Sfev. 286« V Traku, v soboto, 14. oktobra 1916. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, Ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Franči£ka AslŠkega St 20, L nadstr. — V* dopisi naj se poš;li?Jo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se n« sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konaorelj lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrinčiSka AgiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ....... K 24.— Za pol leta ................. za tri mesece................. za nedeljsko izdajo za celo leto.......JJ za pol lata ............... • » 2.®° ___Letnik XS.5. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo t. vinarje.?* zastarela številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolono^ Cene: Oglasi trsjovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlrt^ Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—» vsaka nadaljna. vrsta.......:.... » 2..--» Mat1 oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. (Jpcava In lnaaratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fra:iČi5k< Aailkega it 20. — PostnohranilniČai račun št 84J.65Z Pregled najnovejših dogodkov. Italijanska bojišča. — Laški napadi na Krasu so nekoliko upadli. Vsi poizkusi, da bi prodrli med mirenskim Gradom in Novovasjo, so se izjalovili ob velikih laških izgubah. Ravno tako so bili brezuspešni napadi proti Biljam in Vrtojbi ter na južnem krilu. — Dva naša uspešna letalska napada v Furlaniji. Ruska bojišča. — Nič pomembnega. Romunska bojišča. — Uspešni boji v braševskem okolišu. Na vzhodni sedmo-graški fronti Romuni vrženi v meino pogorje. V Dobrudži nič novega. Ob Donavi artiljerijski boji. Albansko-macedonska bojišča. — Letalski boji v Albaniji, za nas uspešni. — Živahni artiljerijski boji ob bitoljski železnici. Ob Črni srbski napadi brezuspešni. Ob Strumi manjši boji. Zapadna bojišča. — Nov angleško-fran-coski predorni poizkus med Ancro in Som m o se je izjalovil. Po srditih bojih vsi sovražni napadi odbiti. Pred Verdu-nom in Vogezih živahno artiljerijsko delovanje. V Vogezih francoski napadi odbiti. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno. — Izročitev grških vojnih ladij ententi. Z boiiic. Dunaj, 12. oktobra. Včerajšnji dan bitke na kraški planoti je bil zelo živahen. Sovražnik je zopet usmerjal svoje glavne napore proti opatje-selskemu okolišu, odkoder vodi cesta v Komen. Po večkrat ponovljenih naskokih in ko je zastavil v boj tisočera človeška življenja, se mu je posrečilo končno, da je preko Dola vdrl v Opatjeselo in Novovas in pridobil nekoliko tal ob cesti v Komen. Nove sovražne postojanke v tem odseku se nahajajo sedaj v koncentričnem ognju naših artiljerijskih mas. Južno odtod so Italijani ojačili svoj naskok proti robu planote poleg Jamelj, kamor so začasno dospeli že predvčerajšnjim. V odseku severno Opatjegasela do St. Petra pri Gorici je krvavo razpadel naval sovražne premoči. Zavrnitev sovražnika na krilnih odsekih je zasluga alpskih čet, ki se posebno pohvalno poudarja v današnjem uradnem poročilu. Armada generala Arza je s svojim levim krilom zlomila nasprotniški odpor v gornji maroški dolini in zasleduje sedaj proti Olahu—Toplici. Središče prodira preko Gvdrgenjskega pogorja v smeri Gyergyo—Szent Miklos, desno krilo pa je napredovalo na obeh straneh železnice, ki vodi iz Csik—Szerede proti Gyimeške-ntu prelazu. Napredovanje tega krila je bilo povod za pospešeno umikanje sovražnika, ki se je predvčerajšnjim še hotel trdovratno upirati v Gyorgenjskem pogorju. Močne zadnje čete druge romunske armade so v Bodzajskem pogorju zasedle nove postojanke. V Macedoniji se je po vsem ententnem časopisju napovedano srbsko prodiranje i roti Bitolju zopet ustavilo po majhni pridobitvi ozemlja v začetku. V sonimski bitki zadnji čas ni bilo nikakršnih izprememb v posestnih razmerah, dasiravno je sovražnik zastavil v boi doslej nekaj več kot polovico svoiih rezerv, ki štejejo vse skupaj okoli 300.000 mož. Italijanska bojišča. DUNAJ. 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. okt. 1916. Italijansko bojišče. — Italijansko napadno delovanje na primorski bojni fronti je bilo včeraj slabejše kot prejšnje dni težkega boja. Vsi sovražnikovi poizkusi, da bi prodrl preko svojih črt med mirenskim Gradom in Novovasjo, so se izjalovili v našem ognju. Popoldne je po bersaljerjih ojačena 45. pehotna divizija napadla naše postojanke severno Lokvice. Ta sunek je razpadel ob najtežjih izgubah. Vrnilo se je le malo ljudi. Ljubljanski domobranski pešpolk št. 27. iti oddelki pešpolka št. 46. so Si s svojo hrabrostjo zaslužili tu posebno pohvala Ravno tako brezuspešni, kot v severnem odseku kraške planote, so bili tud? ponovni spvražnikovi napori na južnem krilu in severno reke Vipave proti Bigll in Ver-tojbi. Na Pasubiju so naše čete odbile dva naoada na Bojtski greben. Namestnik načelnika generalnega štaba? pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. t. m. popoldne je eno naših brodovij pomorskih letal zelo uspešno obmetalo z razstrelnimi in užigalniml bombami po sovražniku zasedeno tržiško ladjedelnico. V večernih urah istega dne je drugo bro-dovje pomorskih letal z zelo dobrim uspehom napadlo vojaške naprave v Selcih, Vermeglianu, notranje gradeško pristanišče ter ponovno Tržič in ladjedelni- co, Kljub najsrditejšemu obstreljevanju so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Poveljništvo brodovja. Ruska boll&a. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša 13. okt. 1916. Rusko bojišče. — Severno Kir-fibabe smo odbili ruski sunek v boju ročnimi granatami. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. BEROLIN, 13. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. Posebni mir z Rusijo. KOLIN, 13. (Kor.) »Kolnische Zeitung« javlja: Iz nevtralnih dežela razširjene ve sti, da je baje pričakovati v kratkem po sebnega miru z Rusijo, so dejanski brez vsake podlage._ Romunska boii&a. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša 13. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Boji braševskem okollSu potekajo ugodno. Včeraj smo zajeli enega romunskega častnika, 170 mož in dva topa. Na sedmo-graški vzhodni meji so naše čete vrgle sovražnika iz dolin gornje Alute in gornjega Maroša v mejno pogorje. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml. BEROLIN, 13. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. okt. 1916. Sedmograško bojišče. Gyorgojska in mszeška kotlina, gornja in dolnja Csik so proste sovražnika. Zasledovanje se nadaljuje. Ob cesti Csik—Sze-reda—Gyimeški prelaz se sovražnik še trdovratno upira. V uspešnih bojih na mejnih vrhovih vzhodno in jugovzhodno Braševega smo zajeli 1 častnika, 170 mož in 2 topa. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Nič novega. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 13. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba. 13. oktobra. — Romunska fronta: Ob Donavi se položaj ni izpremenil. Romunska artiljerija je brez uspeha obstreljevala obrežje med Kostolom—Kladovim—Da-vidovcem—Sipom. Naša artiljerija je po-vročila v mestu Kalafatu velike požarje. Pri Lomu artiljerijski dvoboj, tekom katerega smo utišali sovražno artiljerijo. V Dobrudži in ob črnomorski obali mir. Nemški letalski napad. BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Nemška pomorska letala so 9. t. m. in v noči na 10. t. m. uspešno obmetala z bombami ruske transportne ladje v Kon-stanci. Romutiska grozodejstva na Sedmo-graškem. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kako protimednarod-nopravno, da, večkrat tudi nečloveško so gospodarili Romuni na Sedmograškem, kažejo uradne ugotovitve vladnih komisarjev. V Fogarašu so Romuni zagnali del nemškega in madžarskega prebivalstva in ga odvlekli na breg reke Alute. Tam so jih z biči pognali v reko. Na obeh bregovih reke so stali romunski vojaki in so na suho prihajajoče ljudi vedno zopet z udarci poganjali nazaj v reko, ki je na tem mestu približno 20 metrov široka in 1'60 metra globoka. Moštvo, ki je sodelovalo pri tem nečloveškem početju, je bilo baje do nezavesti pijano. To mnenje se zdi zato zelo verjetno, ker je romunsko vojaštvo v Fogarašu zbralo vse žganje in špirit v sodove. Poveljnik četrte romunske divizije, general Simionescu, je dal iz zasebnega stanovanja velikega župana v Fogarašu vse zelo dragoceno pohištvo z vozovi odpeljati na kolodvor, tam naložiti in poslati domov. V Fogarašu so ulomili vse nemške in madžarske trgovine, in odpeljali blago. Pri vseh rekvi-zieijah konj, živine in večjih zalog romunske vojaške oblasti niso zasebnim lastnikom niti plačevale niti izdajale rekvi-zicijskih potrdil. Zaplemba sovražnega imetja v Bukareštu. AMSTERDAM, 12. (Kor.) Neki tukajšnji list objavlja naslednjo vest londonskih »Times* iz Bukarešta: Mestne oblasti v Bukareštu so predlagale, naj se zapleni sovražno imetje v romunskem glavnem mestu in se tako odškodujejo žrtve zep-pelinovskih napadov. Albansko - macedon-sko bojišče. DUNAJ, 13. (Kot.) Uradno se razglaša: 13. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Italijanska letalska brodovja so včeraj Ka- Skumbtja in Senenije sestrelil capronijev-sko letalo; strol je lahno poškodovan, 2 letalca sta mrtva, 3 so pa pobegnili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Na obeh straneh železnice Bitolj—Florina živahni artiljerijski boji. Srbski napadi v kolenu Črne tudi včeraj niso imeli uspeha. Na strumski fronti boji s sovražnimi poizvedovalnimi oddelki. Sovražni ogenj s suhega in morja na postojanke pri Orfanu. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 13. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba. 13. oktobra. — Macedonska fronta: Položaj se ni izpremenil. Na fronti od Presp-skega jezera do Vardarja na obeh straneh živahno artiljerijsko delovanje. Pri vasi Huma so bili patruljski spopadi. V vznožju Belašice planine slaboten artiljerijski ogenj. Na strumski front! malo artilerijskega delovanja in spopadi med poizvedovalnimi oddelki. V okolišu vasi Jeni keja smo z artiljerijskim ognjem prisilili tri oklopne avtomobile, da so se vrnili. Po boju pri Barakli Džumaji smo pokopali nad 200 trupel padlih sovražnikov ter zajeli enega častnika in 20 angleških vojakov. Ob obali Egejskega morja živahno križarjenje sovražnih vojnih ladij. Pri vasi Enidže smo sestrelili sovražno letalo v zračnem boju. Pilota smo ujeli. Rusi v Solunu. SOLUN, 12. (Havas. — Kor.) Semkaj je dospel nov transport ruskih čet. Zapadna boisila, BEROLIN. 13. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Izjalovil se je nov velik angleški in francoski predorni poizkus med Ancro in Sommo. Z zastavitvijo artiljerijskih mas fn svojo z novimi rezervami ojačeno pehoto je mislil sovražnik, da mora doseči svoj cilj. Hrabre čete generalov Sixta pl. Armina, pl. Bohna in pl. Garnlerja so po težkih bojih neomajno vzdržale svoje postojanke. Glavni pritisk mnogoštevilnih napadov je bil naperjen proti fronti od Courcelletta do gozda St. Pierre Vaast. Večkrat je prišlo do srditega boja moža proti možu v naših črtah z začasno v dr Hm sovražnikom. Vkijub šestkratnemu. tekom dneva ponesrečenemu naskoku na naše postojanke pri Salllyju so Francozi ponoči naskočili še enkrat. Odbili smo tudi ta napad. Boj severozapadno kraja še ni končan. Branibcrška pehota je stoje sprejela severozapadno Gaeude-courta goste angleške kolone z uničujočim ognjem. Južno Somme so se nadaljevali francoski napadi med Fresnes—Mecan-courtom in Chaulnesom. Zadušili so se večinoma že v našem zapornem ognju. Za sladkorno tovarno v Genercourtu so se uneli zopet trdovratni boji. Odločili so se nam v prid. Glavni del Ablaincourta je po hudem boju ostal v naši posesti. V zadnjih bojih smo tu zajeli kakih 200 Francozov, med njimi štiri častnike. — Presto-lonaslednikova fronta: Vzhodno Moze in v okolišu zapadno Markircha v Vogezih živahno strelno delovanje. Zapadno Markircha smo odbili francoske sunke. — Naša letala so uspešno napadla ™očna sovražna brodovja na poletu v južno Nemčijo In so, podpirana po obr»«**™»h topovih sestrelila štiri letala. Po dospelih poročilih je bilo po vrženih bombah ubitih 5 oseb, 26 pa ranjenih. Naprav I j®« » škoda je inajhna. Vojaške škode ni bila Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Zaplemba danske pošte. KOD AN J, 12. (Kor.) Dansko generalno poštno ravnateljstvo naznanja, da je bila vsa zavojna pošta danskih parnikov »Is-and, in »Botnia«, ki je vozil z Islanda v and, in »Botina«, ki je vozil z Islandu v (odanj, po preiskavi v. Leihtu zaplenjena. ASOUITH O POLOŽAIU. LONDON, 12. (Kor.) Ministrski predsednik Asqulth je zaključil svoj že javljeni govor s temile besedami: Mislim, da to ni i:renutek, da bi kazali malodušnost ali neodločnost. (Klici »Dobro!«) Napori, ki jih vojna zahteva od nas samih in naših zaveznikov, pomanjkanja, ki jih odkrito priznavamo in ki jih morajo trpeti tudi oni, d se neposredno ne udeležujejo boja, težave, s katerimi se mora boriti trgovina, opustošenje deftela in nenadomestljive izgube človeških življenj, dolga žalostna vrsta grozovitosti in trpljenja, skratka* napram vsem tem okolnostim se ne more dovoljevati, da bi po vnemarnem, onečaš-čujočem kompromisu prišli do konca (dolgotrajno odobravanje), po kompromisu, kf se skriva pod imenom miru. (Ponovno odobravanje.) Nihče ne želi, da bi se tragični prizor prelivanja krvi in uničevanja po nepotrebnem podaljšal tudi zastonj. Cilji zaveznikov so dobro znani,daj drugi Solun, kjer bodo končno ukazo-in so bili napovedani dovoljkrat. Ni jim vale samo velesile. V tem pa se Italija hila nrfv^H cpKi^^i oii mnčo^rain^t- ^e vneto pripravlja, da pogoltne pošten kos severne (irske, ostala Grška pa je v nevarnosti, da se postavi v račun kot kompenzacija za vse mnogoštevilne varstvene ukrepe, ki jih je storila ententa zaradi nje. ATENE* 12. (Reuter. — Kor.) Izročitev bila povod sebičnost ali maščevalnost; toda zavezniki zahtevajo, da dobe popolno odškodnino za preteklost in popolno sigurnost za bodočnost. Turška beii££a. Tel. Milli.) vajo obmetala z bombami. Ubitih je bilo le za en dan. Toda naša dolžnost je na-več žena in otrok. V zasledovanje vzleteli pram onim, ki so dali solitičnem življenju Grške je prišla še izprememba kabineta. Novi ministrski predsednik profesor Lambros je izjavil, da bo njegova vlada nepolitična in zgolj poslovna. Ali to zatrdilo se nič prav ne strinja s poznejimi, kjer je zatrdil — kakor poroča »Corriere della Sera«, da si bo no-vo ministrstvo prizadevalo, da si pridobi zaupanje zaveznikov in da ustreže zahtevam izročene neće. Tako izjavo bi bil lahko podal tudi kak — Venizelos. Po takih izjavah se vsdljuje vprašanje: kako razmerje ie med to novo grško vlado in kraljem Konstantinom? Aii se je tudi ta slednjič udal v voljo mogotcev entente? Ali se bo dalje boril na težki poziciji tudi proti tej vladi za cilj, ki se odmika vedno bolj — za nevtralnost?! Pa zopet zveni kot krvava ironiia, če se govori o nevtralnosti dežele, ki se je popolnoma udala eni stram. Koliko velja še nevtralnost tistega, ki je v$a svoja sredstva izročil — nasprotniku t Nasilstvo entente triumiira. Ali bo dona-Šalo blagoslova? Peto nemško voino posojilo je doseglo velikanski uspeh, ki priča ne le o gospodarski moči Nemčije, ampak tudi o brez-primerni požrtvovalnosti nemškega naroda in njega brezpogojnem soglašanju z vojno politiko Nemčije. Povodom petega vojnega posojila je bilo podpisanih 10,o9 milijard mark. Vseh pet posojili skupno pa Je dalo državi na razpolago nad 46 milijard _ torej svoto, ki se zdi fantastična, la uspeli ima — poleg financijelnega in gospodarskega — tudi neizmeren političen pomen. Inozemstvo je moral kar osupmti kot najjasneji dokaz, kako so se motili vsi tisti ki računali, da v Nemčiji vpatui volja za nadaljevanje vojne. Poseben pomen je tudi v dejstvu, da se je peto posojilo podpisovalo neposredno po romunski napovedi vojne, kajti priča, da tudi ta za-vratnost ni niti najmanje neugodno vplivala na razpoloženje v Nemčiji. _ Dobernig. Te dr-i je šla po časopisih vest, da je koroški poslanec Dobernig, ki je ze doslej igral važno ulogo na vodstvu nemške politike v Avstriji, designiran za voditelja nemškega Nationalverbanda mesto Glasom ministrske odredbe, izdane dne 7. oktobra tek. leta drž. zak. štev. 343, se morajo oddati vse zaloge konopnih niti (špage) debelosti 1 do 2 mm, ako presegajo težo 1 kg. Oddaje oproščena so samo zasebna gospodarstva. Samo polovico zaloge morajo oddati oni obrtniki, ki izdelujejo iz konopnih niti druge predmete, n. p. pasove, mreže, itd. Vsi drugi obrati, zlasti obrtni, kmetijski, lastniki trgovin, uradi, društva in zavodi morajo oddati vse zaloge. Te zaloge vezil se imajo oddati najkasneje do 21. oktobra t. 1. na tukajšnjem magistratu, v mestni telovadnici, ulica della Valle 3 med 9 dop. in 2 pop. Odškodnina, ki je odmerjena na 8 K 50 -vin za kg za izdelovalca in 9 K 50 vin. za kg drugod, se nakaže potom mestnega magistrata od intendance c. in kr. vojaškega poveljništva v Gradcu. Nad 25 kg robe se lahko odpošlje kar naravnost vojaškemu poveljništvu, vendar naj se o tem na vsak način obvesti mestni magistrat. T r s t, 13. oktobra 1916. Schnekier 1. r. Dobili Sfno par zanimivih podatkov k životopisu tega moža. Podal nam jih je našinec, ki je te informacije prejel od pokojnega kateheta na državni realki v Trstu, Jakoba Gomilšaka, štajerskega Slovenca. Dobernig je Slovenec in govori slovenski. Mati njegova baje niti nemško ni znala. Prišel je kot mlad dijak v — Trst. Čutil se je Slovenca. Bil pa je v velikih stiskah in težko bi se bil preril dalje, da ni našel dobrotnika v pokojnem Gomil-šaku. Pozneje pa je prišel mož v uredništvo nekega nemškega tržaškega lista. To ie bil začetek njegove — evolucije do nemškega bojevnika, vodilnega nemškega parlamentarca in pretendenta na prestol — predsednika nemškega Nationalverbanda. Blagi Gomilšak se je hudo zaračunal. Vnet štajerski Slovenec, ljubeč in skrbeč vzgojevatelj mladine, pesnik in spesnitelj pesmi »Slovenec sem, tako mi je mati djalaU, nam je v svoji dobrodušnosti in zaupljivosti s svojimi skromnimi sredstvi vzgojil — Doberniga, DomaČe vesti. »EDINOST« Izide v nedeljo na štirih straneh z najnovejšimi brzojavnimi, političnimi in drugimi vestmi. Opozarjamo pa prav posebej na članek o skupnem delovanju slovenskih strank, ki vsebuje nazore političnega vodstva tržaških Slovencev v tem velevažnem vprašanju. Prodaja »EcSnosti« v Kopni. Od nedelje, 15. t. m., bo prodajal »Edinost« v Kopru g. Benedetto Lonzar. Iz istrske upravne komisije. Cesar je z Najvišjim odlokom z dne 4. t. m. računskega svetnika Avrelija SinsJerja odstavil z njegovega mesta kot člana upravne komisije mejne grofije Istrske ter je računskega ravnatelja v pokoju, Alfreda Ga-yerja, imenoval za člana te komisije. Izprememba urnika za zdravniške ordinacije v šolskih zadevah. Od prihodnjega pondeljka dalje se bodo ordinacije soLske-zdravnika dr. Mitrovicha za učitelje in učence mestnih in okoličanskih šol vršile od 12 op. do 1. pop. namesto od 4 do 5 pop., kakor je bilo dosedaj. Kaj, ali smo Stovenci imuni proti lesarju? Mestni fizikat je dal napraviti nad vrati ali na vratih onih hiš, kier je kak slučaj legarja, posebne tablice z napisom, da je vstop v dotično hišo prepovedan radi legarja, Ti napisi so deloma samolaški. deloma nemško-laški. - šalom 100 K. Natančnejši podatki so razvidni iz štev. ;>Laibacher Zeitnng« z dne 17. oktobra t. 1. Razpis natečaja. Do vštetega 30. oktobra t. I. traja natečaj za 4 (štiri) dote dobrodelne ustanove »Natale Ongaro«, vsaka v znesku kron 176. Te dote so namenjene ubogim, pridnim in poštenim dekletom, pristojnim v Trst in tu bivajočim, ki so že dopolnile 16. Teto in niso prekoračile 24. leta. Podeljene dote se nalože plodonosno m se izročijo onim, katerim so se podelile, z naraslimi obrestmi vred na dan njih poroke, oziroma, ako bi se med tem časom ne poračHe. na dan, ko izpolnijo 24. leto svoje starosti. Tozadevne prošnje naj se v lože pri vlažnem zapisniku mestnega magistrata in naj se opremijo s sledečimi prilogami: 1). rojstnim listom, 2). listino, ki izpričuje pristojnost v občino tržaško in bivanje v njei, 3). spričevalom nravnosti. _d DAROVI. V počastitev spomina dr. Stanislava Ternovca so dali konceptni uradmki c. kr. redarstvenega ravnateljstva v Trstu ekscelenoi baronici Fries-Skene na razpolago znesek K 100 v korist »božičuici za vojnfŠtee sirote«. G. namestniku je dal podjetnik gledališča »Fenice«, Bruno Strehler, za namene povodom cesarjevega godu prirejenih da-rovanjskih dni na razpolago znesek K 500. Ob priliki praznovanja 40 letnice duhov-ništva je daroval g. župnik Josip Bottega-ro za družbo CM 10 K. Ob priliki vpisovanja v CM deško šolo so darovali za družbo: Bajželj Gregor 2 K, Spačal Štefan 1 K 20 v. Logar Franja 60 v, Bos&k Alojzij 10 K, Šimenc Anton 2 K. fffriflrA bele in diuge vrtne zelenjadi, aUUifVt 100 kosov 70 stot., dobi se pri Sv. Ivanu, Erandežija št. 94-. — Nnjboljši čas za sajenje čebule. EfttoAaHf Anton Jerkifi posluj« zopet v Kvojem tmmi at.lj.ju v Tratu. Via deli« Poate Ste v. 10. 24« S Obvestilo osem prOf teljem in znancem. sem se izselil z družino v Velenje (Štajersko) vporabljajoč priložnost kličem krepki: Na zdai! Ivan della Schlava bivši trgovec in krčmar v Svetem pri Komnu. Zlatorumen, čist, domač m man Dopoldan in popoldan košček kruha, s Sistno domačim medom, ie za vsako umio zdrava, tečna in najcenejša hrana, — — zlasii v sedanjem času. — — Pošiljam od 3 kg naprej Begunje pri Cer&nfc?. ČEŠKO - BUDJČVlšKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte; Slovenska postrežba in slovenska iediinl listi- MALI OGLASI. » dva mladeniča, krepka, vojaščine ____prosta, za trgovino ogja. Begu-ci imajo prednost — Tančer, Via Zaocaria S. 684 Iščeta KfiStdftiSUE kcl^e visl*ce-že p^PFavl4®ne niellio 451. — J ---------A ~~ -L . za trte se prodajo. Roian-Ver- 686 vsake vrste kupuje zaloga žakljev Gr. STEBEL, Via Totrente 86. 669 Mlade praiKe n^ss ima na prodaj Franc Gužtin št. 3. 683 Dne 24. septembra se le odmrla velika zaloga vsitkoorstnegg vina na OPCIJAH. (Dvorec ZnicJaačli). ■■■■■SaEBH3HSai3HBSBS5B9ft8Bi!B&32 I Trst - Uia Stadion 10 - Trst | I Odprt oti S1* zvečer naprej i e __■ ! Cena: I.orste K Z. II. vrste Kl. i S tem bi lahko zaključili to žalostno poglavje. Ali ob vesti, da utegne Dobernig postati načelnik nemškega »Nationalverbanda«, nam uhaja misel k sedanjemu gibanju za sklicanje državnega zbora oziroma k dejstvu, da so nemški politiki iz poslanske zbornice napram temu gibanju ali ledeno hladni, ali pa odkrito nasprotni. Kje je vzrok tej hladnosti in temu nasprotovanju? Kot argument proti sklicanju se navaja bojazen, da bi utegnilo priti v parlamentu do neljubih pojavov m sicer — kakor se izrecno naglaša — od strani »manjih narodnostnih skupin«, med temi tudi iužnih Slovanov! Nočemo dokazovati vnovič, da je bojazen, da bi naši zastopniki storili ali govorili kaj, kar bi bilo na škodo države, popolnoma neosnovana PODLISTEK. Roman. Iz angleškega. Kneginja je nadaljevala svoj pogovor po svojem prijetnem, preprostem načinu. Pripovedovala je, da so vse njene prijateljice želele seznaniti se žnjo, in so se vest lile, da prihaja Angležinja, ki hoče temeljito spoznati njihovo deželo in videti, .da ni življenje tu tako grdo, kakor si je predstavljajo v svoji domišljiji angleške žene. , , . _Rušila je tako daleč ou vas.^da imate komaj nekoliko slutnje o nas. Citale ste pač da srno imeli Rusi Ivana Groznega in Petra Velikega, ki je bil velikan, sedem črevljev visok! Veliko jih med vami še verjame', da se po petrograjskih ulicah ponoči potikajo volkovi in da se v naj-boljši družbi nahaiajo nihihsti, ki so bogve kako preoblečeni uočim se ua izsmjeiue kakega rodbinskega člana da pojasniti s ponoćnim posetom policije, ki je nesrečnika v verigah odvedla v sibirske rudnike. Ali ni tako, Tamara.« Tamara je smeje se priznala, da je res tako, in je dejala: — Popolnoma sem prepričana, da teta Klara misli tako. Ali nismo smešni ljudje ini Angleži, tetka? Zadnjo besedo je izgovorila popolnoma tiho in boječe in je pomolila roko kumici — Ali vas smem imenovati »tetko« kneginja? Svoje matere nisem poznala nikdar in lepo se sliši. — I seveda. — je rekla kneginja in poljubila Tamaro. — Zelo sem ljubila tvojo mater, še preden si bila rojena. Preživeli sve skupaj veselo sezono, ko sve bili obe še mladi in srečni. Nadomestiš mi moje dete, Tamara, ki sem ie izgubila. Ko ste še sedeli pri čaju, so prišli drugi znanci. Postaven star general v krasni uniformi in dve dami, ena mlada, druga stara. Vsi so govorili izborno angleški in ^MlrllA vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-LUUljt vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnioi.) 661 Ne samo s stališča narodne doslednosti, ampak v eminentnem interesu našega ljudstva odločno želimo,cia se v takih slučajih brez pridržka upošteva tudi naš jezik. , . , Razpis natečaja. Dne ^. decembra t. l. se pocLeHjo za leto 1917 milostni d*rubezn^osti^to» stjo in vnemo za napredek hrvatske kr. ravnateHstvu ^SSštoefa zdrat^- Skea ^ z ura^ sedežem v Uubljam z letrnin honorarjem 900 K in letnim voznim pa^* so bili tako prijazni in nepri^Ueni, da so napravili na Tamaro najboljši vtisk Ne-nadoma pa je čula, kako je starejša gospa rekla njeni kumici: . ,, — Vera aH si že videla Gncka, odkar se je vrnil? Ima menda zopet svoj divn čas in v Miloslavu.... - zadnje besede je skoraj šepetala. Tamara je pazila skoraj neh<£e na ta pogovor. Gricko!... Kako smešno! Ori-cko____saj je lahko Gričkov vse pokio v Petrogradu. , . . 0 Ne _ie odgovorila kneginja, — vrne se šele drevi. Jaz ne verjamem vsem tem govoricam. In ker mu vendar vsi odpuščamo in ga zopet milostno sprejemamo, kakor hitro le zategne svoja zaia usta, se mi zdi popolnoma nepotrebno, da bi kritizirala njegovo življenje. Dama se ie očlvidno strinjala žnjo. kajti posmejala se je. Nato ste govorili o drugih stvareh. Potem so se gostje poslovili. Ko so odšli, le dejala kneginja: (Dalje.) tla debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve po d pet-aike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetlljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, pcstaai rdečega krita, krema za brado, žlico, razna rezila, robci, mrežice sa brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Itnopfe" in drngo prodaja J4£0? LKVI. ulica S. Kicolo *tev. 19. «3 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Carinik v Trstu, sil. Poste vecchfe 12, vogal ulice della Posle. izdiranje zebov brez bolečine. :•: Plombiranje. TNI Z O B J E, POVSOD NA PRODAJ za milo L" Izdelek iz lastnik surovin tvrdke „Westbohtnische Caolin- und Charaottverke in Oberbris (Češko) dobavljiv v vsaki množini. je neobhodno potreben za ______ _ osebno rabo, za čiščenje podov, lončevine, kopeljne kadi itd. Neobhodno potreben za štacije, kjer se koncentrirajo ujetniki, za vojašnice, delavnice, za šoferje, motocikliste, kovače, kleparje, mesarje, slikarje, zidarje, voznike, čevljarje, belivce, rudokope, lakiraije, tiskarske stavce i. t. d. i. t.