska razstava v Ženevi, ki je bila otvorjena 17 dni. V tem času je šlo skozi razstavne dvorane okoli 3500 ljudi. 2e to število bi pričalo o velikem uspehu razstave, če pa pom'>l'mo, da so bili po-setniki največ iz mednarodnih političnih krogov, osobja tajništva Društva narodov, mednarodnega urada dela, najuglednejši predstavniki tiska in odlični ženevski krogi, potem je uspeh te odlično urejene razstave vsekakor velik. To priznavajo vsi, ki našo državo poznajo, in vsi, ki so jo spoznali 5f-le potom te razstave. »Na razstavi je lahko vsakdo konstatiral«, je rekel eden izmed odličnih posetnikov, »da je to država z odličnim položajem in država, ki dela i vsemi močmi na izboljšanju mnogoštev;'nih tež- kih problemov. Vi se že sedal morete s pravico ponašati s svojim napredkom«. Noben posetnik ni odšel z razstave, da ne b'" naglasil velike impresije, ki jo je napravila nanj razstava. Kako velik uspeh je ta imela se vidi tudi po tem, da so pisali o njej vsi švicarski listi. To je tem boij pomembno, ker je Švica, posebno pa Ženeva, odkar ima Društvo narodov tu svoj sedež, doživela dosedaj največje število razstav. Upoštevati pa ie treba tudi visoki njvo švicarskih listov, ki jamči, da so njihove pohvale res iskrene. Če se vzame vse to v poštev, morejo organizatorji razstave biti popolnoma zadovoljni z uspehom. Cilj razstave, da se postavi naša domovina v pravo luč, je bil dosežen. Hovi učni načrt za učiteljišča V prvih treh razredih ostane dosedanji učni načrt — Provizorična navodila za pouk v četrtem in petem razredu Beograd, 6. oktobra. AA. V zmislu členov 15 ln 96 zakona o učiteljiščih in do končne sestave učnega načrta ln programa za učiteljišča je minister prosvete predpisal za šolsko leto 1930-31 začasni učni načrt. V prvem, drugem in tretjem razredu, ostane ▼ veljavi dosedanji učni načrt v Četrtem ln petem pa bodo poučevali: psihologijo, občo pedagogiko, zgodovino pedagogike, šolsko delo, filozofijo, šolsko organizacijo, upravo, narodno gospodarstvo, osnove sociologije, srbsko-hrvatski in slovenski Jezik, tuje žive jezike, občo in narodno zgodovino, zemljepis, prirodopis, matematiko, higljeno, po-ljedestvo, gospodinjstvo, risanje, petje, glasbo, ročna dela in telovadbo. Skupno bo 33 ur tedensko v četrtem ln 31 ur v petem razredu. V slovenskih učiteljiščih se bo učila srbohrvaščina po eno uro na teden. Podrobnosti učnega načrta za četrti tn peti razred učiteljišč so prav obširne in jih bo zato ministrstvo prosvete izdalo v posebni knjižici. Katastrofa nemškega letala V Dresdenu je treščilo na zemljo potniško letalo, ki se je razbilo Devet oseb ubitih Dresden, 6. oktobra s. Letalo »D 1930«, ki je bilo na poletu iz Berlina na Dunaj in bi moralo po voznem redu ob 9.15 pristati v Dresdenu, se je danes dopc/.dne na vo« jaškom letališču zrušilo na zemljo. Vsi pot« niki, med njimi pilot, monter in 7 gostov, so bili uibiti. Med žrtvami te katastrofe je predsednik pisateljske zveze dr. Kiihmeld in dve dami. O katastrofi so se zvedele Se naslednje podrobnosti: Letalo »D 1930« je pričelo že pristajati, ko se je naenkrat močno zagu« galo. Takoj nato se je posrečilo pilotu spraviti aparat zapet ▼ normalni položaj, nakar pa se je hipoma zrušilo na zemljo. Po izjavah maloštevilnih očividcev je le« telo zelo nizko ter se zrušilo skora/j na« vpično med drevjem, ki ni bilo niti poško« ■ dovano. Nekateri so baje tudi opazili, da motor tik pred padcem ni več deloval, po tretji verziji pa je letalo pritisnil ob zem« ljo močan veter. Zaenkrat se ne da reči, ali bo sploh mogoče ugotoviti vzrok ka« tastrofe. Letalo je vodil pilot, ki je pre« vozil že 400.000 km in je bil znan kot eden najzanesljivejših letai!cev. Neznana usoda letalke Bruce Bassorah, 6. oktobra AA. O letalki Bruce nI nobenih vesti. V Jask, kamor je bila namenjena, ni dospela. Potem, ko se je dvignila z letališča v Bushiru včeraj zjutraj, so jo videli včeraj nad Tuedassom. V otroški igri obešen Novi Sad, 6. okt. n. Snoči se je igral v družbi več otrok v vasi Futočka triletni dečko Filip Veber. Otroci so se igrali — obešanje. Filipu Vebru so tovariši napravili okoli vratu zanjko in ga obesili na neki klin. Filip je nenadoma postal ves bled in moder; predno so se otroci zavedli, je pa« del v nezavest. Otroci so se preplašeni raz« bežali in poklicali Filipove starše. Ti pa so prihiteli že prepozno, ker se ie nesrečni fantek med tem že zadušil v zanjki. Zastopstvo bolgarskega ženstva v Pragi Praga, 6. oktobra AA. Delegatinje bolgarskih ženskih organizacij so prispele v Prago, da prouče ženske ustanove, na Češkoslovaškem, Hitler pri Bruningn Pariz, 6. okt. AA. Po poročilu iz Berlina je kancelar dr. Briining nadaljeval posve« tovanja s političnimi voditelji ter je spre« jel tudi že Hitlerja. Pariz, 6. okt. AA. Iz Koblenza poročajo, da je tamkaj včeraj defiliralo 120.000 čla« nov Stahlhelma. Vodja organizacije Seldt je imel govor, v katerem je zahteval revi« zijo mirovnih pogodb in poudarjal potrebo borbe proti marksizmu. Stavka v francoskih premogovnikih Pariz, 6. oktobra AA. Danes so proglasili francoski rudarji v premogovnikih 24-urno splošno stavko v znak protesta proti delodajalcem, ki niso hoteli ugoditi zahtevi, naj le plača delo tudi ob praznikih. Stavka 95 % rudarjev. pajo iz naslednjih okolnosti: Od kraja umora so odkrili stopinje v dveh različnih smereh. Razen tega so sledovi izstrelkov na vratih in na kolesu, s katerim se je učitelj Sottosanti pripeljal domov, različnega kalibra, kar daje sklepati, da so padli streli iz dveh vrst orožja. Učitelj Sottosanti je bil rodom iz Sicilije ter je bil nameščen tudi kot pomožna moč v občinskem tajništvu. To mesto je pTevzel po nekem Kavčiču, ki so ga pred nekaj meseci zaradi protiitalijanskega mišljenja odstavili. Očitali so mu zlasti, da je za časa plebiscitnih volitev vršil negativno propagando, dočim je Sottosanti marljivo agitiral za režimsko listo. Razen tega je bil Sottosanti začasen načelnik »malih miličnikov« in vodja balille. Kakor zatrjujejo listi, je bil v kraju splošno priljubljen in razen Kavčiča ni imel sovražnikov. V Gorici, kjer je včeraj fašistična mladina napadla in razdejala tiskarno in uredništvo »Novega lista«, vlada sedaj popoln mir. Novih incidentov ni bilo. Kongres slovanskih zdravnikov v Splitu Split, 6. oktobra n. Danes je nadaljeval svoje delo šesti kongres slovanskih zdravnikov {O nedeljski otvoritvi kongresa je poročal že »Ponedeljek«. Na dnevnem redu so bile čisto strokovne stvari. Razpravljali so zlasti o revmatizmu. Prvi je gov^r" o bolezni prof. Radoničič iz Za-greu , nato Čehoslovak dr. Rudolf Kitnel in končno dr. Drago Cop iz Zagreba o rev-mi kot problemu narodnega zdravja. Danes se je vršil v Splitu tudi kongres jugoslovenskega zdravniškega društva za operativno medicino. Zborovanju jc preadedoval zagrebški zdravnik dr. Budisaiievič. Z zborovanja so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku mini-strsKega sveta in ministru narodnega zdravja Važno zborovanje v Šibeniku Sibenik, 6. oktobra. AA. Danes ob 7. zjutraj so dopotovali v Šibenik ministri Srskič, Drinkovič in Preka. V Šibeniku jih je poleg meščanov pričakovala tudi velika množica kmetov, ki so prispeli tja iz vseh krajev severne Dalmacije. V Šibeniku so vse ulice okrašene z zastavami. Ministre je pozdravil mestni načelnik $molčič: ka« teremu se je zahvalil minister Srskič. Nato se je vršil v občinski dvorani sestanek, kateremu je prisostvovalo več sto ljudi )z vseh krajev severne Dalmacije. Ministre so pozdravljali burno vsi prisotni. .Sestanku so prisostvovali pristaši vseh bivših strank te r manifestirali voljo, da hočejo iskreno in složno pomagati kraljevski vladi pri nje« nem stremljenju, da izvede do kraja stav« ljeno nalogo. Konferenca je trajala tri ure. Vršilec dolžnosti pomočnika ministra prosvete Beograd, 6. oktobra AA. Minister prosvete je odredil, naj vrši dolžnost pomočnika ministra prosvete do nadaljnje odredbe načelnik občega oddelka ministrstva prosvete Momčilo Miloševič. Finančni polomi v Italiji Rim, 6. okt. g. Že dalje časa so krožile po italijanskih borzah govorice o finančnih težkočah italijanskega finančnika in vele« industrijca Gualina. Tudi ministrski pred« sednik Mussblini je v enem svojih zadnjih govorov omenil ekspanzijo Gualinovega koncema. KakoT se je sedaj zvedelo, ie Gualino pretrgal vse poslovne zveze s fi« nančnim zavodom Banca Agricola d' Italia v Turinu. Vse dolgove Gualina cenijo na 300 milijonov lir. Gualinov koncem je po« sloval s čokolado in cementom ter indu« strijo umetne svile. Rim, 6. oktobra, g. L. 1926. ustanovljena Banca di Liguria je v poravnavi. Ostavka madžarskega zunanjega ministra Budimpešta, 6. oktobra, g.' V političnih krogih zatrjujejo, da je sklenil zunanji mi« nister Valko podati ostavko. Valko se na« mersva baje umakniti na svoja posestva na Češkoslovaškem, kjer biva tudi trenut« no Čim se bo ministrski predsednik grof Bethlen vrnil iz Ankare, bo ostavka Valka oficijelno objavljena. Nadvojvoda Albreht se poroči po starokatoliškem obredu Budimpešta, 6. oktobra s. »Regelli Ujsag« poroča, da se bo vršila cerkvena poroka nadvojvode Albrehta z Ireno Rud-nay, ker je papež odklonil ločitev njegovega prvega zakona, dne 16. oktobra po starokatoliškem obredu. Nadvojvoda je podaril za gradnjo starokatoliške cerkva 25.000 pengov, 1 Veliki manevri pri Ptuju Danes se začno veliki manevri dravske divizije — Razpored manevrov — Lepo soglasje med vojaštvom in domačim prebivalstvom KATASTROFA NAJVEČJEGA ZRAKOPLOVA NA SVETU Podrobnosti o grozni nesreči angleškega zrakoplova „R 101" — Od 58 ljudi na zrakoplovu je ostalo pri življenju le 6 — Vzrok katastrofe še ni pojasnjen Pariz, 6. oktobra d. Angleški zrakoplov »R 101«, največji zrakoplov na svetu, je v soboto zvečer startal v Indijo za svoj prvi daljši polet, ki bi naj izpričal sigurnost zrakoplova in tvoril glavno preizkušnjo za uvedbo rednega zrakoplovnega prometa med Indijo in Anglijo. Na tem poletu se je zrakoplov v bližini vasi Allonne pri Beauvaisu na Francoskem, kakih 150 km severno od Pariza, v nedeljo zjutraj ob pol 3. ponesrečil. Zaradi neurja in viharja je zrakoplov v temi zadel v neki hrib in eksplodiral. Izmed 58 oseb posadke in potnikov, ki so bile na krovu, jih je našlo 50 strašno smrt v plamenih. 8 oseb je bilo prepeljanih v bolnico, kjer pa sta dva ranjenca kmalu po prevozu umrla. Samo dva mehanika sta po srečnem naključju ostala skoro nepoškodovana. Med mrtvimi so angleški zrakoplovni minister lord Thomson, vodja angleškega civilnega letalstva Sefton Bran-cker in poveljnik zrakoplova »R 101«. Izmed potnikov, ki so bili na krovu, se ni nihče rešil. (Obširno je o katastrofi poročal že »Ponedeljek«. Glej tudi poročilo na 8. strani današnjega »Jutra«. Op. ur.) London, 6. oktobra, d. Na krova zrakoplova, ki je startal v soboto zvečer ob 20. v Cardingtonu, je bilo vsega 58 oseb in sicer pet oficirjev, 37 mož posadke in 13 potnikov, vseskozi oficijelni zastopniki angleškega letalstva. Že ob startu vreme ni bilo posebno ugodno. Nad Rokavskim prelivom se je moral zrakoplov boriti s hudimi vetrovi, ko pa je dosegel francosko obalo in krenil v južno-vzhodni smeri proti Parizu, je okrog 2. zjutraj, ko je letel nad mestom Beauvais, zašel v še hujše viharje. Zaradi tega se je moral spuščati vedno nižje. Par kilometrov južno od Beauvisa je zajel zrakoplov orkanski vrtinec, ki ga je z vso silo treščil na tla. V naslednjem hipu je sledila strahovita eksplozija in v par sekundah je bil orjaški zrakoplov izpremenjen v ogromno gorečo bakljo. V času katastrofe je bdelo na krovu samo 12 mož posadke, ki so bili v službi. Ostalo moštvo in vsi potniki so spali. Ves prizor je videlo mnogo ljudi iz Beauvaisa in okolice, ki jih je ropot motorjev zbudil iz spanja. Ti ljudje pripovedujejo, da je zrakoplov v veliki spirali padel na zemljo in da so ga takoj nato objeli plameni. Iz gorečega zrakoplova je bilo slišati stokanje in kričanje nesrečnih potnikov, ki so zgoreli pri živem telesu. Obupno so klicali na pomoč, toda nihče jim ni mogel pomagati, ker se zaradi silne vročine sploh ni bilo mogoče približati gorečemu kolosu. Le par potnikov je skočilo iz gorečega zrakoplova, toda vsi so se z gorečo obleko že par metrov od zrakoplova zgrudili mrtvi. Dva moža posadke sta docela slučajno ušla strašni smrti. Njune kabine so bile namreč nameščene tik pod rezervoarji za vodo. Ko je zrakoplov treščil na zemljo, so se vodni rezervoarji razbili in je voda zalila nižje ležeče kabine. Vsled tega ogenj do njih ni prodrl in so odnesli le manjše, v primeri s katastrofo prav neznatne poškodbe. Ostalih 6 mož posadke, ki so jih še v naslednjem hipu rešili, je dobilo strašne opekline. Prepeljali so jih takoj v bolnico, toda dva sta kmalu potem podlegla poškodbam. Eden izmed še živečih je znorel. Iz vseh okoliških krajev so prihajali na pomoč gasilci, toda njihovo prizadevanje je bilo zaman. Zaradi ogromne količine plina — zrakoplov je bil polnjen z gorljivim svetilnim plinom — je bil ves zrakoplov takoj v ognju. tn so se vnele tudi velike zaloge pogonskih snovi, kakor olja, bencina itd. Na gašenje z vodo sploh ni bilo misliti, drugih priprav pa seveda ni bilo pri roki. Ljudje so morali mirno gledati, kako so se nesrečni potniki zvijali v plamenih. dokler se ni sesulo aluminijasto ogrodje ogromnega zračnega orjaka in jih pokopalo pod seboj. Ostanki zrakoplova so goreli še včeraj ves dan in le z največjim trudom in ob lastni življenski nevarnosti so gasilci s pomočjo vojaštva tekom včerajšnjega dne potegnili izpod ruševin 47 docela zoglenelih trupel. Troje trupel kljub natančnemu iskanju doslej niso mogli najti in domnevajo, da so ▼ strašni vročini razpadla v prah in pepel. Tudi Identifikacija nesrečnih žrtev je bila skrajno težavna. Nekatere so identificirali na podlagi ur, prstanov in sličnih predmetov, tako tndi truplo letalskega ministra Thomsona. Zemeljske ostanke smrtnih žrtev so položili v krste in jih prepeljali na županstvo vasi Allonne, kjer so jih v občinski dvorani položili začasno na mrtvaški oder. So to večinoma otročje krste, a še te so mnogo prevelike za peščico ostankov, ki so jih še rešili iz objema uničujočih plamenov razbesnelega elementa. Domače prebivalstvo je zasulo krste s cvetjem, ki pa so ga prinašali tudi številni radovedneži, ki so v celih množicah včeraj ln danes prihajali iz bližnjih in oddaljenejših krajev na kraj nesreče. Iz Pariza so prišle cele kolone avtomobilov, tako da so morali uvesti posebno prometno službo, da ni prišlo do kakih prometnih nesreč. Včeraj popoldne je bila v smeri iz Pariza 15 km dolga kolona avtomobilov, motociklistov, kolesarjev in pešcev, ki so šli v Allonne, da si ogledajo ostanke zrakoplova. Nesreča se je zgodila v bližini malega gozdička tik ob cesti, ki vodi iz Beauvaisa r Allonne. V mali dolinici leže ostanki ogromnega zrakoplova Ogrodje, ki se je v vročini stalilo se je popolnoma sesedlo. V zrak štrli le višinsko krmilo. Kompaktno maso tvorijo samo še motorji, izpod katerih še vedno švigajo plameni. Kraj je podoben velikanskemu pogorišču, saj je bil zrakoplov dolg 217 m. Daleč naokrog so razstreseni kosi razbitih šip, deli raznih aparatov in notranje opreme. Po čudnem naključju je ostala velika an-gleškazastava, ki je plapolala med poletom iznad krmila, docela nepoškodovana in je tudi plameni niso uničili, tako da še sedaj kakor v znak žalosti visi nad pogoriščem. Pravi vzrok strašne katastrofe bo bržkone ostal nepojasnjen. Vse dosedanje vesti slone samo na domnevah, a tudi maloštevilni rešenci, ne morejo navesti ničesar, kar bi pojasnilo usodno katastrofo. Inž. Laach, ki je sodeloval pri zgradbi zrakoplova in ki je odnesel samo lažje poškodbe, pripoveduje, da so motorji vse do eksplozije funkcionirali izborno. Eksplozija je nastala šele v trenutku, ko je rilec zrakoplova zadel na zemljo. Nasprotno pa pripovedujejo domačini, ki so opazovali zrakoplov, še predno se je zgodila nesreča, da so že tedaj, ko je bil zrakoplov še v zraku, opazili plamene. Mislili pa so, da gre za svetlobne signale in da hoče zrakoplov, ki se je spuščal vedno niže, pristati. Nesreča bi bila po soglasnem mnenju letalskih strokovnjakov mnogo manjša, ali morda sploh ne bi zahtevala človeških žrtev, če bi bil zrakoplov polnjen z negorljivim helijem. V tem primeru hi bila izostala eksplozija ln četudi bi zrakoplov padel na zemljo, bi sa po vsej verjetnosti ne vnel. Zrakoplov »R 101« je bil zgrajen v kraljevski ladjedelnici v Cardintonu. Dogotovljen je bil koncem septembra 1929. Po prvih poskusnih poletih so zrakoplov večkrat predelali in Izboljšali. Tekom letošnjega poletja je napravil zrakoplov več daljših poletov, po katerih so izvršili tudi nekatere izpremembe v konstrukciji sami. V zrakoplovu je bilo prostora za 5,645.000 kubičnih čevljev plina, ter je bil potemtakem »R 101« največji zrakoplov na svetu. Nosilnost je bila proračunana na 155 ton, dolg pa je bil 217 metrov. Največji premer oboda je znašal 39.3 metre, višina pa z gondolo vred 42 metrov. Poleg kabin in razkošno opremljenih prostorov so bili v notranjosti oboda ogromni tanki, ki so obsegali skupno 29 ton surovega olja za pogon motorjev, razen tega pa posebni tanki za vodo. Prvotno je bilo nameravano zgraditi zrakoplov tako, da bi imel prostora za 100 potnikov poleg posadke. Med gradnjo pa so ta načrt izpremenili, ker so se odločili za motorje na pogon s surovim oljem, ki je mnogo cenejše in mnogo manj nevarno glede eksplozije in požara. Tudi sicer so marsikaj žrtvovali, da bi na ta način povečali varnost zrakoplova. Dočim je mogel »Grof Zeppelln« v viharjih največ 25 km, je »R 101« lahko razvijal tudi v najhujšem viharju 72 km na uro. Zato je tem bolj nerazumljivo, kako je prišlo do nesreče. Domnevni vzroki katastrofe London, 6. okt. AA. Britska preiskovalna komisija je pregledala danes ruševine zra* koplova »R 101« in sestavila predhodno poročilo. O domnevnih vzrokih nesreče bo objavljen komunike. Nesrečo pripisujejo predvsem dvem vzrokom. Prvič sodijo, da z barometrični mvišinomerom ni mogoče točno določiti višine leta, ker meri le re» lativno, drugič pa je bil napolnjen zrako* plov z gorečim hidrogeničnim plinom, ka* terega je bilo v zrakoplovu 5 milijonov 645 tisoč kubičnih čevljev. Vzroka katastrofe ni mogoče pripisati strojem, ker so bili absolutno zanesljivi, pač pa ima letalstvo danes še premalo izkušenj glede plinov, s katerimi se polnijo zrakoplovi. Uradnik kraljevskih letalskih tvornie v Cardingtonu pa meni, da je morala na* stati v strojih motnja, ki je povzročila pa* dec zrakoplova. Vrhovni poveljnik letalstva sir John Si* mon in načelnik letalskega glavnega stana komodor Holt sta se odpeljala z letalom v Francijo, kjer sta zaslišala preživele vštevši letalskega poveljnika Bootha, kape* tana zrakoplova R 100. Snoči se je vršila na kraju katastrofe preliminarna seja stro* kovnjakov. Skupni komisiji angleških ln francoskih strokovnjakov so bila izdana navodila glede nadaljne preiskave. Snoči je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da ni moči poročati o vzroku kata* strofe, dokler ne bo preiskava končana. Skoraj gotovo je, da je prišlo do eksplozi* je, ko je zrakoplov padel na zemljo. Javna preiskava o vzrokih katastrofe zrakoplova se bo vršila v Angliji. Čeprav preiskava o katastrofi še ni zaključena, sloni poročilo, da je zrakoplov eksplodiral po padcu, na ugibanjih onih, ki so preiskali ruševine zrakoplova. Na predlog državnega tajnika za zrakoplovstvo bo zrakoplovni urad imenoval sodni odbor, ki naj preišče vzroke katastrofe. Danes popoldne so preletela kraj kastro-fe francoska in angleška letala, ki so obrnila tamošnje mesto s cvetjem. Odmev katastrofe v Angliji London, 6. oktobra, d. Londonska radio-postaja je bila z zrakoplovom >R 101< od starta dalje v stalni zveze. S krova zrakoplova so vsakih 10 minut dajali kratka pozicijska poročila. Ob 1.30 je londonska ra-diopostaja prejela zadnjo vest, ki je navajala pozicijo s pristavkom, da so potniki zelo dobro večerjali in po večerji mnogo kadili ter se nato podali vsi k počitku. Od tedaj naprej so vesti izostale. V Londonu se zaradi tega ni nihče vznemirjal. Vsi so bili preveč trdno prepričani o popolni varnosti zrakoplova in nihče pač ni slutil, da se je uro pozneje odigrala katastrofa, ki je stala življenje cvet angleškega letalstva. Ko tudi proti jutru ni bilo nikakih vesti, so začeli z londonske radiopostaje klicati kr©* zrakoplova. Odzval se ni nihče. A tudi še sedaj ni nihče mislil na nesrečo. Prva vesi o katastrofi je prispela šele po četrti uri zjutraj. Lapidarnemu stavku: »R 101< eksplodiral in zgorel niso pripisovali resnosti in so sprva mislili, da si je kak hudomušne! dovolil neokusno šalo. Žal pa je na ponovna vprašanja prišla potrdilna vest. ki je izzvala nepopisno žalost. Vsi listi so takoj izdali posebne izdaje, ki so bile na mah razgrabljene. Vest se je kakor blisk razširila po vsem mestu in redakcije listov so ves dan oblegale ogromne množice, nestrpno pričakujoč podrobnosti o strašni katastrofi. Takoj zjutraj so obvestili o grozni nesreči tudi kralja, ki ga je ta nepričakovana novica zelo potrla. Prestolonaslednik princ Waleški se jc taloj podal v letalsko ministrstvo, kjer so mu sporočili vse dotlej znane podrobnosti, nakar je v spremstvu vojaškega pilota takoj odletel z letalom v Pariz in od tam na kraj nesreče. Istočasno so odpotovali z letalom tudi zastopniki angleškega letalskega ministrstva s strokovnjaki, ki uvedejo uradno preiskavo glede katastrofe. Ves britski imperij žaluje London, 6. oktobra AA. Dane so se sestali vodje delegacij imperialne konference. Takoj v začetku seje so delegati sprejeli tole resolucijo: člani konference želimo izraziti našo veliko žalost nad katastrofo zrakoplova »R 101« in nad izgubo tolikih dragocenih življenj. V imenu vseh delov britskega imperija izražamo priznanje pogumnim možem, ki so dali svoje življenje kot pionirji človeškemu napredku in želimo tako izraziti naše globoko so-žalje žalujočim rodbinam. Našemu predsedniku izražamo globoko simpatijo zaradi izgube odličnega tovariša in ljubljenega prijatelja. Resolucija je bila odobrena v največji tišini. Predlagal jo je kanadski ministrski predsednik Bennett, ki je v kratkih besedah izrazil svojo žalost nad nepopravljivo izgubo tako velikega števila pionirjev letalstva. Avstralski ministrski predsednik je omenil, da se je sestal dan pred katastrofo s Thomsonom in Branckerjem, ki sta bila polna navdušenja za ustvaritev zračne zveze med Anglijo in Avstralijo. O tem vprašanju se je imel nadaljevati razgovor po povratku iz Indije. Nato je Scullin omenil tragično smrt avstralskega letalskega častnika Palstra. V odgovoru se je ministrski predsednik Macdonald toplo spominjal lorda Thomsona, ki ga je označil za svojega najdražjega tovariša. Sočustvovanje Francije Pariz, 6. oktobra. Listi komentirajo katastrofo angleškega vodljivega zrakoplova »R 101« ter izražajo globoko spoštovanje do britskih junakov in tolmačijo bratsko sožalje Francije do Anglije. Francoski minister za letalstvo Laurant Eynac je poslal angleški vladi sožalno brzojavko. Podal se je na mesto katastrofe, da vodi tehnično stran preiskave. Obiskal je tudi ranjence v bolnici, šef francoske vojaške letalske službe Gereraldi Bares je dal britskim ekspertom na razpolago vsa sredstva za vodstvo preiskave. Pariška občina in francoski ae-roklub sta poslali londonski občini in angleškemu aeroklubu sožalne brzojavke. Istota-ko so kondolirali predsednik republike Dou-! mergue, ministrski predsednik Tardieu in drugi. Vlada je sklenila zaradi včerajšnje katastrofe angleškega zrakoplova proglasiti jutrišnji dan za narodni žalni dan. Sožalje vsega sveta London, 6. oktobra d. Včeraj in danes so prispele v London neštevilne sožalne brzojavke z vseh strani sveta. Med drugimi so izrazili sožalje angleškemu kralju skoro vsi evropski suvereni, ameriški predsednik Hoower, itd. nadalje predsedniki vlad in drugi javni predstavniki. Med drugimi so izrazili sožalje predsednik francoske republike, francoski, češkoslovaški, nemški, litovski, letonski jn bolgarski ministrski predsednik, skoro vsi Aeroklubi, a med prvimi so bile sožalne brzojavke dr. Ecke-nerja ter slovitih francoskih letalcev Coste-sa in Bellontesa. V Londonu so se vršila danes številna žalna zborovanja. Priprave za pogreb London, 6. okt. AA Zadušnica za žrtve katastrofe »R 101« bo v petek v katedrali Sv. Pavla. Danes so prenesli trupla iz Al* lonne v Beauvais, kjer bodo ležala v mest* nem domu do zadušnice v katedrali v Beauvaisu. Nato bodo naložili krste na po« seben vlak, ki jih bo prepeljal v Calais. Od tu bodo prepeljale trupla angleške voj* De ladje v domovino. Francoski narod z velikim sočutjem spremlja priprave za povratek žrtev v do* movino in francoske oblasti nudijo vso po* moč. ovsod izkazujejo francoske čete umr* lim zadnjo čast. V Beauvais pride francoski ministrski predsednik Tardieu. ki bo prisostvoval prevozu žrtev. Danes je prispel v Beauvais angleški po* slanik v Parizu Lord Tyrrell. Jutri dopol* dne se bodo vršile tamkaj v navzočnosti zrakoplovnega ministra pogrebne svečano* sti. Trupla bodo nato s posebnim vlakom prepeljali v Calais. Dve torpedovki sta danes odpluli v Bou* logne sur Mer, da prepeljeta do Dovra smrtne ostanke žrtev »R 101«. Iz Dovna jih bo prepeljal poseben vlak v London. Pogreb žrtev se bo vršil z največjimi svečanostmi na državne stroške. Dan pogreba bo proglašen za narodni žalni dan v vsem britskem imperiju. Na vseh javnih poslopjih so bile že včeraj izvešene žalne zastave. Stanje ranjencev Pariz, 6. oktobra, s. »Matin» poroča o stanju ranjencev z zrakoplova »R 101«. En potnik ima zlomljeno nogo v stegnu ln težke opekline. Štirje, ki so resno ranjeni, leže , v bolnici v Beauvaisu. Ptuj, 6. oktobra. Jutri zjutraj se bodo pričeli v okolici Ptuja veliki jesenski manevri dravske divizije, ki bodo trajali do sobote. V teku današnjega dne so bili izvršeni transporti posameznih edinic iz raznih naših garnizij v Ptuj in okolico. Razpored letošnjih manevrov je naslednji: Sovražnika na severni strani predstavlja lfeteči odred, ki obsega ves ljubljanski kolesarski bataljon, nadalje dva bataljona konjeniške artiljerije iz Slovenske Bistrice, dve četi 45. pešpolka iz Maribora in oddelek 32. artilerijskega polka iz Maribora. Z južne strani pa tvorijo obrambo reke Drave 39. in 45. pešpolk, nadalje 1 bataljon 40. Triglavskega polka iz Ljubljane in 32. arti-ljerijski polk iz Maribora. Severnemu odredu poveljuje komandant 32. artilerijskega polka polkovnik Jovan Radovanovič, dočim je vodstvo čet na južni strani poverjeno generalštabnemu brigadnemu generalu Ziv-ku Stanisavljeviču, komandantu pešadije dravske divizije. Oddelki, ki tvorijo sovražnika, so prispeli ob 2. popoldne s posebnim vlakom v Ptuj in se takoj nato podali na svoje postojanke. Kolesarski bataljon je pod poveljstvom podpolkovnika Jakliča odšel v vas Kokovi-či, ki je od Ptuja oddaljena 32 km. Konjeniška artiljerija prenočuje tam blizu Sv. Tomaža, kjer je nastanjena tudi pešadija. Zagreb, 6. oktobra n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je pričela danes kazenska razprava proti Vladimirju Vraniču in trgovcu Stevanu Maričiču. Vranic je obtožen, da je kot bivši blagajnik pri glavni carinarnici v Zagrebu utajil ogromno vsoto 5,129.327 Din. Vranič dejanje priznava, pravi pa, da je izročil ves denar trgovcu Maričiču kateremu je že prej večkrat posodil kak denar iz blagajne, a mu ga je ta redno vrnil. Od te velike utajene vsote pa mu je Maričič vrnil samo en milijon. Vranič opisuje Maričiča kot umazanca, ki je mislil, da mu ne bo treba vrniti velike vsote, za katero ni dal nikakih potrdil. Maričič je zlasti še zaradi tega lahko računal na to, ker mu je Vranič baje rekel, da bo moral izvršiti samomor ako ne prejme nazaj denarja, ki mu ga je posodil. Tako se ie hotel Maričič naravnost preko Vraničevega trupla okoristiti. Drugi obtoženec Maričič je Južna armada se je utaborila v okolišu Rogatca, Slatine in Mestinja. Dve četi sta postavljeni kot zaščitna straža južne armade na severni strani Drave blizu Kokovičev, kjer se bo jutri zjutraj ob 6. pričela borba. Sovražni leteči odredi bodo prodirali proti Ptuju, nakar bo sledil velik protinapad južne armade. Razvila se bo glavna borba za Dravo. Najzanimivejša bo gradnja pon-tonirskega mostu, ki ga bodo pojutrišnjem postavili ptujski pontonirji. Vreme je bilo danes ves dan neugodno in je neprestano deževalo. Zvečer pa se je pričelo jasniti in je upati, da se bodo veliki manevri razvijali ob ugodnejšem vremenu. Zaradi skrajno mokrega terena čete niso postavile šotorov, temveč prenočujejo po kozolcih. Ljudje so naše vojake povsod radi sprejeli pod streho in zvečer so se razvijali med postavnimi južnjaki in zgovornimi domačini prav živahni pomenki. Glavni stan je v Ptuju, kamor je zvečer prispel komandant manevrov, divizijski general Sava Tripkovič v spremstvu šefa štaba dravske divizije polkovnika Miličeviča in ordonančnega oficirja kapetana Vizjaka. General Tripkovič si je spotoma ogledal razpored čet in posamezna prenočišča. Pojutrišnjem zjutraj ob 2. prispe na manevre tudi komandant IV. armije general Stojsič iz Zagreba. priznal, da si je 1. 1922. res izposodil od Vranica milijon dinarjev, ki pa mu jih je pošteno vrnil z mesečnimi obresti 10 tisoč. Din. Kasneje pa ni nikdar več vzel pri Vraniču nobenega denarja na posodo. Obratno si je še Vranič pri njemu izposojal razne vsote od 5 do 100 Din, katere zneske mu >e Vranič redno vračal, v kratkih rokih 4 do 14 dni. Tako je ostala na današnji prvi dan te zanimive razprave nerešena uganka, kam je šlo celih pet milijonov dinarjev, ki jih je Vranič poneveril, o katerih pa Maričič ničesar ne ve. Na vprašanje predsednika, kaš misli on o tem, kje bi bil denar in pa zakaj ga obremenjuje Vranič, je odgovori' Maričič, da tega ne ve, da pa so to najbrže Vraničevi računi, da bi prikril, kam ie spravil denar. Razprava se bo jutri nadaljevala in bo zaslišanih na njej 16 prič. Revolucijska zarota na Poetugalskem Lizbona, 6. oktobra AA. Uradni komunike pravi, da je odkrila policija revolucionarno zaroto. Hmelj žaleč, 6 oktobra. Pri stalno zelo živahnem povpraševanju so se cene za preostalo orvovrstni blago dvignile nad 12 Din. Položaj in cena zeio trdna. + NfirnberSki trg. Na niirnberškem trgu je v drugi polovici preteklega tedna nastopila prav čvrsta tendenca. Producenti so postali bolj rezervirani in bo zaradi tega morali kupci pristati na višje cene. Zaradi židovskih praznikov promet ni bil velik. Trgoval se je predvsem hallertauski hmelj po 60—100 mark za 50 kg (16.20 — 27 Din za kg) po kakovosti, za izbrano blago pa so v posameznih primerih plačali kupci tudi do 105 mark (28.35 Din za kg). Gorski hmelj se je trgoval po 50 — 60 mark (13.50 do 16.30 Din). Božična nagrada državnim nameščencem CSR Praga, 6. oktobra AA. Politični in socialni odbor senata je sprejel brez izpremembe predlog o božični nagradi državnih nameščencev. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za danes: deževno, nestalno, jesensko vreme. Situacija včerajšnjega dne: Barometerski maksimum, ki je pretekle dni prekrival kontinent. zlasti njegov južni del, je prešel na vzhod. Z njim pa se je pojavila precej jaka barometerska depresija, ki se je formirala na Atlantiku. Pritisk je v splošnem zelo padel in to za 9 do 10 mm, ter se je gibal med 748 do 757 mm. Temperatura je v splošnem porasla za 1 do 12 stopinj. Najbolj v južnih in vzhodnih krajih. Gibala se ie med 12 in 17 stopinj, v zaledju in 15 do 21 v Primorju. Nebo je bilo povsod oblačno, v zapadnih predelih je deževalo Dunajska vremenska napoved za trnek: Spremenljivo in vetrovno vreme. Krvav zločin v šiškf 26-letni delavec Hasan Patakovič je v silobranu smrt nenevarno ranil dva sodelavca Ljubljana, 6. oktobra. Danes popoldne okoli 16.30 je prišel ▼ urad policijske uprave na Bleiweisovi ce» sti mlajši moški v slabi, ponošeni obleki in oguljenih čevSjih, ki so bili zvezani z navadno vrvioo. Potrkal je na vrata de* žurnega telefonista; ker je bil pa ta baš pri telefonu, je za hip počakal, nato je pa vstopil v predsobo. »Zabodel sem nekoga z nožem,« je dejal neznanec v hrvaščini. Telefonist jc sprva menil, da se mož šali; ko je pa videl, da ima pod pazduho okrvavljen nož, je vide»l, da je zadeva resna. Zato je poklical dežurnega uradnika g. Florijana, ki je po kratkem zaslišanju ukazal, naj moža aretirajo in zapro. Čudnega gosta so res zaprli, g. Florijan je pa poslal v Šiško in bolnico detektiva Hauptmanna, da po« izve, kaj se je zgodilo. Neznanec je nam< reč izpovedal, da je v razburjenosti neko* ga močno oklpl in da ga je večkrat sunil. Kako se je odigral zločin. Po Šiški in bLižnji okolici se je medtem že bila bliskoma raznesla vest o krvavem pretepu med delavci na novi stavbi nas sproti nove frančiškanske cerkve. Širile so se alarmantne vesti, da je bilo več mrtvih, toda kmalu se je izkazalo, da to ni res, pač pa je moral reševalni avto prepeljati v bolnico dva hudo ranjena delavca. Okoli 16. je bila namreč reševalna postaja tele« fonično obveščena, da ležita na omenjeni stavbi vsa v krvi dva mlada delavca. Ze čez nekaj minut so ju prepeljali v bolni« co, kjer ju je vzel v svojo oskrbo dežurni zdravnik. Bila sta to mlada delavca Ludovik Kol« man in France Pasarovič. Pasarovič je morda malo preveč pogledal v kozarček in je bil precej slabe volje. Menda ga je jezilo, ker mu je neki polir očital, da so izginile v nedeljo neke deske, za katere je on kot čuvaj odgovoren. Pasarovič je bil pa vesten čuvaj, in ta očitek ga je zelo bolel. Na stavbi je bil zaposlen tudi 26* letni delavec Hasan Patakovič, rojen 1904 v Mali Kladuši, občina Casina v Bosni. Tega je Pasarovič osumil, da ga je zato« žil pri polirju. Začela sta se prepirati, med prepirom je pa Patakovič zagrabil lopato m oplazil Pasaroviča dvakrat po hrbtu. Udarcev je bil pa deležen tudi delavec Rudolf Koi« man, ki je prišel Pasaroviču na pomoč. To je seveda oba delavca silno razkačilo in znova sta naskočila Bosanca. Ta je beza! pred njima, na begu je pa padel v jasmo za pesek, a se je hitro Skobacal iz nje ter pobegnil v sosedno poslopje. Pasarovič in Kolman sta tiščala za njim in ga prignala do podstrešja hiše, kjer sta ga začela ob« metavati s kamenjem. Toda Pasaroviču to ni bilo dosti. Šel je po kramp in znova vdrl v hišo, v kater: se je pa medtem že od« igrala tragedija. France je še slišal, kako je Kolman kriknil na pomoč in takoj nato omahnil; sveža kri je brizgnila naokoli. Ta pogled je še bolj razkačil Pasaroviča, ki je skočil proti Patakoviču. vihtečemu za« krivljen bosanski nož v roki. Začela sta se na podstrešju ruvati, nenadoma se je pa tudi Pasarovič ves okrvavljen zgrudil na tla. V borbi je dobil več hudih ran z bo« dalom. Patakovič se ni zmenil za žrtvi, pustil ju je ležati in pobegnil. Odšel je v me?to in naravnost na policijsko upravo, kjer je mirno prijavil svoje dejanje. Ranjenca v bolnici Reševalni avto je ranjenca naglo prepe« Ijal v bolnico, kjer so ugotovili, da je Pa« sarovič smrtnonevarno poškodovan. Na glavi je imel dve zevajoči rani, m siccr eno nad levim očesom, drugo malo manjšo pa nad senci. Najhujšo rsno pa ima v le« vem boku, kjer se je nož zaril najmanj 12 cm globoko in ranil pljuča. Dve manj« ši rani je imel nesrečnik tudi na tilniku in na rami. Ranjenec je bil sicer v bolnici pri zavesti, govoriti pa ni mogel in tudi ni smel. Zdravniki so mnenja, da je njegovo stanje zelo resno in če na.stoipijo kompli« kacije, ni upanja, da ga rešijo. Ludovik Kolman je bil takoj po prevez zu v bolnico nezavesten. Dobil je sunek v levo lice, več manjših prask in dva sunka v levo stegno in bok. Kljub temu, da je fant nezavesten, so zdravniki mnenja, da njegove poškodbe niso tako hude kakor Pasarovičevc. Patakovič je ostal v zaporu m ga bodo zaslišali jutri. Kam je izginile pet milijonov? Senzacionalna sodna razprava v Zagrebu proti bivšemu cariniku Vraniču in trgovcu Maričiču Naši kraji in ljudje Manevri n ase vojske Dolga veriga vagonov pelje vojaštvo ljubljanske garnizije na velike manevre ob naši severni meji Občni zbor Odvetniške zbornice V nekdanji ljubljanski porotni dvorani se je vršil v nedeljo občni zbor Odvetniške zbornice, katerega se je udeležilo lepo število članov iz Ljubljane in drugih krajev Dravske banovine. Obširno poročilo o delovanju Odvetniške zbornice ter poročilo odboi* o računskem zaključku za leto 1929. in za prvo polovico 1930. je podal dr. Lovrenčič, na zborovanju so pa tudi sklepali in razpravljali o raznih stanovskih zadevah, nakar so se vršile volitve v disciplinski svet. Izvoljeni so bili dosedanji člani: dr. Adlešič, dr. Brejc, dr. Jelene, dr. Klepec, dr. Korun in dr. 2irovnik. Po občnem zboru Odvetniške zbornice se je vršil tudi občni zbor Penziiskega fonda. V odvetniški zbornici je sedaj včlanjenih 242 članov. Premoženje Penziiskega fonda v prvem letu obstoja znaša 1,064.000 Din. Predsednik zbornice g. dr. Majaron je zaradi slabega zdravja svoio odsotnost opravičil in pismeno pozdravil zborovalce. Namesto njega je vodil občni zbor podpredsednik dr. Žirovnik, ki se ie spominjal tudi v minulem poslovnem letu umrlih članov, zlasti staroste slovenskih odvetnikov dr. Papeža. Zborovanje slovenskih profesorjev Ljubljana, 6. oktobra. Včeraj se je vršil v ljubljanski realki obč' ni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega udruženja. Zborovanju je pri» sostvoval tudi predsednik glavne uprave profesor Divac iz Beograda. Na dnevnem redu so bile poleg ožjih organizačnih in >ta« novskih zadev tudi splošno važne šolske za« deve. Omejimo naj se na nekatere važnejše: Vpisovanje v posamezne razrede (tudi v prvi razred) se naj vrši vsako leto na koncu šolskega leta, da bo mogoče pravočasno raz« polagati s profesorskimi močmi. V četrtem razredu osnovne šole naj dobi učenec v pričevalu pripombo, ali je sposoben za pre« stop na srednjo šolo. Mimo tega naj dobijo gimnazije spet pravico, da očividno nespo« sobne učence že ob koncu I. tromesečja iz« ločijo: na ta način bi bilo mogoče preprečiti naval nesposobnih učencev na srednje šole, ki je iz leta v leto hujši. Profesorjem naj se povrnejo potni stroški, nastali na obveznih ekskurzijah z učenci. Glede na veliki pomen Profesorskega do« ma v Beogradu je bilo sklenjeno, da bo pla« čeval za gradnjo vsak član Profesorskega udruženja v bodočih 5 letih po 5 do 16 Din na mesec (po višini plače). Koliko je zanl« man je za to prekoristno ustanovo med pro« fesorji, kaže jasno 260.000 Din, ki so jih profesorji že prostovoljno zbrali za zgradbo doma. Ker od podpisa srednješolskega zakona v septembru 1929 v dravski banovini še no« ben profesor ni napredoval v ukaznih sku« pinah in le redki z ministrskim odlokom, je sklenil občni zbor prositi s posebno deputa« cijo g. ministrskega predsednika za odpo* moč. Dalje je bilo sklenjeno pozvati glavno opravo, naj skupno z drugimi uradniškimi organizacijami dela na to. da se v novem uradniškem zakonu določba, da uradnik »more« napredovati, spremeni v tem smislu, da bo napredovanje zagotovljeno vsakomur kdor je izpolnil zahtevane pogoje. Predsed' nik glavne uprave prof. Divac je pri tej priliki izjavil, da je dobil na merodajnem mestu zagotovilo, da se z novim zakonom položaj profesorjev v nobenem pogledu ne bo poslabšal. Dodatki profesorjem se naj izenačijo z dodatki ostalih uradniških sku» pin. Privatni izpiti naj se honorijajo. Delo razrednikov, ...ruhov kabinetov in knjižnic se naj računa za 2 uri tedensko. Konferenca za r "..e knjige naj se vrši na koncu vsakega leta. Pri tej priliki je občni zbor tudi skle« nil. Ja naj odbor ljubljanske sekcije skrbi za to, da bodo v zadostnem številu na raz* polago slovenske učne knjige za naše sred' nje šole in naj no možnosti vpliva tudi na njihovo ceno. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji od« bor s prof. Jeranom na čelu, le na mesto odst^pivšega profesorja Prebila je bil izvo« ljen nrofesor Žitnik s humanistične girnna« zije v Ljubljani. Dražba Szapary Murska Sobota, oktobra. Kaj bi neki rekel varčni stari gospod grof, če bi videl v svojem parku krave, ki se mirno pasejo, pred glavnim vhodom pa tovorne avtomobile in težke parizarje, na katere nakladajo srečni kupci pohištvo, ki je bilo v teku stoletij nakopičeno za temi zidinamd? V tretjem tednu dražbe sta bila med onimi, ki so morali poslati svoje vozove, da jih polno nalože, prav za prav samo dva večja reflektanta. Šef zagrebške poli« cije g. Bedekovič in pa odvetnik g. dr. Fleck. V Zagreb je šla s kostjo vložena komoda in pripadajoči trije stoli (5300 Din), v Soboti pa ostane kompletna bie« dermayerska garnitura (za 14.050 Din). Močan kupec je bil tokrat tudi zagrebški veleknjigarnar g. Kujjli, ki je kupil s kostjo vložen klečalnik za 6100 Din in nekaj na> gačenih živali, katerih je še vedno za lepo zbirko. Vse, kar je grof eksotičnega ustre« lil, je dal nagačiti pri prvovrstnih madžar« skih mojstrih. V četrtek se prične višek vse avkcije, dražba porcelana. V treh dneh bodo naj« brž s tem gotovi, ker je več kakor sigur« no, da ne bo ostal neprodan niti en kos. PoTcelana in steklenine je po približni sodni cenitvi za 200.000 Din. Kitajskih vaz, skled in krožnikov je za kompletno zbirko. Nekaj lepih čajnih, nekaj kavnih garnitur je, ki ne bi delale sramote najraz« košnejši jedilnici. Jardiniere, svečniki in drugi predmeti raznih svetovnih mark bo* do okusno izpopolnjevali dekor mir. pri onih srečnikih, ki si take reči lahko privo« ščijo. Pravijo, da je bilo tega še mnogo, mnogo več... Tujski promet Slovnjgradca v pretekli sezoni Slovenjgradec, 6. oktobra. Glede na vsako leto bolj razvijajoči se tujski promet v našem mestu in okolici naj bo v naslednjem podan kratek pre* gled pretekle sezone z vpoštevanjem na« črtov, ki bi lahko tujski promet še boij pospešili. Slovenjgradec ima glede na svojo kras« no lego in bližino planinskih postojank (Urške gore in zelenega Pohorja) za tujski promet vse pogoje in lepo bodočnost. Tu« ristovski dom na Urški gori, ki ga oskr« buje tukajšnja podružnica SPD, je poseti« lo v minuli sezoni 1860 turistov; od teh je bilo 45 Hrvatov, 20 Srbov in 124 inozem« cev. To število pa je bilo tudi rekordno, do sedaj še ne doseženo. Razen turistov, ki se vpišejo v knjigo, poseča Urško goro nebroj drugih izletnikov in romarjev, ki se v knjigo sploh ne vpišejo. Teh je bilo v pretekli sezoni gotovo najmanj 2000. Naj omenimo samo to, da je bilo na ne« deljo sredi avgusta ob priliki romanja na gori najmanj tisoč ljudi. Druga pianinska postojanka se gradi na Pohorju na Ribniškem sedlu, to je Ribni« ška koča, ki bo v prvi vrsti namenjena zimskemu športu, saj je Pohorje med naj« lepšimi tereni za smukanje v naši državi. Smučarski šport se tudi v našem mestu in okolici vsako leto bolj razvija in pozimi boš videl ob nedeljah na vseh postajah proge Mislinje—Slovenjgradec vstopati v vlak smučarje. Slovenjgradec saam na sobi je tudi pri« ljubljena točka letoviščarjev. Glavni vzrok, da se tujski promet ne more v še večji meri razvijati, je pomanjkanje sob za le« toviščarje. Letos ob priliki letovanja fe« rijalne kolonije zagrebškega higijenskega zavoda je hotelo z dijaki priti tudi mnogo rodbin semkaj na oddih, a so morali svo« jo namero opustiti zaradi tega, ker ni bilo dovolj stanovanj na razpolago. Tukajšnja hotela Gol in Šuler sta vsako poletje po polnoma zasedena od tujcev. Kakor hitro bi bilo še več sob na razpolago, bi se tudi tujski promet temu primerno povečal. Ho« telir Šuler je svoj hotel že povečal za 15 sob in jih opremil z vsem konforom, ka« kor centralno kurjavo, mrzlo in toplo vo« do ter kopalnico, kar bo gotovo nova pri« vlačna sila za tujski promet. Edino kar na tujce v našem mestu sla« bo vpliva, sta neznosen prah. ki se poleti vzdiguje po mestnih ul>cah. in pa pomanj« kanje vodovoda. Mestni občinski odbor se že bavi z raznimi načrti za odpravo teh nedostatkov. Upamo, da se bodo načrti kmalu realizirali. Za povzdigo tujskega prometa in olep« šanje mesta se v prvi vrsti trudita mislinj« ska podružnica SPD in Olepševalno dru« štvo. Prva se pridno udeistvuje z oskrbo turistovskega doma na Urški gori in z markiranjem poti po slovenjgraški okoli« ci. da se vsaj na ta način odprejo naravne krasote, katerih ima naša okolica mnogo. Tako se na primer nahaja v bližini staro« davni Rimski vrelec, katerega posebno Sr« bi in Hrvati radi posečajo. Druga usta« nova. ki mnogo stori za razvoj tujskega prometa, je tukajšnje Olepševalno dru« štvo. Postavile so se klopi na raznih me« stih in so se popravila razna promenadna pota. kar se brez inicijative in pomoči omenjenega društva gotovo ne bi bilo zgo« dilo. Uspeh bi bil gotovo še večji, ako bi bilo med širšimi sloji več razumevanja in smisla za olenšavo našega mesta, a to ne samo z besedama, ampak tudi z dejanji, kajti v sp'ošni gospodarski krrzd- nam bo uspešno se razvijajoči tujski promet prav potreben. Čudna usnda mladega Albanca Pri Podgorici je mala vas Tuz, kjer je živela pred vojno obitelj Ivezičeva. Nastala je vojna. Avstrijska vojska je vkorakala v črno goro in odgnala velik del prebivalstva v posamezna koncentracijska taborišča v notranjosti monarhije. Tudi Ive-zičevo rodbino, očeta, mater in njunega takrat petletnega sinka Marka je zadela ista usoda. Internirali so jih z drugimi Črnogorci do konca vojne v Gradcu. V Gradcu je obiskoval mali Marko, ki je govoril le albanski, šolo in se kmalu naučil nemški. Toda mali Albanec ni vzdržal dolgo časa v šoli. Lepega dne je pobegnil staršem in šoli. Dočim so se po končani vojni vrnili Črnogorci nazaj v domovino in z njimi tudi Markovi starši, je ostal Marko neznano kje. Med tem pa se je deček klatil vsepovsod. Dolga leta se je držal štajerske, tud! slovenskih krajev, potem pa se je potepal po Hrvatski. Delal je kot poljski delavec pri kmetih, prijel tudi za kako drugo delo ali pa kradel, da se je preživljal. Naposled je prispel Marko Ivezič, ki je bil star sedaj že 15 let, v Karlovac, kjer je stopil pri nekem trgovcu v službo kot hlapec. Svoj materinski jezik, albanščino, je skoro popolnoma pozabil. Tudi nemščina mu ni več tekla. Celo na svoje ime se ni dobro spominjal. Klicali so ga za Miko in tudi sam se je tako imenoval. Njegovi starši, ki so se vrnili v Tuz, so že davno zavrgli misel, da bodo še kdaj videli svojega izgubljenega sina. Med tem je pred leti umrl stari Ivezič. V Tuzu žive poleg muslimanov ln pravoslavnih tudi katoliki. Ti so začeli akcijo za gradbo male cerkve. Ker pa jim je primanjkovalo denarja, se je spravil eden bližnjih sorodnikov Ivezičeve rodbine s po-verilnico občine na pot ter je pobiral po raznih krajih milodare za gradbo omenjene cerkve. Pot je privedla romarja naposled v Karlovac. Usoda je hotela, da je potrkal tudi na vrata trgovca, pri katerem je služil Mika. Videl je dečka in se mu je zelo čudno zdelo, da zna fant nekaj albanskih besed. še bolj čudna se mu je zdela velika podobnost dečka Ivezičevim. Nabiralec mi-lodarov je preiskaval zadevo in ugotovil nazadnje, da ima pred seboj Marka Ivezl-ča, ki je izginil pred dolgimi leti Iz Gradca. Razume se, da je vzel Marka s seboj v Tuz, kjer ga je mati takoj spoznala kljub temu, da je iz malega petletnega dečka zrasel že čvrst mladenič. Doma je našel Marko še tri mlajše bratce, ki so svojega starejšega izgubljenega in zopet najdenega brata kaj čudno gledali. Kupujte samo PENKALA BATERIJE ker eorč na j dal je! 300 Danes velika premiera ob 4., % 8 in % 10 uri zvečer Oboževani pevec Broadwaya Al Jolson nepozaben lz filma »Slnglng Foolc v svojem najnovejšem velefilmu veselja, pesmi, smeha in solz Smej se iti plakaj Ganljiva povest dobrega očeta ta ljubečega soproga, katerega je nesrečen slučaj pahnil v največjo tugo ta bolest. Sonny Boy< igra tudi v tem veliko vlogo pod imenom »Lit-tle Pal« Krasno! Nepozabno! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. ' Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Vesti iz Primor ja Dne 6. avgusta 1919 je izjavil takratni mi« nistrski predsednik Nitti, da se po njegovih inštrukcijah zanese med odrešeno prebival« stvo čut nepristranosti m zaupanja in čut simpatije napram skupinam drugih narodno« sti, tako da se te narodnosti prepričajo, da Italija, dežela svobode in demokracije, no« če izvrševati nikakega nasilnega raznarodo« vanja. Pred zasedbo je bilo v Trstu od ljudskih do srednjih šol 30 slovenskih učnih zavodov. Od teh so odprli 11 občinskih ljudskih šol po okolici in dovoljena je bila zasebna ljudska šola pri Sv. Jakobu z dnem 5. decembra 1919, katero so morali vzdrže« vati Slovenci iz lastnih sredstev Slovenci so hoteli doseči osemrazredno ljudsko in me« ščansko šolo z vsporednimi razredi na Acquedotti. Dobili pa so samo 5*razredno ljudsko šolo pri Sv. Jakobu. Otrok je bilo priglašenih 1700. sprejeli so jih 1325. Vse številne prošnje za otvoritev drugih šol so bil odklonjene, dasi je bilo oblastvu do« kazano, da znaša število slovenske šolske mladine v Trstu nad pet tisoč Leta 1914=15 je bilo na vseh slovenskih šolah v Gorici 2946 učencev in učenk. Leta 1919 ni bila otvorjena nobena šola v Gorici in dovoljena ni bila otvoritev nobene šole, čeprav bi jo hoteli vzdrževati Slovenci sami. V Rimu sta veljala Trst in Gorica za »centri italianissi« mi«! Obmejna milica na Postojuščini je razvr« ščena v treh oddelkih vzdolž meje in pre« biva v malih lfesenih ali zidanih stavbah po gozdovih in dolinah. Fizično, moralno in in« telektualno morajo miličarji odgovarjati strocim predpisom, po katerih tudi ne sme« jo imeti roddbinskih vezi. Vsak miličar je bil vojak. S seboj imajo pse « volčjake, veli« kc in divje. V Postojni imajo dva velika po licijska psa, ki ju je daroval Mussolini in potem dva posebna psa iz Nemčije, ki sta stala 24.000 lir. Na postojnskem kolodvoru išče policijski pes potnike, skrite pod želez« niškimi vozovi. Kako je živahno gibanje ob meji, sledi iz tega, da beležijo samo miličar« jI na leto nad 400 ustavljenih oseb in sku« pin. Ob koncu t. m. se imajo pričeti dela za zgradbo velikega istrskega vodovoda. Vlada je nakazala 28 milijonov lir za izvedbo pr« vega gradbenega dela. Izkoristijo se v prvi vrsti vsi vrelci pri Sv. Ivanu v Bližini Buze« ta, pri Zrenju napravijo umetno jezero, glo« boko 28 m, labinski vodovod bo dobival vo« do iz vrelcev v Raški dolini, otoka Cres in Lošinj bosta imela svoj vodovod iz Vran« skega jezera. Gradba celega vodovoda je preračunana na 260 milijonov lir. Cena vode bo od 15 do 20 centezimov za hI. Tržaško«koprski škof dr. Fogar je birmo« val po pazinskem dekanatu. Ljudstvo ga je sprejelo povsod presrčno. Škof je tudi pridi« gal in prijazno občeval z ljudstvom. Pri od« hodu je naročil župnikom, naj sporoče ver« nikom njegovo zadovoljstvo, da je povsod v pazinskem dekanatu našel lep red in živo vero. Bovec obdaja venec planin z vrhovi Sinja« ka, Rombona, Kanina, Stola in Polovnika. Pod trgom žubore valovi bistre Soče. Na ravnini do Soče zeleni razsežno polje, ki je pa premalo rodovitno. Pravih pašnikov ni. Kozjereja propada. Zato so se oprijeli Bov« čani že zdavnaj krošnjarstva. Zadnja leta se jih je mnogo izselilo. Danes je v trgu poleg županskega in župnijskega urada še sodnija, 6«razredna ljudska in obrtna šola. Bovških tržanov je okoli tisoč. Zgodovin« sko znana je v Klužah stara bovška trdnja« va, ključ za prehod v severne kraie. V Šempetru pri Gorici na posestvu grofa Coroninija so otvorili zavod za otroke le« talcev, ki so se smrtno ponesrečili. Mestni tajnik v Krminu Carlo Razza je poneveril 120 tisoč lir in pobegnil. Prijeli so ga v Trbižu. Davčne izterjevalnice pobirajo prispevek za sindikat poljskih delavcev. Sinovi in hčer« ke kmečkih posestnikov plačujejo že pri« spevek za sindikat kmečkih gospodarjev pa jim je vendar predpisan tudi prispevek za sindikat poljskih delavcev. Tudi članom dru* gih sindikatov so natovorili še ta prispevek. Izterjevalnice zahtevajo plačilo in zavračajo ugovarjajoče organizacije na pristojno kc* misijo, od katere navadno ni nobenega ustre zajočega odgovora. Namestu odgovora - nož Krško, 6. oktobra. V krško bolnico so pretekli teden pri« peljali mladeniča Franca Dornika kz Cer« kelj ob Krki. Dortnik se je te dni v mra« ku vračal na svoj dom, pa je v svojo ne» srečo spotoma naletel na nekega V., ka ga je ustavil in obdolžili, da je bil on tisti, ki mu je jih baje pred dnevi naložil nekaj na hrbet. Ker Dornik o vsem tem ni ve* del ničesar, je to tud: takoj povedal, do« bil pa je namesto odgovora sunek z no« žem, ki mu je prereza! glavno žilo na nalehtju leve roke. Dornik, ki je znan kot miroljuben mladenič, se ima zahvaliti sa« mo hitri pomoči, da ni bil ob življenje. Junaka z nožem pa bodo pred sodiščem poučfii, kaj se spodobi! Obsodba morilca po sedmih letih Novo mesto, 6. oktobra. Danes ob pol 11. dopoldne se je pred ve» likim senatom nadaljevala razprava proti 26«letnemu Slavku Pintarju, ki je v družbi s svojim tovarišem Francom Zingerjem 16. iunija 1923 ubil ponoči na državni cesti pri Žabji vasi v tako imenovani Smoletovi hosti posestnika Janeza Rajerja ter ga oropal. Proces, ki se je vršil 1. 1923, je gotovo naši javnosti vsaj deloma znan iz časopisja. Pri takratni porotni razpravi je bil Žinger obso« jen na smrt, pozneje pa je bil pomiloščen na 20 let težke ječe, ki jo prestaja v maribor* ski kaznilnici. Pintarju se je posrečilo uiti takrat kazni na ta način, da so vse priče zlasti pa pokojna natakarica Pepca kot glav« na priča, podale pred sodiščem pod prisego povsem neresnične izpovedi. Ves proces se je obnovil na podlagi pisma, ki ga je pisal Žinger v zaporu in ga izročil svojemu sojet« niku Srebotnjaku, ki mu je zaupal svojo skrivnost, da ga odda Pintarjevim. Srebot« njak je Zingerju obljubil, da bo pismo izro« čil, namesto Pintarjevim pa. ga je oddal po« liciji. Sledila je takoj aretacija Pintarja in 25. septembra se je vršila proti njemu raz« prava, h kateri so orožniki privedli tudi Žin« gerja. Žinger je povsem odločno izpovedal in opisal ves potek usodne noči. Razprava je bila takrat preložena na danes, ker m k njej prišla ena glavnih prič, 34«letni Anton Zigon iz Renč, po poklicu zidar in sedaj uslužbea na Rakeku, ki je na današnji razpravi nasto« pil kot glavna priča. Zanimivo je, da je to pričo iskala že pred razpravo obtoženčeva sestra Julka po Goriškem. Zigon se je na predsednikova vprašanja zapletal v čim da* Ije hujša protislovja. Zaslišana je bila nato še obtoženčeva sestra in ker se njune važne izpovedi niso krile in je Žigon smer svojih prvotnih izpovedb izpreminjaL, je predsed« nik sodišča odredil, naj se priča Žigon za« pre. Ko so ga nato v zaporu preiskali, so na« šli pri njem dve interesantni pdsmi. Nato je sledilo čitanje aktov ter govora državnega tožilca in obtoženčevega zagovor« nika dr. Furlana. Zagovornik je v svojem dolgem zagovoru navajal, da je Žinger znan kot kriminalni tip zmožen vsega. S Sirebot« njakom, s katerim se je seznanil v maribor« ski kaznilnici, je izmislil premeten izkcrrt« ščevalni načrt proti obtožencu in če bi Žin« ger res kaj vedel obtežilnega, ne bi molčal dolgih sedem let v jetnišnici. Po govoru zagovornika se je senat umak« nil k posvetovanju ter se po 30 minutah vr» nil, nakar je predsednik senata sodnik okrožnega sodišča Anton Kuder razglasil, da je obtoženec kriv in da se obsoja na 18 let ječe z izgubo vseh častnih državljanskih pravic. Razprava je bila končana ob 13.45. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« vode, ker odpravi zastaja-nje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omifi dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah. Motociklistične dirke v Zagreba V nedeljo popoldne so se vršile v Zagrebu na černomercu velike mednarodne motociklistične dirke s tekmovanji za državno prvenstvo. Za tekmovanje je vladalo po vsej državi precejšnje zanimanje. Iz Ljubljane se je dirk udeležila Motokolesar-ska Ilirija z ekipo: Kušar Nejko, Rist Manfred, Hrast Mirko, Fantini Roman, Miklavčič Ivo, Maček Josip, Šiška Janko in 2vab Leopold. Od vseh se je plasiral edino šiška, ki je eden naših najboljših motornih dirkačev, odkar je nehal voziti znani motociklist V. Stuzzi. šiška je dosegel v državnem prvenstvu v kategoriji do 250 ccm (20 krogov, 16.000 m) tretje mesto na Arielu, v utešni dirki (10 krogov, 8.000 m) na Bsa 500 ccm drugo mesto, v kategoriji turnih motociklov do 1.000 ccm (10 krogov, 8.000 m) drugo mesto z navadnim BSA motorjem, 500 ccm s stranskimi ventili, in v glavni vožnji športnih motorjev do 250 ccm (10 krogov) III. mesto, tako da se je v hudi mednarodni konkurenci štirikrat uspešno plasiral. Izkazal se je izvrstnega vozača z lepo tehniko posebno ▼ ovinkih in smemo upati, da bo tudi v prihodnje prav tako, če ne uspešneje zastopal komaj dobro se razvfc* j a joči naš motociklistični šport. Ostali naši vozači pri tako hu< . „ let-iauj: župan v Renčah na Goriškem, ki se je žo v vojnem času tako živo zavzemal za vojne begunce Pošteue. delazmožne družine naj se takoj prijavijo z navedbo članov družine d drugih okolnosti. ki so važne. Da Informativni biro, Beograd, Pasteurjeva (Miloša Pocerca) ulica 23a. kjer dobe vse potrebne informacije in pojasnila. * Tujci na našem Jadranu. Iz uradnih podatkov turističnega oddelka ministrstva trgovine je razvidno, da je število poset-nikov - turistov na Gornjem Jadranu v letošnji sezoni znašalo nad 30.000. Največ je bilo Nemcev, Avstrijcev, Cehoslovakov in Madžarov, dočim nohen italijanski turist ni posetil našega Jadrana. * Conan Doyle: »Napoleon Bonaparte« (zapiski francoskega plemiča). Roman. Po* slovenil Vladimir Levsik. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 192. Cena bro« širani knjigi 40 Din, v celo platno vezani 52 Din. »Zgodbe Napoleonovega huzarja«, ki jih uživamo zdaj že v drugi izdaji, so do« bile v tem romanu dobro došlo in potrebno dopolnilo. Tudi tu spozna bralec geniialnega snovalca detektivskih povesti iz njegove druge, morda še bolj mikavne strani: Kot obujalca velikih zgodovinskih epoh in obra« zov. Kakor je Conan Dovle v »Napleono« vem huzarju« človeško oživil in prepričeval« no ponazoril tip veselega, hrabrega in baha« vega konjeniškega častnika tistih dni, tako nam predstavlja v »Napoleonu Bonapartu« cesarja samega z vsemi velikimi in malen« kostnimi lastnostmi njegovega značaja. Kar neverjetno je, kako živ stoji pred bralcem Napoleon v tej bližnji perspektivi; kako razumljiv, ne samo v prizorih iz dvornega in najintimnejšega rodbinskega življenja, ampak tudi prav zaradi teh intimnih po« drobnosti v svojih političnih koncepcijah in zgodovinsko«usodnih načrtih! Vse to. Na« poleonovo politično poslanstvo, živlienje na dvoru, cesarjeve muhe in rodbinske nasto« pe z Josipino, je pisatelj virtuozno zapletel v čudovito prigodo republikanske zarote zoper življenje velikega moža. Pripoveduje nam jo iz ust mladevmiem ie izpopolnjena vrzel, ki jo je čutila Škofja Loka že izza pomladi Iz Višnje eore vo— Delovanje našega Sokola ie zadnje čase prav razveseljivo. Po dohro priprav* ljenem ter uspelem zletu je naše marljivo članstvo poleg svoje red-.e telovadbe za* počelo z gledališkimi igrami. V nedeljo se ie priredila na domačem društverrm odru tridejanska Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«. vg_ Fotografični posnetki vzorne vrste in skupine ob priliki sokolskega zleta v Višnji gori so dospeli. Interesentom so na razpolago po ceni 5 Din za komad pri društvenem tain:ku Ign Nadrahu v Višnji gori. Slike so prav lepe. Iz Krškega kr— Uspela igra. V soboto zvečer so naši sokolski malčki prav posrečeno od.graii pravljično igro »Trnjulčico«, ki je bila lep in mnogo obetajoč uvod v letošnjo g'-liško sezono. Občinstvo, ki ga je zaa-nal prvi nastop malčkov, je docela .n'Io veliko sokolsko dvorano in z užitkom 03-Cud<,vaio male umetnice. Režijo je v Jil priznani režiser br. Levstik, ki si je s to uprizoritvijo znova utrdil svoj stari sloves. Pevski part pa je naštudirala sestra Levstikova, naša priznana pevKd. K lepemu uspehu pa je tudi mnogo pripu.iiog-la inscenaci.ia. Izvrstni orkester je pod vodstvom br. P f e i f e r j a spremljal pevske in baletne točke, med odmori pa razveseljeval navzoče. Motile so le preostre luč pod odrom. V prihodnje bi bilo želeti tudi boljšo rediteljsko službo. Igra se je z enakim uspehom ponovila še v nedeljo popoldne. Iz Radeč ra— Smrt oglarja. V Pečenkovt hosti je našel žalostno smrt oglar Ivan Štainger iz Moravč. Vsedel se je zvečer, da bi se se* grel, na kopo. zaspal ter se zadušil. Ker spada Pečenkova hosta k vasi Vrhovo, ki ima svojo pokopališče, je prišel duhovnik iz Radeč tja Moral pa se je zopet vrniti, ker za ponesrečenca še niso pripravili groba. Šele drugi dan so ga spravili k več* nemu počitku. ra— Dramska skupina našega Sokola se tudi giblje. Pričakujemo kmalu kakšne gledališke predstave, ki j'h radi posečajo tudi prijatelji iz Loke in z Zidanega mo* sta. ra— Odtvoritev mesarije. G. Franjo Kukec, ki je kupil hišo od ge Rogljeve, je uredil tam mesarijo Iz Kočevfa kč— Jeleni v kočevskih gozdovih. V zadnjem času so lovci in drvarji vide'i za Friedrichsteinom jelene. V prejšniih letih je bivalo v kočevskih gozdovih sploh več jelenov, ki pa so potem nenadoma izginili. Ponovno so se pojavili v gozdovih okoli Gotenice. Kakor kaže, so se spet povrnili v stara bivališča. kč— Pomlad v oktobru. Te dni ie žan* darmerijski narednik g. Mihe! nabral nt Friedrichsteinu šopek lepih rdečih jagod. V vrtu g. Fnpeleta pa cveti jah'ana. kč— Nesreča Preteku teden se je pripe* tila ženi posestnika Lacknerja iz Suhega potoka nesreča. V gozdu jc nakladala ste-. Ijo za živino Ko pa je hotela vpreči v voz vola. ii ie stopil ta na nogo >n zdrobil gleženj. Ponesrečenko so pripeljali z vo* zom v Kočevje nato pa z avtom v ljub* ljansko bolnico Iz Črnomlja čr— Zadnji sejem je bil srednje dobro obiskan. Posebne kupčije ni bilo, ker so bili ljudje večinoma zadržani po polju in Po vinogradih. Prava nadloga ob sejemskih dnevih so berači. Poklicano oblastvo bi moralo pač skrbeti, da bi se taki vsiljivosti napravil konec, kajti gotovo dve tretjini beračev prosjačita le zaradi delomržnosti. Iz Za^orfa z— Preselitev oddelka finančne kontro« le. S 1. t. m. se je preselil oddelek finan« čne kontrole iz Ranc.ingerjeve hiše v Za* gorju v prostore trgovca g. Ernejca v Do* len ji vasi. z— Obrtniško gibanje. Mesairijo g. Kri* žanca v Zagorju je prevzel in bo nadalje* val mesar g. Polde Dolanc. Na Šepovni je na novo postavil podružnico g. Štefan Ko* šir iz Zagorja. Iz Trbovelj t— Obletnica koroškega plebiscita. V spomin obletnice nesrečnega koroškega plebiscita priredi Sokol Trbovlje v petek 10. t m. ob 20. v Sokolskem domu spominsko akademijo z govorom, petjem in dekla-macijami. Sodeloval bo Sokolski orkester. Za mladino bo akademija v nedeljo ob 10. dopoldne, tudi v Sokolskem domu. Iz Pragerskega pr— Pragerska šola. Te dni se je vršila na Spodnji Polskavi občinska seja, kjer se je med drugim razpravljalo tudi o samostojnosti pragerske šole. Pragerski odborniki so odločno vstrajali na zahtevi po samostojni šoli ter zahtevali, da se vpišejo na to šol tudi učenci bližnjih vasi, kakor so Gai. Stari log in Leskovec. ki leže v neposredni bližini Pragerskega. Gaj je oddaljen od Pragerskega le deset minut, dočim je njegova šola v Cirkovcah oddaljena kakih 6 do 7 km. Po burni debati je dal pred- stojnik predlog na glasovanje. Za predlog so glasovali vsi pragerski odborniki, proti njemu pa 6 polskavskih odbornikov in občinski predstojnik, dva odbornika nista glasovala. dva pa sta bila odsotna. Ker je oblastvo že dovolilo samostojnost pragerske šole, bodo zaradi tega vložili Polsavčani protest, katerega vsebina je nam nepoznana. Vendar upamo, da je oblastvo uvidelo potrebo samostojne pragerske šole in da bo vstraialo na svojem privoljenju in tako ustreglo želji Pragerčanov, ki so v občinskem odboru v manjšini in si zaradi tega ne morejo sami pomagati. Iz Murske Sobote mr— V slovo gospe Prelogovi. V začetku meseca je odšla na novo službeno mesto v Maribor učiteljica gospa Prelogova. Bila je prva naša učiteljica, ki je takoj po prevratu sprejela službo v do takrat osta lim Slovencem popolnoma tujem okraju. Ona pa ni službe le izvrševala, kakor |e to zahtevalo od nje njeno Šolsko oblastvo. nego je bila tudi izven šole zelo delavna. Ker se sedaj menda poslavlja od nas tudi drugi pionir slovenskega učiteljstva v Prekmurju. šolsi upravitelj g. Hočevar, te čas. da napišemo: Prosvetni upravi bi bilo potrebno poslati v Prekmurje L 1.919 in 1920 samo dober ducat učiteljskih moči kvalitete ge. Prelogove in g. Hočevarja, pa bi naše prosvetno delo še vse drugače odjeknilo med našim slovenskim ljudstvom. Fakt je, da bo morala soboška družba pogrešati baš ljudi, ki jih bo najtežje. Obema na novih službenih mestih vso srečo! (iosoodarsivo -= Zrp-t znižanje našega indeksa pen tfaredna banka jc izračunala indeks cen v Irgovini na debelo za mesec september, ki kaže nasproti indeksu za avgust znatno nazadovanje. o talni indeks za september znaša namreč 82.8 nasproti 87.7, 88.8. 86 8 in 88.8 za zadnje štiri mesece. Dočim j-j prejšnje mesece kazalo, da se bo nazado vanje nivojs? cen zaustavilo, imamo za september beležiti nov padec, ki je predvsem v zvezi s padcem žitnih cen. Indeks cen rastlinskih proizvodov je namreč padel od 939 na 78, od ostalih indeksov pa indeks cen živinskih proizvodov od 96.7 na 95.6 indeks cen industrijskih izdelkov od 79.7 na 78.2, dočim je indeks cen mineralnih proizvodov popustil le od 88.6 na 88.4 Ako primerjamo indekse za september zadnjih let, dobimo naslednjo sliko: proizvodi total. rasti. živ. ind. indeks sept. 1927. 122.6 111.7 Kfc.O 110.4 ., 1928. 132.0 117.1 96. 107.2 „ 1929. 102.9 107.2 90.2 96.2 ,. 1930. 78.0 9o.6 78.2 82.S V teh številkah se najbolj zrcali znaten padec cen v zadnjih dveh letih, ki je najob-čutnejši pri rastlinskih proizvodih. r= Priprave za uvel javi jen je novega skup: nega davka na poslovni promet. Gospodar« ske organizacije in korporaeje so v zad* ni ***** času mnogo zaposlene s pripravo gra* diva za sestavo pravilnikov k zakonu o skuonem davku na poslovni promet. Gre predvsem za predloge glede pobiranja tega davka in glede višine davka za posamezne blagovne vrste. Po vsej državi se na podla« gi navodil, ki so jih prejele gospodarske or« ganizacije na konferenci v finančnem mini« strstvu 12. septembra, vršijo pismene in ustmene ankete ter konference. Veliko agil« nost kažejo v tem pogledu centralne orga« nizacije za posamezne gospodarske in pro« dukcijske panoge v Zagrebu in Beogradu. Kakor je iz poteka teh konferenc razvidno, obstoja v gospodarskih krogih bojazen, da bo obremenitev davka na poslovni promet po novem načinu pobiranja večja, če bo* mo tudi v pogledu davčnih stopenj kopirali avstrijski sistem Donos davka na poslovni promet je doslej znašal letno okrog 180 — milijonov Din. V letošnjem proračunu pa je predvidena vsota 280 milijonov Din. najbrž v pričakovanju točne išega pob: ran ja. Dejansko bi moral biti že pri sedanji enotni višini tega davka od 1 odst donos tega dav« ka dva do trikrat večji, če upoštevamo ves poslovni promet. Novi si«»tem pa bo za po« biranje prikladnejši in zato ni izključeno, da bi bil donos pri pobiranju novih stopenj skunnega davka, izračunanega na podlagi enodstotne povprečne obremenitve vsake prometne faze. znatno večji. Kakor poročaj jo iz Beograda bo finančno ministrstvo pri sestavi tarife upoštevalo tudi to možnost, kc noče gospodarstvu v sedanji težki krizi naložiti nikakih večjih bremen. = Stanje Narodne banke. Iz izkaza Narodne banke od 30. septembra je razvidno, da so se devizne rezerve v zadnji četrtini septembra ponovno zmanjšale za 28 milijonov Din. V zvezi s plačili ob ultimu so ži-rovne vloge i^ ostale obveznosti nazadovale za 170 "milijonov Din, na drugi strani pn se je obtok bankovcev povečal za 162 milijonov. Stanje od 30. septembra je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. septembra): Aktiva: obtok bankovcev 304.8 (+ 0.5), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1032 9 (— 27.1). posojila na menice 1273.9 (4_ 9.4). lombard 229.5 (+ 0.2); pasiva, obtok bankovcev 5535.7 (+ 101.7), žirovne obveznosti nasproti državi 108.0 — 8.9), ostale žirovne obveznosti 810.5 (— 1S4.8), razne obveznosti 187.5 (+ 15.1). — Tudi Ford omejuje obratovanje. Fordove tvornice avtomobilov, ki so v svoji produkciji najdalje kljubovale gospodarski depresiji, čeprav se ta v avtomobilski produkciji najvidneje izraža, so reducirale obratovanje od štirih dni na tri dni v tednu (normalno 5 dni). Čim sp bo nabralo zopet več naročil, bodo tvornice prešle zopet na štiridnevno obratovanje. = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave železnih vozičkov in samokolnic. do 13. t. m. pa glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 2200 kg žebljev. — Direkeiia državnega rudnika Kreka sprejema do 17. t. m. ponudbe gle de dobave 10 plošč iz kotlovne pločevine. 500 kg bombaža za čiščenje, 2500 kg tračnih žebliev, 10 sodov masti za jamska vozičke, 2()0 omotov krovne lepenke. 2100 ks vijakov z matirami in 4200 kg železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Se-njski Rudnik sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1000 metrov jeklenih vrvi ter glede dobave kabla. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1 kompletne priprave za čiščenje ko*lov tpr glede dobave 3000 komadov kresilnih kamenčkov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licita-tije: 17. t. m. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železa, pločevine, jekla, vijakov, žičnih trakov, podložnih rinčic, zakovic itd., 18. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oo-delek v Beogradu glede dobave papirja za zavijanje; 20. t. m. pa glede dobave raznih maziv, bencina, petroleja, nafte itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v zbornici za TOI.) BORZE 6 oktobra. N'a ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje velik: večja potreba je bila v devizah Newyork. Curih i:i Prajj«. Tečaji deviz so v splošnem nekoliko popustili. Tako je nazadoval Newyork od 56.365 na 56.35. Dunaj od 7.9722 na 7.9650. Berlin od 13.445 na 13.4375 itd. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda obdržala nespremenjene tečaje ter se je trgovala za aranžma po 4:13.5, za kaso po 432.75 — 433 in za december po 433. Občutneje pa se je po zadnjem padcu okrepilo 7% Blairovo posojilo, ki se je trgovalo po 83.5. 83.75 in ob sklepu po 84 (v petek po 82.5). Med bančnimi papirji o bili zaključki v Praštedioni po 922. v Jugobank' po 78, v Unionbanki po 191. v Zemaljski po 13o in v Poljodelski po 56. Med industrijskimi delnicami pa je Trboveljska zopet znatno popustila ter se je trgovala po 376. 375. 370. 369 in 368 (v petek 380 — 382). Zaključki so bili ševšečerani po 3^5 in v Pivovarni Sarajevo po 190. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.73 — 22.79 (.22.76). Berlin 13.4225—13.4525 (13.4375), Bruselj 7.8725, Budimpešta 9.885, Curih 1094.4—1097.4 (1015.9). Dunaj 796.5, London 274.35, Newyork 56.25—56.45 (56.35), Pariz 220.30—222.50 (221.50). Praga 167.17 do 167 97 (167.57), Trst 294.50—296.50 )295.50). Zagreb. Amsterdam 22.74—22.80, Dunaj 795.75—798.75, Berlin 13.4250-13.7250. Budimpešta 987 — 930, Bruselj 787.52, Milan 294.572—296.572. London 273.53—274.33, Nevvvork ček 56.26—56.4(5. Pariz 220.40— 222.40. Ziirich 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2150, London 25.0325. Nevvvork 515.10, Bruselj 71.8750. Milan 26.98. Madrid 53.41, Amsterdam 207.7250. Berlin 122.60, Dunaj 72.66, Sofija 3.7325, Praga 15.2825, Varšava 56.75, Budimpešta 90 20, Bukarešta 3.0625. Dunaj: Beograd 12.5375 — 12.5n5, Berlin 168.39 — 168.89, London 34.39 — 34.49, Milan 37.055 — 37.155, Nevvvork 707.45 — 709.95. Pariz 27.76 — 27.86, Praga 20.9925 — 21.0725, Curih 137.35 — 137.85. Ktekti Ljubljana. 8% Blair 94 bl„ 7% Blair 84 bi.. Celjska 160 dni., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den., Ruše 280—300. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 433 — 434. k asa 432.5 — 432.75. za december 433—433.50. 7% investicijsko 87 —83 50, agrarne 56 bi.. 7% Blair 83.625-84, i>% Biair 94 M., >'■% begluške 76 bi.; bančne vrednote: Praštediona 922--924, Jugo 77.5 —78.50. Union 191—193, Narodna 9250 bi., Srpska 188 den., Zemaljska 130—132, Poljo 56—56.50, Ljubi j. ^ kreditna 122 den., industrijske vrednote: Nar. šum-ska 25 dtn., Slaveks 60 den., Drava 210— 230. Pivovarna Sarajevo 187—190. Šečera-na 305—310, Vevče 124 den., Union mlin 120 len., Ims 50 bi., Dubrovačka 397 den.. Jadranska 550—600, Trbovlje 368-369. Bt-o^rao. Voma škoda 439—440.50 zaklj., za dicember 4515 zaklj., investicijsko 89.50 zaklj., agrarne 55 — 56. 7% Blair 86.5—87, 7% Drž. hip. banka 82.5 zaklj. ex coupon. Narodna 8187 bi. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (6. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon oglja in 1 vagon mešanih drv. Povpraševanje je za trame (810 komadov, 16/18, 10 m in 10 13, 7. 3.50 in 1.50 m za takojšno dobavo, za dobavo do 20. t. m. pa 615 komadov, 18 21, 9, 9.25 in 4.80 m: 1618, 2.20 in 1 m: 13 16. 11.50 m), za več vagonov lepih smrekovih desk gorenjske pro-venience (19 in 24 mm, media 25 26 cm, 1. II.) in za 10.000 komadov bukovih >pac-conov<, (deb. 4.5—5 mm. šir. 38 cm dolž. 75 cm. dobava 1000 pacconov mesečno). = Oddaja kožuhov v popravilo se bo vršila potoni javne ofertne licitacije 17. t. m. pri prometno-koinercijalnem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu. (Oglas ie na vpogled v Zbornici TOI, pogoji pa pri istem oddelku). ŽITO + Ljubljanska horza (6. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 9 vagonov, in sicer 7 vag. pšenice. 1 vag. moke in 1 vag. koruze. Ponujali so (si. post., plač. 30 dni): 220-222.5, 78,79 kg po 202.5 — 205; koruzo: baško. rešet., za promptno dobavo po 157.5 — 160: j«ewen: baški, ozimni 66 P7 ke po 175.5 — 177.5: o»ps: barsniski 00 195 — 197.5; r r- baško 72 kjj r.o 157,r. 160. moko: baško *0t po 365 — 370 + Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 12 vag. pšenice, 77 vag. koruze. 1 vag. ovsa. 1 vag. ječmena, 5 vag. moke. 4 vag. otrobov tn 1 vag. fižola. PSeniea: baška. 79'80 kg 147.5—150; gornjebaška, potiska, šlep, 79 80 kg 155—157.5; gornjebanaška. Bega, ladja Dunav. 79 80 kg 150 do 152.5; banaška. potiska, šlep, 79 '80 kg 145.5 do 147.5: sreniska, slavonska. 78 kg 137.5 do 140. Oves: baški in sremski 130 — 135. Jermen: baški in sremski, 63/64 kg težki 107.5 — 112. — Korura: baška in sremska 102 5 — 107, banatska. Begej 102 do 107. Moka: baška >0g< in >0gg< 272 do 280. >2» 242 — 252.5. >5< 210 - 220. »6c 167.5 — 172.5. >7< 115 — 120. >8< 85—90. Otrobi: baški. sremski in banatski. v juta-stih vrečah 65 — 70. Fiiol: baški in sremski 310 - 320. -f Budimpeštanska termin ska bor m (6. t. m.). Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za oktober 15.65—15.66 (obraču.i-ski tečaj 15.80), za marc 16.65—16.66 (16.80). za maj 17.05—17.06 (17.10); r*: za oktober — (8.90), za marc 9.80--9.81 (9.90): koruza: za maj 12.80—12.82 (12.80), tranzitna za maj 11.55—11.60 (11.60). JAJCA -f S tržišča jajc. Po zadnji močni okrepitvi cen je na tržišču jajc nastooilo mirnejše razpoloženje. Opaža se tudi 'že za sto i v kupčiji, ker so se pri sedanji prilično visoki ?eni pojavila na trgu jajca "i hladilnic, ki so nekoliko cenejša in so zato izpodrinila sveža jajca. Ta zastoj v kupčiji s svežimi jajci bo bržkone trajal dali časa. Naši izvozniki pa plačujejo zaenkrat sveže blago še po nespremenjenih cenah, okrog 1.30 Din za komad. Na berlinskem trgu sr» v soboto notirala jugoslovenski •aica nespremenieno 11^ do 11% pf. Vo meja. neocarinjeria. Ženska domača telovadba Gimnastika? Cemu? Tako se bo jač vprašala marsikatera žena, posebno če je že prekoračila štirideseto leto. »Za take stvari sem že preokorna. Pa tudi ves dam stojim in garam, to mi je že dovolj gimnastike.« Zena, ki tako govori, ne pomisli, da je baš ona najbolj potrebna telesnih vaj, ki naj popravijo enostranski razvoj telesa, povzročen po vsakdanjem delu, in ki jo naj ohranijo telesno gibčno in svežo. Gospodinja, ki sama opravlja domača dela, pa tudi žena, ki mora v svojem poklicnem delu ves dan stati ali sedeti, po navadi nima niti potrebne energije niti potrebnega časa, da bi privoščila svojemu telesu zdravega razmaha in gibanja. Vendar je to potrebno prav vsaki ženi. Seveda pa bi bilo napačno vpo-rabljati za vse en način. Zena, ki ves dan stoji ali opravlja težka dela, ne sme izvajati enakih vaj, kakor njena tova-rišica, ki sedi za mizo ali strojem v pisarni. Da moremo določiti prave vaje, si moramo biti najprej na jasnem, katere zle posledice poklicnega dela hočemo paralizirati ali popraviti. Poglejmo si najprej žensko, ki mora v svojem poklicu mnogo stati. Noge morajo stalno nositi vso težo telesa, ki je po navadi še napačno razdeljena. Posledice so dovolj znane. Cesto se pojavijo na nogah zabrekle žile, obok na stopalih se po-grezne, končno pa nastopijo bolečine v nogah, v križu itd. Take ženske bi morale v prvi vrsti skrbeti za pravo razdelitev telesne teže. Gledati je treba na to, da izvršujejo pravilno svoje funkcije one mišice, ki imajo fiziološko nalogo nositi težo telesa. Sem spada poleg mišičevja nog tudi mišičevje bokov ln trebuha. Zaradi večletne nepravilne uporabe nastanejo v tem mišičevju napačna krčenja, ki jih je treba odpraviti najprej z zrahljanjem mišičevja, nato pa z njegovo zopetno utrditvijo, kar vse se lahko doseže s primernimi vajami. Važne so dalje vaje, ki pospešujejo obtok krvi, zato da kri čimprej odstrani iz nog vse one slabe tvarine, ki so se v njih naplavile zaradi trajne utrujenosti. Pri vseh teh vajah je treba v glavnem paziti na to, da so noge čim manj obtežene; izvajati jih je torej treba večinoma leže, sede ali kleče. Drugače je z žensko, ki mora v svojem poklicu največ sedeti. Skoro ves dan se sklanja nad svojim delom, tako da že iz navade tudi izven svojega poklica sedi največkrat sključena. Prsni koš vpade, dihanje, ki nas zalaga s tako dragocenim kisikom, postane površno. organi spodnjega dela telesa, od katerih pravilne funkcije v glavnem zavisi zdravje žene, se skrčijo in stisnejo. V popravilo teh napak se morajo talte ženske mnogo gibati in zlasti skrbeti za pravilno globoko dihanje ter poživljet.je krvnega obtoka. Skrbeti morajo dalje /a utrditev trebušnega, prsnega in hrbtnega mišičevja. Bilo bi preobširno podrobno obravnavati vsak poklic posebej. Omenim ^ aj le še ženske, ki opravljajo zelo težka dela ali pa so že v starejših letih. Ženska s težkim telesnim poklicnim delom mora najti v telovadbi razvedrilo in oddih; opravljati sme zato le lahke in ran-ljalne vaje. Posebne pozornosti pa je treba pri zrelejši ženi, pri čemer mislim r.a žene v klimakteriju ali preko njega. Ce je taka žena popolnoma zdrava in telesno močna, ji tudi napornejše vaje re bodo škodile. Ako pa se pojavljajo razne težkoče, kar se v tej starosti -eč-krat zgodi, bi bile pretežke vaje škodljive. Najvažnejša je tudi v teh primerih skrb za pravilen in čim živahnejši obtok krvi, ki postaja z leti vedno bolj počasen in len. Mislim, da sem s fiziološkega 'n zdravstvenega stališča v glavnih potezah razložila, zakaj naj se tudi žene posvečamo sistematični telovadbi. Pri tem ie treba imeti pred očmi še dejstvo, da vpliva gimnastika v veliki meri tudi na dušo. Skoro vsak je preizkusil že na sebi, kako lahko mu je pri srcu po kakem lepem izletu v planine ali po čvrstem in uspešnem plavanju. Pač čutimo večjo ali manjšo utrujenost, ki pa nikakor ni neprijetna. Po takem izdatnem gibanju oživi splošna izmenjava telesnih sokov (krvni obtok, dihanje, prebava itd.), slabše tvarine se izločijo, vse telo je kakor pomlajeno in prenovljeno. Jas,io je, da vse to vpliva tudi na našo dušo. saj sta duša in telo mnogo tesneje zvezana, kakor se splošno misli. Ker pa nima vsakdo prilike in sredstev za pogoste lepe izlete ali za plavanje v reki, zato naj si vsak, zlasti pa vsaka žena vzame dnevno vsaj pol ure časa, da še posveti telovadbi. Za začetek je seveda treba strokovnega vodstva in nadzorstva, ker bi napačna telovadba lahko več škodovala kakor koristila. Ko prodre v bistvo vaj. ki so ji potrebne, pa bo vsaka lahko sama nadaljevala. Kmalu se bo uverila, da čas, posvečen telovadbi, ni bil izgubljen temveč izredno plodonosno uporabljen. Z njim pridobljena nova življenska sila ga bo stokrat odtehtala. H. P. KULTURNI PHI3LEB Repertoarji ! LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 7.: Zaprto. Sreda, 8.: Mladoletje. Premijera. B. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Torek, 7.: Lohengrin. Gostuje gosp. Marij Šimenc. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 7.: Sen kresne noči. B. Premiera M. Šimderla »Pravljica o rajski ptici« v ljubljanski drami šnuderlova drama ni še dotiskana, pravkar izhaja v »Lj. Zvonu«. Kolikor morem presoditi objavljene prizore, ni dvoma, da je delo na odru boljše kakor se čita. Dialog je živahnejši, jezik manj papirnat. Skrbinšek se je v režiji avtorjevi zasnovi docela približal in je dramo tako točno izoblikoval, da je jasno, od kod izvirajo njene vrline kakor hibe. Režiser je avtorja v marsičem izpopolnil, priostril je med-lejša mesta in podčrtal idejo. Ker sem vsebinsko ogrodje drame že podal, bom izvajal njeno idejno in umetniško tehtnost kar iz režije. Skrbinšek je spretno združil realistiko ln lirično simboliko. Vendar je jasno, da ta lirična simbolika, namreč pravljica o rajski ptici, ni nič drugega kot deus ex machina. Tudi v spretni režiji je nemogoče zabrisati, da je lirična pravljica prisiljeno vrinjena, da je le avtorjeva razlaga dejanja ,ki napoveduje, kako se bo konflikt razvozljal. Zato se je šaričeva odločila, da bo pravljico napovedovala nekam proroško. Avtorjevi zasnovi je tako pojmovanje bližje kot pa realistično. — V režiji je bila antiteza med predvojnim in povojnim svetom jasno izražena. Predvojni svet naj bi bil čuvstven, idealističen, povojni pa usmerjen v brutalno pridobivanje ,in ves zasidran v materialističnem svetovnem nazoru. France — Kraij, sestra njegova Ivanka — šaričeva sta predstavnika predvojnega sveta, Tone — Jerman pa povojnega. Ta antiteza je neumetniška ter je ostala le na papirju. Značaji protivnikov izvirajo iz človeka ne pa iz razmer pred in po vojni. Dejstvo je, da so bili prej in zdaj obojevrstni ljudje, in ni vojna ustvarila novega tipa človeka. Izpremenil se je mogoče ritem življenja, kateremu se je prilagodil značaj v svojem udejstvovanju. Avtor sam je to začutil. Zato pravi Tone: »Razlika med mano in vami je edinole ta, da ste vi v vojni izgubili živce, meni pa so se okrepili.« (Tako nekako!) Fraze o duši, ki jih rad uporablja France ,so prav tako papirnate kot brezobzirna Tonetova brutalnost, čeprav bi bila človeku lažje razumljiva. — Gre le za živce. France hrepeni po tisti Bredi, kakor jo je sanjal v mladosti. Razočara se nad njo šele v zadnjem hipu. Ves čas, odkar se je vrnil, je slep za vse in hoče, da je tako, kot je sanjal. Edino Ivanka vidi kot ženska bolje. Njenemu prigovarjanju France ne veruje. Zato se zdi, da ta človek ni iz mesa in krvi. ampak iz zgolj »duše«. Kralj ga je tako tudi podajal. Dejanja prav za prav ni, vse je le navidezno. Kajti takoj v začetku drugega dejanja je jasno, kako se bo konflikt zapletel, posamezni prizori ne premaknejo stvari Diti za ped. Gledalec čuti ves čas, da mora ta sanjač vendarle izpregledati tisto, kar že ves čas poznamo, da Breda ni ustvarjena zanj. Zunanji dogodki, zaradi katerih izgubi France naposled še dom, pa so meni docela nejasni in po mojem juridičnem okusu nemogoči. France gre v smrt, ker mora še na telesu izvršiti, kar je že davno v duši dopolnjeno. Vojna je nad njim nedolžna. Kakor so osebe med- le. talce so bfle tudi kreacij«. Tone je grozen v besedah, ne stori pa ničesar. »Tone je ves mož,« pravi Breda. Iz česa naj bi bila razvidna njegova aktivnost? Najbolj verjetna je pač Ivanka. Šaričeva sicer ni rojena za tako vlogo, a je vendar živela. Še težje je z Bredo. Gabrijelčičeva je ustvarila nekako pretkano furijo. Pretiravala je na moč, a je pozabila, da človek ni premočrtno bitje, temveč kompleks najintimnejših čuvstev, hotenj in nagnenj, ki jih je treba vidno upodobiti. Priznam, da je kreiranje težko, kadar imajo ljudje v drami tako malo moči nad lastno usodo, in jo jim ustvarjajo zunanji momenti. Napake odkrivajo tudi avtorjeve vrline. Ce primerjamo prvo dejanje z ostalima, je jasno, da je v prvem dejanju vse bolj zgoščeno, zanimivo in neprisiljeno. Režiser je sicer pogrešil, ker se je zadovoljil s kričanjem v trenutkih, ko bi se morali odkrivati gledalcu težki duševni konflikti. Vkljub tej pogreški pa nakaže prvo dejanje nekaj, česar avtor pozneje ni izpolnil. Mislim predvsem na razvojno linijo značajev. Če bi se avtor ne bil odločil za nadaljevanje pravljice o rajski ptici po svoje, bi ostal pri enodejanki. Bila bi učinkovitejša. —ak. Koncert Glasbene Matice v Mariboru - Maribor, 4. oktobra. Dne 3. t. m. je pevski zbor mariborske Glasbene Matice ponovil svoj poletni koncert, na katerem je podal znamenito litur-gijo A. T. Grečanina. Imeli smo priliko ugotoviti, da je izvajanje skladbe pridobilo tako na globini, kakor v izvedbi. Majhne netočnosti v nastavku in intonaciji spričo lepega izoblikovanja tem. prehodov in harmoničnih tokov ne pridejo v poštev. Ženski glasovi so se odlikovali po sočni, a vendar nežni in uglajeni zvočnosti, moški glasovi pa so zveneli mnoso bolj umerjeno, nego na prošlem koncertu. V uporabi smotrene dinamike je dirigent zbora, g. prof. V. Mirk, pravi mojster. Izrazita kon-trapunktična zamisel te veličastne skladbe se je očitovala v precizni jasnosti. Bujnost harmoničnih prelivov melodike je presenečala. G. Živko je odpel tenorsolo z lepo zvenečim glasom. Bas g. Vlaha je nekoliko tremuliral. G. Fasjanelli je odpel bariton-ske samospeve s toplino in velikim občutjem. Posebno je omeniti krasno izvedbo Tro-svele pesmi, Litanij prošnja, kerubske pesmi ter himne Materi Božji. Mogočni skiep Iiturgije je veličastno zaključil zelo lepo uspeli 1. sezonski koncert pevskega zbora Glasbene Matice, ki je bil prav dobro obiskan. A—c. Amater : SK Trbovlje 2:0 (1:0) V Trbovljah se je v nedeljo odigrala derbvitekma med tukajšnjima rivaloma SK Amaterjem in SK Trbovljem. Za to prireditev je vladalo v vsem Posavju, po« sebno v Trbovljah veliko zanimanje, kar doka^je visoko število gledalcev, bi jih je bilo okrog 1000 KmaJu po odigrani predtekmi med SK Do-brno in novo prijavljenim SK Hrastnik, v kateri so zmagali agilni Hrastničani nad nekompletno Dobrno s 6.2, sta nastopili moštvi Amaterja in SK Trbovlja. Obeh enajstoric se je od početka držala trema. Prvi so se je otresli Amaterji in posledica je bila prvi gol za nje. V drugem polčasu je bil v prvem delu vedno boljši Amater, ki je igral posebno pred golom umerjenejše in tudi dosegel drugi gol. Odslej so prevzeli inicijatdvo igralci SK Trbovlje, ki pa zaradi neplod« ne igre napadalnega kvinteta niso mogli zboljšati rezultata. V splošnem sta igrali obe moštvi dokaj fair in sta bili v vs-im disciplinirani. Teh« nično je bil boljši Amater, bolj robustno in z večjim elanom pa je igrala enajsto« rica SK Trbovlje Izvrstna moža sta bila pri Amaterjih vratar, pri SK Trbovlju pa levo krilo. Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane ni bil sigu« ren v presojanju faulov, v splošnem pa je zadovoljil. Dopoldne se je vršil v restavraciji pri Forteju sestanek delegatov novoustanov« ljenega Medklubskega odbora pod vod« stvm I. tajnika LNP g. Kunte, ki je zbra« nim delegatom predočil veliko važnost te« ga odbora. De?o bo plodno, če bodo klubi delovali v medsebojnem sporazumu in opustili osebne zadeve, ki ne spadajo v tak odbor. Delegati so priznali LNP dobro voljo, ki jo kaže do provincijalnih klubov in je upati, da bo prišlo tudi v Trbovljah po inicijativi LNP do klubskega sožitja, kar bo le v korist trboveljskih in sploh vseh posavskih klubov. Državno prvenstvo v nogometu. V tabelo o staniu državnega prvenstva v nogometu, ki je bila objavljena v včerajšnjem »Pone« deljku«' se je vrinilo nekoliko pomot. Zara« di tega objavimo sedaj pravilno tabelo, ki je naslednja: BSK 5 3 11 10:6 7 Jugoslavija 5 3 11 15:9 7 Hajduk 5 3 11 15:10 7 Concordia 5 3 1 1 12:10 7 Slavija S. 5 1 0 4 8:15 2 Slavija O. 5 0 0 5 5:15 0 /1SK Primorje (centralni odbor) Seja ple« numa se vrši danes, dne 7. t. m. ob 20.30 v zadnji sobi restavracije »Slon«. Prosijo se vsi odborniki, da se iste sigurno udeleže. O Jarvinenu in drugih rekorderjih Finec Matti Jarvinen je zadivil svet z novim rekordom v kopju, ki ga je tekom 4 mesecev izboljšal kar dvakrat. Dne 28. julija je sodeloval na velikem mitingu v Stockholmu in dosegel znamko 72.38; stari rekord (71.01 m) je branil do tedaj Šved Erik Lundquist. Dober mesec pozneje ie nastopil v Helsingforsu in izboljšal julijski met na 72.93 m ter s tem postavil mejo, za katero najbrž ne bo kmalu našel vrstnika. Jarvinenova rodbina vlada že vso generacijo v lahki atletiki. »Stari« Jarvintn je sodeloval na atenski olimpijadi 1. 1906. in odnesel olimpijsko lovoriko v metu diska. Za njim so nastopili sinovi! Najstarejši Yrjo je metal kopje preko 60 m, kar je bil za takratne čase najboljši rezultat na Finskem in tudi na svetu. Naslednji sin Kalle je metal kroglo preko 15 m; pri treningu si je poškodoval koleno in moral precej dolgo počivati. Sedaj je zopet zdrav ta te dni Je spravil kroglo na 13.99 m, kar kaže, da bomo kmalu zopet čuli o njem. Tretji sin Ahil je novi svetovni prvak v desetoboju in njegovi odlični rezultati so še v živem spominu Najzanimivejši pojav v sportski družini J&rvinenov pa je sedaj 21-letni potomec Matti, ki je bil do lani šibek in bolehen, tako da je vse kazalo, da bo moral ostati na domu — v sramoto svojega atletskega rodu. Po končanih šolah je moral k vojakom, kjer je tudi padla odločitev o njegovi karieri na športnih poljih. Pričel je trenirati, zrastel v 13-mesečni službi za 15 cm in metal kopje 50 m daleč. Kakor zatrjujejo .trenira v tej disciplini le vsak drugi dan; sicer pa teče često 100 m v 11.7 in skače 6.50 m v dalj, dočim je pozimi pridno na smučeh. S tehnične strani je njegov met značilen zaradi tega, ker stegne že v zadnjih štirih korakih roko in se pripravi za met. Dva časomerilca sta beležila čas 4.1 sek., ki ga je potrebovalo kopje za daljavo 72 metrov; če se namesto tega vzame 85 m, je kopje letelo s hitrostjo 75 km na uro. Kljub temu pa mladi Jarvinen ni bil preveč zadovoljen z doseženim uspehom, ker je kopje letelo nekoliko previsoko! Rekord v metu kopja obojeročno je disciplina zase! Te dni je Norvežan Clav-sund v Oslu postavil v obojeročnem metu nov svetovni rekord z rezultatom 117.21 m. Stari rekord (114.28 m) je od 1. 1917. branil Hackner. Nurmi je sedaj često v družbi Jarvine-na; očividno mu bližina svetovnih rek >r-derjev najbolj ugaja. Pred dnevi sta gostovala v Kolnu, kjer ravno Nurmiju na srednjih progah ni uspelo pokazati nedosegljive rezultate. Morda je teh njegovih 3 let preveč za 10 let mlajše tekmece? Zato je sklenil, da bo šel za zgledom svojega rojaka Kohlemainena in nastopil v Los Angelesu v maratonskem teku. Rekel pa je kar v naprej, da hoče že letos doseči na tej progi 2:18. Pri njem moramo skoraj računati s tem! Tudi disk je dobil pretekli mesec svojega novega rekorderja. Dijak Pavel .Tes-sup je na ameriških prvenstvih dosegel znamko 51.58 m in izboljšal stari svetovni rekord za 1.68 m. To je obenem prvi met diska preko 50 m! Svojevrstni rekord si je zopet osvojil Maltežan Rizzo, ki je vztrajal v plavanju na odprtem morju 68:18:06, to je skoraj 3 dni in 3 noči. Prejšnji mojster te vrste je bil Indijec Ghosh, ki je vztrajal v slani vodi 67 ur in 11 minut. Ponovno opozarjamo vsa bratska sokol« ska društva, da dostojno proslave po sa« veznih navodilih spomin na koroško ljud« sk>j glasovanje. V Sokolskem glasniku štev. 22 so bile priobčene splošne smer« niče proslave. Sokolska predavanja v ljubljanskem ra« diu. Kakor nam poročajo, se prično v no« vembru zopet sokolska predavanja v Ra« diu Ljubljana in sicer vsak ponedeljek od 20. do 21. Predavali bodo priznani sokol« ski strokovnjaki o različnih vprašanjih so« kolske vzgoje, zgodovini Sokoistva, sokol« skem pokretu v drugih slovanskih sokol« skih zvezah itd. Podrobni vzpored za no« vemher priobčimo v najkrajšem času. Opozarjamo pa že sedaj, da je odrejena sokolska ura v ljubljanskem radiu mnogo bolj pripravna, kakor je bila pred vseso« kolskim zletom. Vsa bratska društva in čete opozarjamo, da izide Sokolski koledar za leto 1931. že okrog 15. novembra z bogato, praktično vsebino. Vseboval bo poleg koledarskega dela nekaj strokovnih poročil in člankov, sokolsko kroniko, pregled o delovanju zadnjega leta in kompletno statistiko vseh žup, društev in seveda saveza, kakor tudi pregledni sestavek o stanju slovanskega Sokolstva vobče. Na razna vprašanja sporočamo, da je knjiga »Sokolska organizacija« že v tisku in bo v kratkem dogotovljena. Vsebovala bo vse statute in pravilnike za društva in župe kakor tudi poslovnike za razne odse« ke po društvih in župah. Sokolski pokret na deželi se vedno bolj širi. Dnevno prihajajo na Savez prijave novih sokolskih društev in sokolskih čet, kar priča, da je sokolska misel našla kre« pak odziv v vseh slojih naroda. Tudi v dravski banovini je bilo v zadnjih dneh ustanovljeno zopet nekaj novih društev, n pr. v Gorjah pri Bledu, Blejski Dobravi, Črešnjevcu pri Pragerskem. Šmartnu ob Paki. Kakor čujemo, se bo delilo tudi so« kosko društvo Litija«Šmartno na samo« stojni edinici v Litjii in Šmartnu. V sploš« nem pa je razvidno, da tudi po vseh ostalih društvih število članstva in zlasti telovad« cev zadovoljivo narašča Naj služijo prid« na društva tudi onim manj marljivim za vzgled. Priobčili bomo v kratkem vsa no« voustanovljena društva naše banovine. Nove sokolske knjige. Poznani sokolski delavec br. Dušan Bogunovič v Zagrebu je spisal naslednje nove sokolske knjige in vabi na naročbo: Metodiko telesne vzgoje po sokolskem sistemu, ki vsebuje meto« dično urejeno vežbno snov za deco od 6« do 10. leta. razdelitev sokolskega sistema, sokofsko ideologijo itd. Imela bo okrog 300 strani, cena 50 Din. Isti pisatelj bo iz« dal Zbirko sokolskih kompozicij s prilož« nostnimi scenami in vežbami za sokolske akademije. Vse točke bodo vsebovale be« sedilo in glasbeno spremljavo. Obseg bo 100 strani, cena 64 Din. Končno izide tudi knjiga Sokolstvo in šola, ki bo pripomo« ček učiteljstvu za spoznavanje celokupne« ga sokolskega vprašanja in delovanja po tehnični in upravni strani. Cena 10 Din. Sokol Ježica. Ponovno opozarjamo občinstvo na »Koroški večer« 12. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Sodeluje tudi pevsko društvo »Zora«. — V Sokolu ie bil sestavljen štiričlanski plesni odsek br. Kerševa-na, Kosa, Bevka in Klopčiča. Plesne vaje prično 12. t. m. v Sokolskem domu in bodo do nadaljnjega vsako nedeljo od pol 4. do pol 8. zvečer Natančneje na oglasni deski. Vabimo vse dosedanje plesalce in vse začetnike k tem vajam. Vstopnina za plesalke je 5 Din, za plesalce pa 7 Din, spremljevalke so proste. Pri vajah bosta vladala ves čas disciplina in dostojnost, ker hočemo vaje držati na dobrem glasu. K vajam imajo razen članov društva pristop tudi nečlani. Slovaška sokolska rreza v Ameriki Je imela svoj veliki zbor v Binghamtonu, kjer je bilo med drugim sklenjeno, da se priredi najbrž 1. 1933. v Chicagu velik skupni zlet vsega češkoslovaškega Sokolstva v Ameriki s sodelovanjem Americke Obec Sokolske in Slovenske Telocvične Jednote Sokol. Češkoslovaško Sokolstvo v Ameriki se tndi udeleži c velikim odposlanstvom IX. vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi 1. 1932. Osvojen je bil predlog, da se pospeši ustanovitev Zveze slovanskega Sokolstva v Ameriki. Osrednji zavod za telesno vzgojo na Poljskem je bil ustanovljen po odloku prosvetnega in vojnega ministrstva v Varšavi iz dveh dosedanjih zavodov: civilnega m vojaškega. Sestavljen je bil nov statut in izdan tudi nov učni red. Sokol na Polzeli je priredil 28. septembra skupno s Sokolom v Braslovčah pešiz-let v Šmartno ob Paki, združen z nastopom in veselico v prid snujočemu se Sokolu v Šmartnem. Goste sta pozdravila v imenu občine župan br. Martin Steblovnik in šolski upravitelj v Skornem br. Mirko Duje. Številni navzoči so z odobravanjem sledili telovadbi. Posebno je ugajala orodna telovadba članov in moške dece, v kateri sta društvi Polzela in Braslovče pokazali presenetljive uspehe. Po odposlancih so bila na prireditvi zastopana tudi sokolska društva iz Gornjega grada, Šoštanja in Mozirja. Po telovadbi, ki je pri gledalcih zapustila najboljše vtise, se je razvila animirana zabava. Uspeh prireditve je bil kljub neugodnemu vremenu nad vse časten v moralnem in materijalnem pogledu. K temu so obilo pripomogli telovadci, domače prebivalstvo in učiteljstvo. Vsem se najprisrčneje zahvaljuje pripravljalni odbor SKJ v Šmartnem za njihov trud in požrtvovalnost. V sokolski župi Tuzla je bilo osnovano zopet nekaj sokolskih čet in tudi društvo Janja. Čete pa so nove v Požemici blizu Tuzle, Živinice v bližini Kreke, ki tvorijo poleg že ustanovljenih prejšnjih šestih čet veliko pojačenje tuzlanske župe. Vse ima« jo uvrščene vse kategorije telovadnih od« delkov in pričakuje župa od njih povsem uspešno delo Po osnovanju SKJ se je šte* vilo sokolskih edinic v imenovani župi pomnožilo za osem čet in šest društev. Izvleček iz programov LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikom, plošče. — 13: Napoved časa, borza, plo« šče. — 18: Koncert radio«orkestra. — 19: Izraba naravnih sil za delo. — 19.30: Nem« ščina. — 20: Zetna v literaturi. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Na« poved časa in poročila, plošče. Sreda, 7. oktobra. LJUBLJANA 12: Dnevne vesti, plošče. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 1&: Koncert radio - orkestra. — 19: Ruščina. — 19.30: Prof. Dolenc: Krekovi spisi — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa ;n poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45; Godba na harmoniko. — 17.30: Koncert radio-kvarteta. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.13: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 20: Simfoničen koncert Češke filharmonije. — BRNO 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage — VARŠAVA: 17.45: Orkestralen koncert — 20.30: Koncert poljske glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ II.: Dopoldanski koncert — 15.20: Koncert orkestra. — 19.30: Koroške narodne pesmi. — 20.45: Koroški večer. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 19: Zborovski koncert. — 20: Plesni večer. — Zabaven program. — FRANKFURT 19.05: Prenos programa iz Stuttgarta. — 20.45: Koncert Offenbachove glasbe. — Langenberg 17.30: Večerni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Westfalski večer. — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Mešan program. — 20.45: Prenos koncerta iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Do-popoldanski koncert. — 19.45: Koncert voia ške godbe. — 21.10: Koncert orkestra in solistov. — Ciganska godba. — RIM 17: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Simfoničen koncert Poceni tn vendar najboljša Je Severjeva @f@mana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X 78 Najboljši materijaL Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg š*. 2. Vsa pleskarska in liearska dela izvršujem po najsolidnejših cenah IVAN GENUSSh pleskar in ličar 13378 LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 10. Oglejte si otomane v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnice od 290 Din, madrace - afrik, močno blago, 240 Diru Vsa popravila izdeluje točno in najceneje le 13286 SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg št. 6. Iz uradnih In drugih službenih objav Ker nimajo pogojev za pravni obstoj, so b ia razpuščena naslednja društva: podruž* mej. Jugoslovenske Matice v Ormožu, po» dr-žnica Splošne delavske izobraževa]/ie z\ jzc »Svoboda« na Vrhniki in podružnica Ji oslovenske Matice v Šmarju pri Jelšah. Banska uprava razpisuje za prevzem te* ža kih, zidarskih, tesarskih, kleparskih, krov5 skih, ključavničarskih, mizarskih, steklar* skih, slikarskih, pleskarskih in železobeton* skih del, dobave in montaže centralne kur* jave, električne instalacije in dvigala pri zgradbi uradnega in stanovanjskega pos!opja carinarnice na Rakeku prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 4. nov. ob 11. v sobi 17, tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Odobreni proračun znaša za vsa dela 1.704.004.37 Din. Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodi* šču v Celju bo na predlog zahtevajoče stranke »Zadružne gospodarske banke« za* stopane po dr. Hodžarju in dr. Stanoniku, odvetnikoma v Celju, dne 28. oktobra ob 9. v sobi št. 4. dražba sledečih nepremičnin: Zemlj. knjiga Petrovče. vi. št. 180.. hiša z gospodarskimi poslopji; cenilna vrednost 223 810 Din zemljišča, cenOna vrednost 4» tisoč 615 Din: pritikline cenilna vrednost 26f0 Din, skupaj torej 275.094 Din. Najma* niši ponudek 183.396 Din — Pri okrajnem sodišču v Cerknici, dne 30. oktobra ob 9. zemlj. knj. Cerknica, vi. st. /69 m 421. Ce* nilna vrednost 27.300 Din. Najmanjši po* nudek 18.100.99 Din. — Pri okrajnem sodi* šču v Mariboru dne 19. nov. ob 10. soba 27, zemlj. knj. Lajteršperg, vi. št. 10; cenilna vrednost 80.362.80 Din; najmanjši ponudek 53.574 67 Din. Istotam dne 21. novembra ob b zemlj. kni. Pesnica, vi. št. 66; cenilna vrednost 304.304.70 Din; najmanjši ponudeK 165.019 Din. Vpisi v trgovinski register. Na novo se je vpisala tvrdka »Orajt«, Finžgar in Kuhar, d. z o. z. v Ljubljani, obratni promet: Izde* lovanje nove iznajdbe preparata za čiščenje »Orajt«, čiščenje zidnih sten v poslopju na* kup in prodaja izdelkov za čiščenje, zlasti »Orajt« ter tozadevnih potrebščin, surovin in strojev, izvrševanje komisijskega in agen* tumeca obrata ter zastopanje trgovskih ti* rem in drugih podjetij. Družba je ustanov* jena za pet let. Višina osnovne glavnice 10 risoč dinarjev, ki je vplačana v gotovini. Po* si o vod j i družbe sta Finžgar Janko Mala vas 44 pri Ježici in Kuhar Jože, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 9. Vpisane so spremembe in dodatki pri na* slednjih tvrdkah: Pri »Commerce« d. d. je izbrisan upravni svetnik Meden Viktor. — Fri »Jugoslovenski tekstilni tvornici« Maut: ner, d. d. v Ljubljani so nanovo vpisani čla* ni upravnega sveta, dr. Zucker Ernst, indu* strijalec na Dunaju; Deutsch Oton, ravna* telj Kreditnega zavoda za trgovino in indu* strijo na Dunaju; dr. Geiringer Ernest, rav* natelj istega zavoda; Luckman Josip, pod* predsednik Kreditnega zavoda v Ljubljani; dr. Preiss Jaroslav, podpredsednik in nad; ravnatelj Živnostenske banke v Pragi; dr. ' Spevec Vladimir, ravnatelj Jugoslovanske j banke d. d. v Zagrebu. Izbrisani pa so člani i Mautner Štefan, Kufler Artur, Steiner Ru* dolf. Schvinger Rikard. Tvkač Alojz in dr. Zupane Franc. — Pri Komercijalni banki, d. d. podružnica Ljubljana je delniška glav* niča zvišana od 5 milijonov na 10 milijo* nov in je v polnem znesku 10 milijonov dinarjev popolnoma plačana. Vpisan ie kot član ravnateljstva centrale dr Josef Beck. ravnatelj banke Československih lig v Pragi. — Pri J. Meden in Co. v Ljubljani je izsto* pil javni družabnik Šircelj Ivan in je zbog tega prenehala javna trgov, družba Sodru* žabnik Meden Janko bo vodil tvrdko naprej pod dosedanjim imenom kot trgovec poedi* ne" ter podoisoval za tvrdko na ta način, da bo zapisal besedilo tvrdke — Pri Zadružni opekarni d. d. v Ljubljani je izbrisan član načcMva dr. Berce Janko — Pri Trgoi-ski agenturi in komisiji France Palma ie imetnik tvrdke Palme Francc. trgovec v Ljubljani Biehveisova c. 5. Konkurzni razglasi. Okrožno sodišče v Mariboru razglaša konkurz o imovini trgov* ca Levaka Oskarja v Mariboru. Gosposka ulica 15. Konkurzni sodnik dr. Kovča. upravnik mase, šoštarič Ivan. trgovec v Ma* riboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču soba 84. dne 9. oktobra ob 11 Ogla* sitveni rok do 31. oktobra. Ugotovitveni nalog dne 6. novembra ob 10. — Deželno sodišče v Ljubljani razglaša konkurz o imo* vini Neškudla Jaroslava, neprotokoliranega trgovca in obrtnika, Ljubljana, Sv Petra ce* sta 25, oziroma njegovi zapuščini Konkurz* ni sodnik Merala Ferdinand, upravnik mase dr. Tuma Henrik Prvi zbor upnikov pri de* želnem sodišču, soba 140. 10 okt ob 10 Oglasit, rok do 30. nov. ob 10. — Okrož* no sodišče v Mariboru sklicuje na dan 11. oktobra ob 9. v sobi 79 zbor konkurznih upnikov prezadolženca Jemnikarja Ivana, t r* govca na Ruti. Dnevni red: odločanje o sod* ni prodaji terjstev ali njih prepustitev pre* zadolžencu. — Okrožno sodišče v Mariboru potrjuje med dolžmco tvrdko Jos. Martinz v Mariboru in njenimi upniki pri poravnal* nem naroku 15. septembra t 1. sklenjeno po* ravnavo. Upniki, ki jim gre pravica do pr» venstvenega poplačila, se poplačajo popol* noma, ostali upniki pa dobe 40 odstotno kvoto svoje terjatve v dvanajstih zapored* nih mesečnih obrokih. — Deželno sodišče v Ljubljani javlja, da je odpravljen konkurz prezadolženca »Poppaeazavoda za pro« izvajanje kozmetičnih preparatov F. Hann in Co., ker so pritrdili vsi upniki po paragr. 179 k. r. — Zaključeno je poravnalno postos panje dolžnika Požuna Franceta, trgovca v Trbovljah * Loke. Darekcija državnega rudnika Velenje raz* pisuje za 13. oktober ob 11. nabavo 150 ku* bičnih metrov vodnega peska in 100 kom. železnih drogov z ojačeno glavo. OUZD bo oddal pri gradnji uradnega po* slopja ekspoziture v Mariboru dobavo in iz= peljavo električnih napeljav. Ponudbe naj se vlože v okolišu OUZD v Ljubljani. Mi* klošičeva c. 20, soba 205 do 20 oktobra do 10. ure. Ob tej uri se bo vršila v sobi 200 javna ponudna licitacija. tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, .Maribor, Dravska uiica 15. 13412 očesa Nalboliše sredstvo orotl kor Hm jčesom «Ctaven. le ma«' Elsktrcinženjer vešč tudi vseh pisarniških poslov, dobi mesto pri večji elektrarni na deželi. Ponudbe pod »Elektroinženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 13421 OBCDBCjBCSBCDBCDBOBCDBCDBO 13473 kranjske, priznano najboljše kakovosti — nudi v vsaki množini priznana tvrdka MARIJA URBAS nasl., LJUBLJANA, Komens-kega ulica 16. — Telefon 2865. Pozor kleparji! ZIMA SE BLIŽA! 1348" Za razna hišna popravila najbolj prikladen aparat Perkeo na kar Zastopstvo: Tovarne Hermann Stahl & CO., Stuttgart. F?anc Palme, LfuMjana. Gosposvetska f CESTNI OKRAJNI ODBOR NOVO MESTO naznanja, da je bivši 271etni načelnik danes ob 2. uri zjutraj umrl. Novo mesto, 6. oktobra 1930. 14269 Dobite V iek3' nah iroite -i ja h ali naravnost z tvO' niče in elavnec? skiadi*fa M. Hrniak lekarnar — S i s a k Čuvajte se ponaredb. ibl VESELJE Kdor nosi čevlje! »Doko« Nosil jih bo dolgo, ker so najtrpež-nejši in najcenejši. Zato: Kupujte »DOKO« ročno delane čevlje! „DOKO" Prešernova ul. | štev. 9, dvorišče 2 IV. ČARMAN JAVA Uprava Državnih monopolov prodače putem direktnih ponuda. koje se imaju podneti ekonomnom ode^emju najdalje do 20. oktobra t g. oko 87.000 kgr. ra/nih odpadaka od hartije i platna, prikupljcnih kod fabrike duvana u Ljubljani Za uslove <>brat'ti se ekonomnom odelenju EM Br 14216 (Gl. »Službene novine« br. 226 od 3. oktobra o. g.). A. A. 13496 »*s primerno naehraxhe pesenavanient za/conoo 13491 se sprejme Ponudbe s prepisanimi ' f />• > • v <« • solsletnti spneevah in natančno navedbe dosedanjega službovanja na grentif trgovcev v 'Celju M&tci/a, in cw/oc€> uAlne morate imeti, če hočete biti prikupljivl. Nobena Šminka Vam ne nudi tahe svežine in lepote, kakor • Khasana Superb krema«. Ce to kt^mo nežno Id skrbno oanesete na svoje lice. bo dobila VaSa polt takoj barvo, ki vstreza njenemu bistvu, ker to sredstvo na vsaki koži drugače oiinkuje. Isto individualno delovanje kakor krema ca tloe. pokaže »Khasana Superb rdečilo« za ustne, ki jim da izgled svežine in mladosti. • Khasana Superb krema«, kakor tudi to rde-Mlo je odporno napram vla^i. vremena in — poljubom. Samo z milom se odstrani barvilo. »Khasana Superb rdečilo« v zlati puSčld Din —*—. V eleg. mehanični puščici s pritrjenim po-klopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek t ovoja iz žetatine DR 101« brezžično vprašanje: »Kakšen je vaš položaj?« Prejeli so odgovor: »Zrakoplov je oddaljen 1 km od Beauvaisa.« Tedaj je plul v silnem viharju nad vasjo Allone. Navzlic bučanju neurja se je mnogo beauvaiških meščanov prebudilo od ropotanja orjakovih motorjev in so stopili k oknom. Opazili so njegove luči, a tudi to, da napreduje le polagoma. Kmalu nato se je obzorje hipoma razsvetlilo. Bilo je to ob pol treh zjutraj, nekoliko minut po zadnji brezžični brzojavki, ki je sporočala, da so bili potniki pokadili zadnjo cigaro in legli spat, dočim je posadka ostala na delu in skušala vzdrževati zrakoplov v pravi smeri. Ob pol treh zjutraj je silovita eksplozija uničila 50 človeških življenj, med njimi najodličnejše predstavnike angleškega letalstva, lorda Thomsona, letalskega ministra v obeh Macdonaldovih vladar«, ravnatelja civilnega letalstva Bran-ckerja, ravnatelja zrakoplovnega razvojnega oddelka Colmorea. majorja Scotta, ki je bil vodil »R 101< v Ka- Razkošna jedilnica na krovu R 101 Zadnja vest s krova je javila, da so se potniki dobro navečerjali, obilno nakadffl !n odpravili spat. iz zrakoplova ▼ mokro travo. Pozneje so ga našli napol oslepljenega in one-sveščenega od velike vročine. Tehnika m — presenečenja Grozovita nesreča, ki je dohitela angleško zračno ladjo pri poletu preko Francije, je nov dokaz, da človek še ni neosporen gospodar ozračja, marveč, da bo moral svojo pot do popolnega gospostva, na žalost, najbrž še često poplačati s silnimi žrtvami. Angleški zračni orjak, ki bi moral doseči rekord na potu iz Londona v Indijo, se je ponesrečil že v samem začetku podjetja in je namesto uspeha zabeležil rekord v vrsti zračnih nesreč, tako po obsegu katastrofe same kakor po velikem številu žrtev, zlasti pa po groznem načinu smrti, ki je zadela posadko in potnike Po dosedanjih nspelih vožnjah raznih velikih zračnih ladij je kazalo, da je moderna tehnika skoro kos vsem zaprekam in da se pri graditvi ladij upoštevajo vsa možna presenečenja. Iz zadnje katastrofe pa vidimo, da so uspešni poleti odvisni več ali manj od sreče, dasi ima pri vsem tem seveda tudi tehnika zrakoplova in tehnika vodstva odločujočo ulogo. Po skrbnih pripravah je v noči od sobote na nedeljo odplul na svojo daljno pot angleški zračni orjak »R 101«, ki bi moral dokazati, da tudi otoška velesila ne zaostaja v razvoju letalstva drugih držav. Vse je trdno verovalo v popoln uspeh podjetja, ki naj povzdigne čast britskega letalstva, zaupalo je domači konstrukciji ter izvež-banosti lastnih zrakoplovcev. Tem večja je tedaj poparjenost zaradi neusp-3-ha, žalost nad obilnimi žrtvami in groza nad usodo, ki je smelim jtinakom zadala tako strahovit konec. Zrakoplov je bil v stalni brezžični zvezi z Angleško. Poročal je vsako podrobnost o gladkem dvigu v višino, o srečni vožnji preko Rokavskega preliva in o poletu preko severnovzhodne Francije. Kakor tragična ironija se danes čuje zadnja vest s krova »R 101« o dobri volji potnikov, ki so se po večerji odpravili k počitku, kakor so to običavali doma, da pokažejo svoje trdno zaupanje v solidnost in popolno varnost zrakoplova. Malo prešernosti pa je v poročilu, da se na krovu sme kaditi, kar doslej ni bilo dovoljeno na nobeni drugi zračni ladji . . . To so zadnje vesti, ki jih je prejela domovina od pol stotine svojih sinov na pohodu, da osvoje ozračje. Zadnja vest, polna zadovoljstva, ki ga vliva ponos, da si vladarica morja osvaja tudi ozračje, nato pa kruta iztrezni-tev. Kakor javljajo, je zrakoplov zašel nad Francosko v zračni vrtinec in se je moral spustiti niže, meneč, da bo v nižjih legah lažje odolel silnemu pritisku vetra. Pri tem pa so ga elementarne sile potisnile prav k zemlji, da je z lastno ogromno močjo treščil na tla, kjer je bilo med naklom-zemljo in kladivom-vetrom popolnoma Uničeno delo človeških rok. Vzrok katastrofe še ni točno ugotovljen, pač pa pripisujejo nje obseg okoliščini, da je bil zrakoplov iz bog-ve kakšnih razlogov polnjen s svetilnim plinom, mesto z negorljivim helijem, kakor je običaj pri zračnih ladjah. Na mestu nesreče se je v gluhi noči začula močna edtonacija, hip nato pa se je povzpel proti temnemu nebu ogromen plamen, ki je našel dovolj hrane v razbitih bencinskih tankih in v trupu balona. Pri tej priliki se bodo čitatelji spomnili nesreče Nobilovega zrakoplova »Italije« in raznih potovanj »Zeppelina«, ki se je včasi takisto moral krepko boriti z elementi, dasi je imel srečo in se je vedno izvil grozečemu poginu. Vsi strokovnjaki so bili tedaj mnenja, da je za sedaj razmeroma sigurno zračno prevozno sredstvo daleko okretnejši aeroplan, zračne ladje pa da zavoljo svoje ogromne mase in velike ploskve, na katero 7eppelin< redno vračal srečno s svojih dolgih potovanj po ozčraju. Zato so pohiteli Angleži, da tudi orjak z njihovo zastavo zaplove na daljno zračno pot. Zrakoplov »R 101« je prevozil pod poveljstvom majorja Scotta prekooceansko pot v Kanado in nazaj z velikim uspehom in brez nesreče, zato so smatrali, da se brez nevarnosti lahko napoti v Indijo, kajti polet preko Oceana je veljal za daleko opasnejše podjetje. Ravno na tem potovanju pa so se iztekli dnevi zrakoplova in njegovih potnikov; usoda je s plamenečo pestjo mahnila po orjaku ter ga spremenila v prah in pepel. Ni brez interesa, da je isto nedeljo popolne pristalo brez nesreče v Beogradu nemško Junkersovo letalo, ki je na reklamnem poletu po vropi in je imelo na krovu skoro isto toliko potnikov kakor »R 101«. Druge nesreče zračnih ladij Katastrofa angleškega zrakoplova »R 101« je največja izmed vseh dosedanjih letalskih nesreč. Ako se omejimo le na nesreče zračnih ladij ter se ne oziramo na nezgode letal, vidimo, da spremlja ta tip zračnega občila nesreča že od prvih začetkov. Nekoliko nesrečnih poletov je doživel pokojni grof Zeppelin. ki so mu viharji po trudapolnem delu kar po vrsti uničevali izgotovljene zrakoplove. Prve žrtve pa je imel zabeležiti šele francoski vodljivi zrakoplov »La Republi-que«, ki se je pred 21 leti zrušila na zemljo ter pokopala pod seboj 4 potnike. L. 1910. je enaka usoda doletela nemške zrakplove »Pommeru«. »Schle-sien«, »Delitsch«, »Erbsloh« in ladje Zeppelinovega tipa »Z II.«, »LZ VII« in »LZ VI«. Naslednje leto je zgorel nemški zrakoplov »M S« in z njim 7 oseb. L. 1912. je zabeležiti nesreče dveh nemških ter po ene angleške in ameriške ladje, koncem naslednjega leta pa sta nesrečno končala dva zra-koolova nemške mornarice, v enem je našlo smrt 14, v drugem 28 ljudi. Po svetovni vojni sta se 1. 1919. ponesrečili dve zračni ladji, ena v Ameriki, druga v Angliji. L. 1921. pa je omeniti le eno veliko katastrofo, ki je zahtevala rekordno število 44 žrtev — prizadet je bil angleški zrakoplov »ZR 2 nad Hullom. Ta žalostni rekord je ostal Angliji vse do katastrofe pri Beauvaisju, ko je »R 101« zvišal število žrtev preko 50. L. 1925. je vihar razbil ameriško ladjo »Shenaudoah«, 15 človeških žrtev. V naslednjih dveh letih poleti z zrakoplovi ne zaznamujejo nesreč. Sele koncem leta 1927. je zgorel japonski vojaški zrakoplov »N 3«, italijanske konstrukcije. Vse leto 1928. izpolni samo katastrofa Nobilove »Italije«, ki je po poletu na severni tečaj postala žrtev arktide in vzbudila pozornost vsega sveta zaradi čudnih okoliščin pri reševanju Nobilove skupine ponesrečencev. Letošnje leto bi bilo poteklo domala brez sličnih nesreč, ako ne računamo dveh manjših nezgod zrakoplova »R 100« pri poletu v Kanado, ki pa so povzročile le razmeroma neznatno gmotno škodo. Tem bolj je tedaj nesreča »R 101« razburila javnost, kajti po dosedanjih poročilih presega doslej število žrtev vse slične dosedanje katastrofe. Kakor rečeno, je Anglija v tem oziru prekosila svoj usodni rekord iz leta 1921. • Nova poročila o grozni nesreči prinašamo na prvih dveh straneh med telefonskimi vestmi. Ladijske podgane in kraljice lepote Po evropskem časopisju so se pred nekaj meseci pojavile pritožbe kraso-tic starega sveta, ki jih je brazilski prireditveni odbor strpal na neko staro ladjo in jih odpeljal v Rio de Ja-neiro. Devojke so na ladji pogrešale vseh udobnosti in so bile razočarane Trenchcoate, poviinike jesenske in zimske obleke, najcenejši nakup pri Dra«ro S c h w a b, Ljubljana Miha jI Zoščenko: Carjeva brada Listi so objavili vest: Vodstvo Gos-•rina (ruskepa državnega kinematografa) namerava snemati »Rasput;novo zaroto.« Osebe, ki so podobne carju Nikolaju II., carici Aleksandri Fedorov-ni, njeni dvorni dami gospe Virubovi in bivšemu ministrskemu predsedniku Witteu, naj se javijo upravi kinematografa. Sedel sem na klopi nekega moskovskega bulvarja in gledal, kako pada listje z jesenskega drevja. Veter ga je nosil dalje in dalje ter ga metal ljudem v obraz. Skrčil se mi je želodec — bil sem lačen ... zelo lačen. Vso gotovino sem bil potrošil, zadnjo kotpejko sem bil izdal za pet poceni cigaret, ki sem iih kadil, da bi ublažil občutek gladu. Pri mislih na dneve trpljenja, ki so bili pred mano, sem se čutil popolnoma bolnega in zdelo se mi je, da sanjam strašne sanje. Tedajci pa pride v mojo bližino neki gospod in sede. Dolgo me je gledal, naposled mu je na licih zaigral smehljaj. Privzdignil je klobuk in rekel: »Dragi prijatelj, prosim vas. nagnite nekoliko glavo, da vas pogledam v profilu.« Izpolnil sem neznancu želio. »Hvala,« je dejal. »Zdaj prosim, bodite še tako prijazni, pa napravite par korakov sem in tja.« Tudi tej želji sem ustregel. Bradati mož me je ogledoval z vseh strani, potem si je zadovoljno pomel roke in rekel: »A, to je kar izbomo. Neverjetno!« »Gospod!« sem se tedaj postavil pred njega, »kaj pa pomeni ta komedija?« »Le ne postanite nervozmi, saj vidim, da ste brez dela! Prepričan sem, da me ne boste odbili, če vam nekaj predlagam.« In segel je z eno roko v notramji žep, potegnil iz njega listnico, vzel rz nje bankovec ter mi ga pomolil pod nos. Molče sem vzel denar. Sedla sva zopet na klop. Pomeril me je od glave do pete in začel iznova: »Vaša obleka je slaba, ponošena. Dragi prijatelj, jutri ob šestih zjutraj vas pričakujem v ateljeju Goskina. Tukaj imate moj naslov. Pridite gotovo!« »Cemu pa naj pridem v Goskino?« sem vprašal. »•Prijatelj, vaš obraz spominja na neko osebo, ki nam je potrebna za film. Aranžirali vas bomo in vam dobro plačali, tako, da boste lahko brez skrbi živeli. Dela pa boste imeli vsaj za teden dim. Pristanite! Udarite v roko!« Iztegnil je roko in jaz sem udaril vanjo. »Prosim torej, ne pozabite! Jutri zjutraj — točno ob šestih. Ali ste razumeli?« Vstal je in odšel svojo pot. Šele zdaj sem pogledal bankovec, ki mi ga je bil stisnil v roko. Bil je čer-vonec. Ta denar me je zopet spravil na noge. Šel sem najpoprej k brivcu. Dal sem se ostrici in obriti. Potem, ko sem bil zopet podoben civiliziranemu človeku, sem šel v gostilno, kjer sem se do sitega najedel in napjl. Kupil sem za priboljšek najfinejše cigarete, smrdljive pa sem zavrgel. Ko se je zvečerilo, sem bil že popolnoma suh. Pa to mi ni delalo posebnih skrbi — saj sem imel zagotovilo, da bom vsaj teden dni zaslužil, če nanese srečno naključje, in še kako zaslužil! Ko je udarila šest, sem že bil na mestu. Vprašal sem v Goskinu po režiserju. Nasproti mi je prišel gospod, od katerega sem prejel červonec, pa me ni niti pogledal. Moral sem stopiti za njim in ga opozoriti, da je včeraj govoril z menoj. »Kaj želite?« je vprašal. »Sinoči ste me ogovorili na birtvar-ju. Dali ste mi bankovec in mi naročili, naj pridem sem danes ob šestih.« Pogledal me je, zmajal z rameni in se osorno zadri nad menoj: »Bedak! Kaj ste pa napravili?« »■Kaj?« sem dahnil ves prestrašen. »Kje imate brado? Zakaj ste se obri-li? Idiot! Z brado ste bili tako podobni Nikolaju II., da bi bili lahko prevzeli v filmu njegovo vlogo. Bedak!« Zapretil mi je celo s pestjo in moral stradam, posedam po bulvarju in trpim. Pustil sem si zopet rasti brado in čakam, da mi odnekod prinese novo srečo. sem v Goskinu statiral tri tedne, ker nisem imel denarja, da bi ga bil vrnil. Sedaj sem zopet brez dela, K ostavki predsednika rumustske vlade Predsednik vlade Maniu, ki je podal ostavko zavoljo agrarne krize, združene x ogromnim padcem žitnih cen. nad načinom, kako postopajo brazilski špekulanti z izbrano evropsko lepoto. Ko pa so dekleta stopila na suho, se je njih slaba volja oči vidno temeljilo polegla, kajti ne da se jim domov, daei so tekme že davno končane. Očarljivo gostoljubje odličnih družin v Riu je lepoticam povšeči in so pozabile na neprijetnosti morske vožnje. Dnevi potekajo dekletom pod jarkim južnim sobi-cem in n^ed večnimi gostijami, zabavami in plesom. Vendar pa je prireditveni odbor sklenil, da je dovolj in jim je namignil, naj se zopet vkrcajo. Parnik »Cuyaba« brazilskega Llovda je že pripravljen, da jih prepelje v Le. Hav-re, kjer jih je sprejel na svoj krov. Krasotice so zvedele, da je ta parnik ista stara omara, ki jim je zagrenila prekomorsko potovanje. Vzdignile so proteste in pri tej priliki so se zlasti spomnile rojev podgan, ki mrgole na ladji, da ponoči skoro ni mogoče napraviti koraka. Mnogo mladenk je javilo, da so jim podgane spridile obleke, preglodale čisto nov ducat svilenih nogavic, češka lepotica Dostalova pa toži družbo za odškodnino za tri pare čevljev, ki jih je Bat'a napravil nalašč zanjo. Kakor je podoba, pa vse pritožbe ne bodo pomagale in mladenke se bodo morale zadovoljiti s »Cuvabo« in z družbo predrznih podgan. Stari parnik bo potreboval zopet tri tedne, da pride preko luže in devojke se bodo gotovo temeljito naveličale podganje nadloge. Vsak poklic ima svoje težave. Moč lepote je nadnaravna Žena vseh 5 kontinentov večno sanja o dovršeni lepoti, saj to je edini cilj žene že od časov faraonov pred tisočimi leti, kakor tudi danes, tako, da ni pod nebeškim svodom ženskega bitja, ki ne bi vse dalo in žrtvovalo za ta cilj. Za razne kosmetike žrtvuje žena velike vsote, a malo je med njimi preparatov, ki bi pridobili zaupanje na prvi mah, kakor »Opera« preparati. »Opera« krema da licu od prve uporabe presenetljivo hitro lepo — gladko kožo, kakor najčistejši kararski marmor. Lonček z vsebino 50 gr. Din 40.—. »Opera« puder v vseh barvah, otmene dišave, lahke in popolnoma neškodljive, elegantne, večje škatlje Din 30.—. »Opera« kolinska voda, najrazkošnejSi vonj velikih dvoran in intimnih budoirjev. Steklenica 100 gr. Din 40.—. »Opera« parfum, odlični vonj, katerega rabi najodličnejša, hipermoderna dama. — Steklenica cca. 30 gr. Din 50.—. Naj Vam služi priznanje naše priznane umetnice Mire Danilove kot najboljše jamstvo za prvovrstnost nedosegljivih »Opera« kosmetičnih preparatov. Grofica Lady Nu-gent, bivša dvorna dama angleškega in ruskega carskega dvora, tudi znana in čislana lepotica, nam je izrekla veliko pohvalo ln priznanje za »Opera« preparate. Vse zgoraj navedene kosmetične preparate »Opera« prodaja in razpošilja po vsej naši državi kakor tudj v inozemstvo PARFUMERMA URAN, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11. (tM 4*. ikV ^tot Vft* km. j&s ' Kupujte knjige ▼ Tiskovni zadrugi! W. Mastermanni Kdo jo je umoril? Bo man Zasledoval je bil Foresterjevega izvo-ščka; to je bila lahka naloga, zakaj zločinec je bil neverjetno brezskrben. Najbrže mu je bil lastnik beznice dejal, da ni nikogar sumljivega v bližini. Barrat se je ravnal po Sinclairjevem opominu, naj bo oprezen, in hitel k Stevensu, ki ie takcj spoznal, kolikšna nevarnost preti Sinclairju. Neutegoma sta se bila vrnila k hiši. v katero je bil »zdravnik« spravil Sinclairja, in se — po Sinclairjevem navodilu, naj se za nobeno ceno ne vmešavata v dogodke — zadovoljila s tem, da sta si ogledala kraj. Tako sta naposled našla samotni konec hiše, ki je nekdaj očividno služil za harem in je bil zaradi tega strogo oddeljen od vnaniega sveta. Barrat je bil za takojšnje dejanje, med tem ko se je zdelo staremu praktiku Stevensu bolj pravilno, da iz varnega skrivališča zasleduje dogodke v notranjosti hiše. Posrečilo se jima je celo, da sta ujela nekaj odlomkov morilčevega priznanja. A naposled so se jeli dogodki tako naglo razvijati, da sta komaj še začasa posegla vanje. Zdaj je v skeleči nestrpnosti hodil po dvorišču sem ter tja, med tem ko je z'Oraj v nezavesti ležal mož, katerega je bil iskal. Naposled je zdravnik prišel. Oh, kako dolgo je to trajalo! »Vaš prijatelj bo ostal živ, čeprav se še ni zavedel. Seveda potrebuje popolnega miru. Komplikacije niso nemogoče.« »Moj Bog. menda bom vsaj smel govoriti z njim, ko se zave?« »To je izključeno.« Zdravnik ie odmahnil z rokami. »Popolen mir mora imeti! Cez dva dni, če pojde vse po sreči! Vse prošnje so bile zaman. Misel, da bi utegnila njegova naloga izpodletetl. je bila Barratu neznosna. Poiskal je Stevensa in ga našel v najboljšem razpoloženju. »Vrlo, vrlo.« je rekel, ko je slišal Bar- ratovo poročilo. »Glavno je, da ozdravi. Precej dela smo opravili! Tega zločinca smo že dolgo iskali in radža je zdaj izven vsake sumnje. Dekle je vse priznalo. Silno ji je odleglo, čeprav se boji, da se ji ne bi Forester še kot duh prikazoval. A to se bo sčasoma popravilo, da se le spet vrne v svojo domovino.« »Al; ne bo nikake preiskave zaradi Fores;crjeve smr.i?« Stevens je omalovažujoče mahnil z roko. »Samo pro forma. Tukaj ne vzno-du človeško življenje ni velika dragocenost. Posebno takšno življenje ne. Sinclair je sijajno opravil svojo na'o-go. V Londonu in v Indiji bodo z nj:sn zadovoljni. Privoščim mu, ker je tako imeniten dečko. Tega, da je napravil nekaj majhnih napak, ne bom obešal na veliki zvon. In tudi vi ne, če vas prav poznam.« »Razumem « Barrat se je nehote zasmejal. »Samo nekaj me skrbi. Sinclair najbrže prihodnje dni ne bo mogel govoriti.« »Da. res,« je reke! Stevens. »Bojim se, bojim se, da imam slabe novice za vas.« Tako govoreč je vzel z mize nekaj papirjev. »Ta Anthony, ki ste mi pripovedovali o njem ...« »Brž! Kaj je z njim?« »Njegova usmrtitev je že izvršena aH pa vsaj tik pred vrati.« »Za Boga! To ni mogoče!« Barratu ie od razburjenja pojemal glas. »Tu poglejte! Usmrtitev so določ;!i za petnajstega tega meseca. Priziv so zavrnili.« Pogledal je na koledar. »Danes imamo desetega. Težko bo še kaj ukreniti.« »Nekaj moramo napraviti. Kar blaznost me obhaja ob tej misli... Sinclair je najden — a govoriti ne more!.. Rekel sem vam že, da je moja nevesta prepričana, da more samo Sinclair rešiti obsojenca.« »Do iutri morate vsekako počakati. A jaz bom zdajle telefoniral v bolnico.« Barrat je v smrtnem strahu čakal, dokler ni Stevens odložil slušala. »Njegovo stanje je zadovoljivo, a popoln mir mu je neizogibno potreben. Ce ne bo kakih komplikacij, ga jutri lahko obiščemo. Mislim, da je bolje, če grem jaz k njemu. Danes na žalost ni moči ničesar storiti. Saj morate biti tudi Vi že na pol mrtvi od utrujenosti. Pojdite spat.« Kljub svoji dozdevni hladnosti Stevens nikakor ni bil brezčuten človek. Barratovo razburjenost je bil dobro opazil. Tista noč se je zdela Barratu najdaljša v njegovem življenju. Kljub spalnemu prašku, ki mu ga je bil dal Stevens s seboj, se je nemirno premetaval po postelji. Ure mučnega bedenja so se vrstile z groznimi saniami. Do Anthony-ja mu osebno sicer ni bilo Bog ve koliko — narobe, igralec mu je bil dokaj nesimpatičen — a čutil je, da mu ne bo Madelina nikoli oprostila, ako se vrne brez uspeha. Nikoli mu ne bo verjela, da je stori! vse, kar je bilo v njegovih močeh, da doseže svoj cilj. Kot trgovec je vedel, da odloča samo eno: uspeh. Neuspeh je najhujši izmed vseh zločinov. Še preden je bil Stevens vstal, je že potrkal na njegova vrata. Čas do njegovega pojavljenja se je zdel Barratu neskončen. Stevens je mirnodušno pozvonil in naročil svoj zajtrk. »Prezgodaj je še. Zdravniki me zdaj še ne bi pustili k njemu.« Nazadnje je bil gotov in oba sta se odpeljala v bolnico Zdravnik je bil z ranjencem zadovoljen. »Monsieur ima zelo močno naravo. O kaki vročici ni niti sledu in komplikacije doslej niso nastopile. A skrajnega miru potrebuje slej ko prej. Morda čez teden dni...« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 0€dor hoče da •« mu pcs/je po potrti naslov aH teateo drugo informacijo tieoeo se malih oglasov naj priloii v snam te ah a • sicer ne bo prejet odgovora f « Z^BMM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-k* beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&iovt maiift ogia&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼ tSrbovV,nh v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. JtlSik dJit Kuharico obenom samostojno gospodinjo sprejme takoj Andrej an, šolski upravitelj — komenda. 41519-1 Organizatorja (ico) prikupnega nastopa, spretnega in agilnega išče knjižno podjetje. — Prednost cnajo literarno naobražeai. .-lužba je stalna. Ponudbe a oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Književni organizator«. 41198-1 Absolvent dvorazredne trgovske šole, z znanjem knjigovodstva — dobi takoj mesto. Ponudbe na naslov: I. Razboršek. tovarna čevljev, Tržič. 41161-1 Prodajalko popolnoma verzirano v modni trgovini, sprejmem takoj, event. pozneje. Ponudbe le pismene na podružnico »Jutra« v Celju pod »Modna trgovina v Ce-ljn«. 41588-1 Pletilje in šivilje Izurjene sprejmem. V prošn.ii na.i sc navede tudi ako Je zmožna na navaden stroj ali ža-kard. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletilja 50« 41502-1 3 čevljarske pomočnike s hrano ln stanovanjem v hiši sprejme takoj v trajno delo Jožef Koselj, čevljar, Ljubno, pošta Fod-nart, Slovenija. 41603-1 Sedlarskega učenca s hrano in stanovanjem sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Na deželi«. 41628-1 Vajenke t električno-mehanično iz-delovalnico moškega perila »prejme takoj industrija perila Jos. Rojina v Ljubljani. 41629-1 2 mehanik, vajenca sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljani«. 41630-1 Več krznarskih pomočnikov dobro izvežbanih, veščih finega dela. sprejmemo takoj proti dobri plači. Ponudbe na naslov: I. Koba-ševič, Zagreb, Preradovičev trg št. 5. 41605-1 Prodajalko ia gramofonsko trgovino, s prakso v tej stroki — sprejmemo za Zagreb. Ponudbe na Publicitas, Zagreb Ilica 9, pod br. 24607. 41607-1 Za pletenine vseh vrst, za stroj na roS ni pogon sprejmem več delavk. Hrana in stanovanje v hiši, 80 Din na teden. Janko Krapec, Zagreb, Pejačevičev trg 12. 41609-1 Kontoristinjo spretn-o, iščem za biro v Donji Stubici. Začetnica je izključena! Brezhibna korespondenca v slovenskem, nemškem in srbohrv. jeziku, zelo razločna pisava, stenografija in strojepisje. Stanovanje event. v hiši. Lastnoročno pisane oferte v vseh treh jezikih z navedbo plačilnih pogojev, s sliko in prepisi spričeval, rekomandirano na naslov: F.vgen Feller, Zagreb — J-urjevska 31-a. 41612-1 Pošteno dekle zmožno kuhe. in ki bi pomagalo tudi v trgovini, sprejmemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 1130«. 41648-1 Mlado prodajalko veščo delikatesne stroke sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe s podatki na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delikatesa in mesarija«. 41653-1 Galvanizer dob! službo. Javiti se je na naslov: »F,ka«, Ing. V. Stare, Trnovski pristan 8. 41643-1 Postrežnico iščeim za nekaj ur dnevno. Event. dobi tudi sobico. — Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41675-1 Pisarniško moč neodvisno gospodično t dežele. perfektno v nemščini sprejmem — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kakor gospodinja«. 41700 1 Mizarja za izdelovanje foteljev sprejme mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici štev. 18. 4169S-! G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. Trg. pomočnika t najmanj dveletno prakso v rezanju stekla, ki se vsaj deloma razume tudi v že-lezninski stroki, iščem za takoj. Ponudbe na naslov: Hubert Jeras, Crikvenica, Hrvatsko Primorje. 41685-1 Več šivilj ki so vajene šivanja klobukov, sprejme Franc Ber-nik, tovarna klobukov v Sp. Šiški, Aleševčeva cesta 41704-1 Fanta 15 let starega, vajenega kuhinjskih del, sprejmem takoj v kantino. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »15-leten«. 41733 1 Fotograf prvorazredna in popolnoma samostojna moč v vseh poslih, išče mesto v boljšem ateljeju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 41050-2 Mesto hišnika ali kaj sličnega išče 27-letni mizar. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik mizar«. 41559-2 Gospod star 33 let. v Ljubljani, sposoben pisarniških del išče službe. Naslov na oglasnem oddelku »Jutra«. 41493-2 Inštrukcije srednješolcem iz realnih predmetov in francoščine daje akademik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41701-4 Potnika za Slovenlio, kateri že potuje ln bi vzel s seboj fine pletenine domačega izdelka, sprejme takoj večje podjetje. — Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pletenine«. 41503-5 Oblastvene koncesijonirana šoferska šola Dojko Pipenbacher Ljuhliana Gosposvetska 12 ~ "" 41098-4 Teorija vožnje. Prva oblast, koncesijonlraoa šoferska šola ICamernik. Ljubljana Duoalska cesta štev. 30 — (Jugoavto) telefon št- 2236 Pouk ln praktične votnje 251 67. Kje so neki ostali? Glej ubogega strica, kako sedi uapol nezavesten vrhu stebra za lepake, na katerega je padel po dolgem in najbrže zelo poučnem potoranju po zraku. Oh. črn je kakor zamorec in obleka mu je strpana s telesa... In v takem stanju mora biti razstavljen Fsem ljudem v posmeh! . J < . i i Zastopnike za prodajo gramofonov Iščemo Ponudbe pod Šifro »Dobra provizija« na oglasni oddelek »Jutra«. 40252 3 Zastopnike za zelo lahko prodajen predmet, v krajih Jesenice, Kamnik, Kranj, Kočevje, Laško, Litija, Ljubljana, Novo mesto, Trbovlje, Tržič, Zagorje ob Savi in Zidani most iščem. — Pri malem delu veliko zaslužka Pripravno tudi za upokojence! — Nujne dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boljša bodočnost 1931«. 41615-3 Bančni uradnik k! govori 5 jezikov in ima večletno prakso, išče primerno službo pri industriji — tudi Ir. en Slovenije. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgov sko Izobražen«. 40930-2 Krojaški pomočnik starejši, dobro izvežban v velikem delu, želi preme-niti službo v mestu ali k boljšemu krojaču na deželo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41618-2 Šivilja izurjena v damski konfekciji, želi stalno službo v Ljubljani. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41624-2 Mesto sluge ali kaj sličnega iščem. Sem vojaščine prost, grem kamorkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv in trezen«. 41405—2 Mesto sluge želi 20 let star mladenič. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1010«. 41656-2 Absolvent strojne delovodske šole izučen avtomehanik, išče primerno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mehanik«. 41694-2 Mikroskop popoln, z imerzijo poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41176-6 Otroških vozičkov radi opustive Istih modelov večjo partijo poceni proda »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška cesta št. 4. 40142-6 Gonilna jermena prima in vse mlinske tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana. Kolodvor ska ulica. 62 Absolventinja trg. akademije deloma zmožna nemščine in francoščine, perfektna v srbohrvaščini, išče službo v trgovskem ali industrijskem podjetju. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Knjigo-vodstvo-korespondenca«. 41602-2 Kot trg. učenka v boljšo trgovino na debeli žeii vstopiti 15 let stara deklica, s 3 meščanskimi rav.redi. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovino«. 41658-2 Šofer trezen in zanesljiv, z nekaj prakse, želi mesta. — Med prostim časom bi opravljal tudi druga dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kamorkoli«. 41404—2 Akademik zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine !šče mesto v pisarni za popoldanske ure. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten akademik«. ■»1710-2 Samostojna šivilja želi mesto pomočnice proti 600 Din plače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41620-2 Pekovski pomočnik 18 let star. priden In pošten. z dobrimi spričevali, želi stalno službo v večji pekarni. Slavko M a r a s, Medvode 38. 41622-2 Službo sluge prosim. Siposoben sem vsakega kmetskega dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven 30«. 41677-2 Gg. pogodbeni poštarji! Zabiležite si: Vestna pomočnica se priporoča! Dopise pod značko »Dober postopek, plača postransko« na oglasni oddelek »Jutra ■ 41600-2 Praktikantinja ki je končala frg. akademijo. išče službo. Znanje slovenščine in nemščine — kakor stenografije teh jezikov. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Praktikantinja«. 41724-2 Učenec ki je dovršil tri gimnazije, žel1 stopiti v vaj j kot elektrotehnik, »vtjmohanik ali strojni klju34vn:S\r. — Naslov v og'a«ncm -ddfl k j »Jutra«. . 41302—2 flesarski pomočnik zanesljiv in trezen, z dobrimi spričevali, star 23 let, ki govori slov., hrvatsko in nemško, želi službo za takoj — najraje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41721-2 Kdo sprejme takoj ali pozneje mlado siroto proti hrani kot prodajalko Učila se je 4 leta. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru ood šifro »Sirota« 41722 2 Abiturijentka trg. akademije išče primerno nameščenje v pisarni. Cenj. tvrdke naj pošljejo svoje naslove na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dober začetek«. 41725 2 »1# Prazni zaboji raihlje.ni, poceni naprodaj pri Splcšni elektro - družbi z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25. 41637-6 Vinskih sodov 15—20 dobro ohranjenih, od 4—7 hI, proda Gabrijel Eržen, Zapuže, pošta Lesce 41158-'.' Odvetniška uradnica dobra stenografinja in strojepiska. zmožna vseh pisarniških del, s štiriletno prakso, želi premoniti službeno mesto s 1. novembrom ali pozneje. Dopise na oglasni oddelnk »Jutra« ood »Dobra steriografinia*. 41601-2 Absolventka trg. tečaja z znanjem nemškesa in slovenskega iezika in obeh stenosrrafii. stroiepisie. išče primerno službo. Cenjene nonudbe ood »Perfektna v nemščini« na oelasni odd. »Jutra« 41553 2 Gospa nesrečna v zakonu, sprejme kakršnokoli službo v go spodinjstvu ali pisarni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »35 let«. 41686-2 Skoro novo peč kompletno, za večjo sobo. j gostilno ali delavnic-o in »Ford« avto poltovo-rni, pokrit, brezhiben, prikladen za kramarje ali drug prevoz, po zelo nizki ceni proda Petrič, Dunajska cesta štev. 31. 41645.6 Železen štedilnik (Tischherdt in gašperček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 41666-6 Telefon 2059 **Premog suha drva /Pogačnik. Bohoričeva i Popolen zdravniški instrumentarij m popolno opremo za ordi nacijsko sobo, belo pleska-no, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41270-6 Lep premog irt>ovelj«ki. ter drva; Ho ■•tsvljs os dom najceneje 'er tudi na obroke Franc Slovša. Kolezijska 20. 204—6 Najboljši trboveljski premog bukova in mehka drva ter drugo kurivo dostavljamo na dom. Zaloga vrhniške epeke ter stavbnega mate rijala. — lakob Goli. Trnovska ulica I ali Trnov ski pristan 2. 3I7-6 Pozor! Kliči telefon. 2708 P-aJ; veltkt zaloge drv :n l 'lobanev se ne orodati f konkurenln ceni Is" nm tudi Drima trbovelisk kakor tudi 5lez:iski ore moe R Veieplč IJobMana Ml Sv lerneia c 25 32*-e Železen štedilnik skoraj nov naprodaj v Pa-movi ulici št. 6 — za Bežigradom. 41617-6 Dalmatinsko vino belo in rdeče po 4 Din — za m«sto s trošarino po Din 7.50 — naprodaj v javnih skladiščih. dokler traja zaloga. 41669-6 Vaši brki so podobni ožgani travi, ker še vedno kadite. Ni-koprost, ki stane 'franko 76 Din, Vas odvadi takoj. Lindič, Ljubljana. Komen-skega 36. 120-6 Puhasto perje *s po 88 Din razpošiljam !*> oovzetju. najmanj 5 kg. iwtem čisto belo go«je kz tm 130 Din In čisti pob kc 250 Din. L. Brozovič 7,1 greh [lira 82. kemična čistilnica perila. 262 Ročni voziček skoraj nov naprodaj na Celovški cesti 117 — hiša Eder 41707-6 Oprava za izložbo ponikljana, čebriček za perilo, kopirna preša. dobro ohranjena peč in drugo naprodaj na Mestnem trgu št. 13-11. 41614-6 RudU Nov radio štiricevni in zvočnik proda za vsako sprejemljivo ceno buffet na Celovški cesti — nasproti pivovarne Union. 41716-9 Avto dvosedežen, poceni prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Citroen«. 41109-10 Mali potniški avto »Peugeot«, generalno popravljen, v brezhibnem sta nju prodam. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takse prost«. 11673-10 Gobe, suhe zadnje rasti, kupujem po najvišjih tržnih cenah. Ponudite oovzorčeno t na vedbo cene tvrdki Peter Setina, telefon 1, Radeče-Zidani most. 323-7 Štedilnik dobro ohranjen »Tischherd« kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 41639-7 Otroški voziček kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 30«. 41665.7 Fiaškone vsako množino kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 41703-7 Zli a* a Trinadstropna hiša v sredini mesta se pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41324—20 Tovorni avto Fiat s prikolico, 5 ton nosilnosti, generalno popravljen, takoj za obrat sposoben, ugodno naprodaj. Oferte na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fiat«. 41604-10 Dvosedežni »Ford« ; zadaj g zaprta sedel«) — ohranjen kot nov. telo pri praven za potnika, vsled nabave večjega ngod no na lirodaj. Camernik Dunajska se«ta 86. 40271 10 Dve hiši in 1 stanovanje z vrtom, vodovod in elektrika, prodam blizn glavne ceste v Ljubljani. V prvi 4 in v drugi 2 stanovanja. Posredovalci izključeni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41323-20 Parcele večje ali manjše naprodaj pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41538-20 Hiša z majhnim posestvom v Kočevju naprodaj ta Din 80.000. Pojasnila daje dr. Sajovic v Kočevja. 40931 20 Hišo v Ljubljani enodružinsko z vrtom, ali pa parcele kupim. — Ponudbe na poštni predal 338 (Vasnar) Ljubljana. 40334-20 Kupim hišo I Mariboru. Ljubljani. Viiu S Skl. Vrhniki »H Utljt -na prometnem prostorn — primernem za brive«. Cen» do 200.000 Dfn — Frizer y.,2T«h Mlci 58 tO?48 V Lepo hišo s sadovnjakom in njivo ugodno prodam. Pojasnila v trgovini Tomaževič, St. Vid nad Ljubljano. 41642-20 Gostilno in žago 2 polnojarmenika. velepro met, kjer se letno iztoči po 300 hI p've in 150 hI vina. za 500.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru. Sodna ulica 30. 41688-20 Pekarijo enonadstropno hišo in posestvo, v trgu, za 135.000 Din proda Posredovalnica v Mariboru. Sodna ulica 30 41687-20 Rodovitno posestvo vinograd, sadonosnik, njive in travniki, skupaj 9 oralov, 2 hiši, s takoj razpoložljivimi stanovanji, v krasni legi. 1 uro od Maribora za 160.000 Din proda Sonenvaid, Maribor — Grajski trg 2. 39613-20 Enodružinska vila nova, lepa in moderna, na idealni lepem kraju v Ljubljani naprodaj iz proste roke. Plačilni pogoji izred no usodni. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 41717-20 Enonadstropna hiša v okolici, 5 minut do tramvaja, 5 sob, sobici, parket, pritikline, vodovod, plin, elektrika, drvarnica, pralnica in ograjen vrt, ugodno naprodaj. Vselitev tekom meseca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slavnik«. 41719-20 Dvokolo iz druge roke kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kolo«. 41650-11 Otroška posteljica s peresnim uložkom, poce ni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41375/a—12 Bonbonijera dobro uvedena v c e n t r n Zagreba, radi bolezni poceni naprodaj. Bakačeva 11. 41608-19 Lokal v Kranju velik, svetel, a stanovan-njem takoj oddam. Vse na novo urejeno, na prometnem kraju. Oddam tudi ev. sam lokaj brez stanovanja. (Najemnina polletno vnaprej.) Istotam kupim dobro ohranjeno železno ograjo, 16 m dolgo za hodnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41329-19 Opekarna vsled bolezni h proste roke naprodaj. Okrožna peč z 12 kamni, s kapaciteto 55.000 zidakov; 3 sušilnice, 30 m visok zidan dimnik. Zaposli se lahko 30 delavcev. 5 ha zemljišča, hiša z 11 sobami, 3 kuhinje klet in hlev — vse v dobrem skoraj novem stanju. Prikladno za žago s jrip.-.ivo. Cena 600.000 Din. Naslov v ocrlasnem oddelku Jutra. 41606-19 Pisarniške prostore lepe, poleg glavnega kolodvora oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41661-19 Dojenčka sprejmem za 380 Din mesečno. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Ovomaltine«. 41667-14 Jedilnica Elektromotor 5 ca 6 P. S., za Istosmerni tek, 220 Volt, v br^hib-nem stanju kupim. Cenj. ponudbe na oglasni" oddelek »Jutra« pod »Motor«. 41634-10 Posestvo z gostilno in lesno trgovino pri Cerknici naprodaj. — Hiša je skoro nova. obširna gospodarska poslo-pja dvorišče, skladišče za les, leži na prometnem kraju. Zemljiških parcel 30, več gozdnih. Proda se vsa stanovanjska in gostilniška oprava, živina, pridelki, zaloge in pritikline. Pojasni-ila daje odvetnik dr. Kra-ševec, Cerknica. 41207-20 črna hrastova, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 41375—12 Pohištvo Hrastovo jedilnico (črn furnir). najlepše izdelano. B klub garnituro — celotno krasno spalnico ter kompletno kuhinjsko opra vo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41257-12 Jopo iz kožuhovine novo po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41531-13 Garnitura kompletna, skoraj nova, ta sprejemnico, pripravna ta zdravnika itd. in emajlirana zložljiva postelja kompletna naprodaj. Poizve »e vsak dan do 1. ure popoldne v Gorupovi ulici 18. pritličje. 41448-12 Kompletno kuhinjo * veliko kredenco (pripravna tudi za gostilno) zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41627-12 Omaro za obleko prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 41657-12 Žaket - obleka zelo dobro ohranjena, ta srednjeveliko postavo, naprodaj za 500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41372—13 Gostilno dobro idočo, vzamem v najem z vsemi pravicami, samica najraje na deželi ali v kakšnem trgu na Dolenjskem. Tudi Gorenjska ni izključena. Dopise poslati na Pepca Brinovec, Vaše 2, Medvode. 41336-17 Mizarsko podjetje dobro idoče, t vsem orodjem in stroji oddam takoj v najem. Potreben kapital 20.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzamem takoj«. 41121-17 Družabnico z nekoliko gotovine, zmotno gospodinjstva in gostilniških poslov, iščem. Ponudbe na podruž. »Jutr«ac v Mariboru pod šifro »Dro-žabnica 20«. 41730-16 Pridem Suhe gobe zadnje rasti plačuje najboljše Proda d. z o. z., Ljubljana, Prečna ulica 6. 41522-3» Fižol krompir, orehe in jabolka kupi Nabavljaln3 zadruga uslužbencev državnih železnic, Ljubljana 7. 41419-SS Posestvo z vsem mrtvim inventarjem, stanovanjsko hišo, v kateri se izvršuje gostilniška obrt, gospodarskimi poslopji, vse v zelo dobrem stanju, v Novih selih pri Kočevju takoj oddam v najem radi preselitve v Kočevje. Hiša in poslopje primerno za trgovino katerekoli vrste. — Posestvo leži ob dvojni vsakodnevni avtobusni in posebej še poštni zvezi. — Zemljišče je dobro obdelano ter vsa poslopja in inventar v najboljšem stanju. Pojasnila daje Josip Kajfež, trgovec z vinom — Kočevje. 41048-17 Manjši mlin in žago kupi ali pa vzame v najem Alojzij šoster, Zagreb — Nova cesta 13. 41610-17 Lokal v velikem industrijskem kraju, primeren za lekarno oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo lekarna«. 41683-19 Družabnika strokovno izobraženega, kl bi os«bno sodeloval ln ki razpolaga s primernim ka pitaiom sprejmem v mnogo let obstoječo špecerij sko veletrgovino v večjem mesto Slovenije, na pro metnem kraja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabnik«. 40946-16 20.000 Din posojila ui dobo treh meeecev, proti dobrim f«brestim in popolnemu jamstvu išče trgovec od privatnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezija«. 41672-16 agžmžj Stanovanje pod Rožnikom, tri sobe, soba za služkinjo, event. nekaj zemlje in čebelnjak oddam takoj ali z novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41537-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje, z elektriko ter vodovodom iščem r bližini mesta. Ponudbe I navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod ši>» »Stanovanje november«. 41530 ii Stanovanje 3 sob in pritiklin oddam r najem takoj. Sobe: 5.70 X 3.40, 5.50 X 3.40 in 4.50 X 2.00 m'. Pritikline: kuhinja, predsoba, jedilna shramba, drvarnica in souporaba pralnice. Stanovanje se nahaja v I. nadstropjn, lega solnčna in zračna ter vse novoprenovljeno, s parketa in elektriko. Cena primerna Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 999«. 41702-21 Stanovanje 2—8 parketiranih sob, i balkonom in majhno kuhinjo, oziroma kabinetom oddam dvo- ali tričlanski družini blizu tehnike — za november. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41492-21 Dvosob. stanovanje podpritlično oddam s 1. septembrom v vili blizu Bleivveisove ceste. Reflektira se samo na maloštevilno in čisto stranko. Vprašati in ogledati med 4. in 6. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41461-21 Stanovanje lepo, solnčno, obstoječe k 2 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice, balkona in drug. pritiklinami oddam « 1. novembrom. — Ljubljana 7, Dermotova nI. 33. 41420-31 Stanovanje 1 ali 2 sob. kuhinje in pritiklin, išče s 1. novembrom miren zakonski par, ki plača 400—700 Din mesečno. Ponudbe na oglasa! oddelek »Jutra« pod šifro »Suho in zračno«. 41413 2t Stanovanje 2 sob. kuhinje in shramb« poceni oddam tistemu, kt plača stanarino za 2 i »tj naprej, ali zajamči kredit. Naslov v oglasnem ndd»!kn »Jutra«. 41626-21 Stanovanje sobe in knhinje išče mirna stranka brez otrok za takoj ali 1. november. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41640-21 Stanovanje ali iokal S 1. novembrom iščem čiste in suhe lokale ali pa stanovanje z 2—3 3obami in pritiklinami za obratovanje snažne in mirne male industrije. Periferija n! izključena — najraje blizn Mirja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši{r» »EBL«. 41682-21 Stanovanje ■ «*, kotanje, baBnoa ta pniklizi oddam. Naslov t ■r wnem sdde&m »Jutra«. 41662-21 Stanovanje ■ in prititdin išče mir-bt> stranka 4 odraslih oseb hi L november. Ponudbe ■r. igla&ni oddelek »Jntra« p. i »Mirna stranka 4«. 41663-21 Stanovanje 1 ali 2 »ob iščem s 1. novembrom za 3 osebe. Ponudbe na oglasni oddelek •Jntra« pod šifro »št. 5«. 41670-21 Stanovanje B—4 sob in kuhinje 1 5 S e mirna stranka 4 oseb za takoj ali s 1. novembrom. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čedno stanovanje«. 41649.21 Stanovanje 2 parketiranih sob, predsobe, kuhinje, balkona in pritiklin takoj oddam. Nasl-ov t oglasnem oddelku Jutra. 41647-21 Sostanovalko •prejmeta. Naalov t agtaa. oddelka »Jatra«. 41621-23 Stanovanje t »ob, kuhinje in pritiklin, naji;ije v novi hiši iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna •tranka 3«. 41678-21 Stanovanje t sob, kuhinje in shrambe, c elektriko in vodovodom oddam proti mesečni najemnini po dogovoru. — Moete, Koroščeva ulita 10. 41676-21 Stanovanje veMke sobe hi kuhinje, s kabinetom v mestu iščeta takonca \>rez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« pod »Zakonca«. 41690-21 Stanovanje S sob, kuhinje in pritiklin, t Sip. Šiiki oddam za november. Ponudbe na oglas, od'i"lek »Jutra« pod značko •Senčno«. 41705-21 Sobo s kuhinjo edfa po nteri se imvrse točno in solidno. 3btJ Oglejte si hre»ohvexno našo hogato »alogo I stopstvo za Vojvodino in Srbijo išče provizijski potnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Provizijski.« 14267 BMBMBI i1 ■iHHIIHI'1—B—— Za jugoslovenski patent št. 5320 od 1. julija 1927 na: »Poboljšanje odnoseče se na mašine za izradu cigareta«; in patent št. 5324 od 1. julija 1927 na: »Poboljšanje odnoseče se na mašine za izradu cigareta« se iščejo kupci ali odjemalci licenc. 13497 Cenj. ponudbe na: Ing Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ul. 2. Za veleposestvo se išče starejši opravnik (šafar) vajen vseh kmečkih gospodarskih in poljskih del. Ponudbe z zahtevami na Oglasni oddelek »Jutra« pod št. 58 v Ljubljani. 13493 £ e s e AUTOMOBILISTI! ŠPECIJALNA DELAVNICA ZA TAPECIRANJE PJ »DUCO« LIČANJE AVTOMOBILOV Martin Mali, Domžale Točna izvršba! 285 Cene zmerne! P* »-« PRESELITEV Vljudno sporočam svojim cenjenim naročnikom, da sem presetB svoje poslovne prostore B Poljanske ceste št. 60 na POVŠETOVO CESTO 4 (Kodeljevo). Zahvaljujoč se za izkazano ml naklonjenost, se za nadaljnja naročila vljudno priporočam s spoštovanjem 14265 M. ZUPANČIČ, splošno modno krojaštvo. Zaradi pozne sezone in v zvezi zaradi premembe lokala PRODA generalno zostopstvo Daimler-Benz delniškega društva svoje skladišče potniških avtomobilov po jako znižanih cenah. Gre izključno za najnovejše modele. Izredno nizke cene veljajo samo za momentano jugoslovensko zalogo v Beogradu in Zagrebn. Generalno zastopstvo delniškega društva Daimler - Benz: CH. S11JSSER BEOGRAD, Dečanska 18. — Telefon 28—14. 13489 ZAGREB, Zvonimirova 4. — Telefon 41—68. . .t y '•« - % '-A- !. i . f ii«' .- *y ' ■m Gostilničarska zadruga v Novem mestu javlja pretužno vest, da je njen prvi zaslužni načelnik", gospod Josip Zurc posestnik, gostilničar, častni član reda usmiljenih bratov, bivši dolgoletni župan, načelnik cestnega odbora itd., odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje, v ponedeljek 6. oktobra 1. 1930. po dolgi in mučni bolezni v 70. letu starosti vdano preminul. Pogreb predragega, nepozabnega pokojnika bo v sredo 8. oktobra ob 4. popoldne iz hiše žalosti na šmihelsko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 15. oktobra v šmihelski župni cerkvi. Kandija-Novo mesto, 6. oktobra 1930. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno