KMEČKA GOSPODARSTVA V LETU 1955
Odstotck g-ospodarstev
Risba kaže, koliko kmeGkDi go-spodarstev prideluje Koruzo. Iz njc .te razvidno, da 44% gospodar-stev proizvaja lc do 5 stotov ko-ruze, 7L% gnspodarstev 5 do 10 stotov, 19% gospodarstev 10 do 2S stotov, 9% gospodarstev 20 do 50 stotov, nad 50 stotov pa samo 2% gospodarstev.
Po statističnih podatkih pridelu-Jeje kmctje med poljskimi posev-ki največ koruze in pšenice. Ko-ruzo prideluje 74% gospodarstcv. Po repuhlikah .ie ta odstotek raz-HCen. V Srhi.ii pridelujpjo S1%, na Hrvatskem 73%, v Sloveniji 59%, v Bosni in Hcrcegovlni 76%, v Ma-kiMloniji 65% tn v Crni goii W7t kmečkita gospodarstev.
PodatkS, ki jih je zbral Zvazni zavod za statisteko v začetku letoSnjega leta o dkrog 140.000 km-eokih gospodarstvih, nudijo zaniroiiv mat&rial, k.i nas pabliže seznanja z d-e'.om in znaiajem teh  gospodarstev.
Ta. kaikor prejžnja rlsaba fcaže-ta, da se najbalj razširje-no žito, pšenica in koimza, pridcluje ve-tim^ma za potrebe samih gospo-darstev. kair govori o natural-nem zna^-aju našega kmetujstva. Lani je imelo sanio 35 % pri-de.tovaitcev pšenice na raz,po1.aso n^kaj pšen.i'Ce za trg, potem ko so zad&stili svojim potreibam (prehrana. seme). Drugih 65 % prtdelovalcev je moraLo pšoni-co za svooe picrtrebe, za prehra-no in same doilcupovaiti. Potera-taikera prideleik pšenice v lan-skem letu, ki je btto g'ede ktine pšenice dobro, ne satno da ni bil zadostera za vse naše potrebe, temveč ni zadostoval nitj za potroSnjo na va.sii. Tako je pri-delete leta 1955 zagotovM samo 89 % pšenice za prehrano vasi. Drugih 11 •/« So morali kmetje kupitj v trgovinah, torej iz uro-za ali zatog.
Tak naturalni značaj kme-tijske proizvodnje je edon iz-med vzrokov niakih donosov Kmečlca gospodarstva sejejo vse posevke. ki so ibn potreb-ni za prehrano, ne glede na to, ali so pogoji ugodni ian ne-upoštevajoč rervtabilnost pri-delovanja posameznih kultur. V Matoadonijt n. j»r., razen v
posamezni>h nvanjših področ-jih ni ugodnih pogojev za pridelovanje pšenice in tudi ne koruze. Kljub ternu pa pri-doluje tam p;',enico 61 rfo kmei-kih go?<podarstev, ki dosegajo le donos 8.6 stota v primerja-vi s 16.3 stota v Vojvodini. V Sloveniji je lani znašal pride-lek kromp.rja povprečno 122 stotov na ha, v Vojvodini pa le 82 stotov. Po drugi strani pa je pridelek pšenice v Voj-vcxlmi znatno večji kakor v Sloveniji. Koliko bolj renta-bilno bi bilo tako za gospo-darstva kakor tudi za skup-nost, če bi pridelovala tiste posavke. ki najbolj uspevajo. je razvidno iz naslednjega ra-6una: če bi v Vojvodini 26.000 ha, kolikor jih pesadijo s kronipirjem kot čisto knlturo, posejali s pšenico. bi priidelali ob lansJcem pridelku 44.000 ton pšenice ali za 14.000 ton več kakor na e,naki površini v Sloveniji. Masprotno bi na 26.000ha, kolikor bi jih od-vzeli od površin zasejanih s pžcnico, v Sloveniji ob lan-skoletnem donosu pridelali 320.000 ton krompirja ali okrog 100.000 ton več, kakor jih ista površina da  v Vojvodini.
To ni samo tako s kroinpir-Jem in pšenioo v teh dveh polcrajinah. Takih možnosti je v našem kmetijstvoi veliiko. Ce bi jih izkoristilL, bi rešili številna vprašanja y naSem kmetijstvu,
Prolvvodn]«         OdstoteJc pšenjc«               guspodarstev
Rjsba kaJc, koliko knifkih go-spodarstev prideluje pšenlco. II nje je raividno. da 44% kmefkJh gospodarstev prideluje do S stotov picnice, ZS% gospodarstev s do It stot»v, 20% gošpadarstev 10 do 2* stotov, a le 11% gospodarstev raa-polaga s pridelkom  nad 20 stotov,
Po statistifnih podatkih prideia-Je pSenlco 63% gttspodarstev, torej manj kalcor koruzo — v Srblli 72, na Brvatekem 14, v SloveniJI 54, v Bosnl in Hercegovini 49, T Ma-kedaniji S< In v Crni ?orl 25%. Najve* gospodarstcv prirfeluj«, k»-Kot   Je   raividtio,   le   do   S   stoto»