Stev. 284 V Ljubljani, petek 15. decembra 1939 Leto IV mek Pet angleških vojnih ladij preži pred Montevideom na nemško križarko „Admiral von Spee" je dobil 17 direktnih strelov in je podoben kupu zmlinčenega železa - Križarka bo zaplenjena ali pa potopljena Kako so Angleži izsledili nemško bojno ladjo London, 15. dec. o. Reuter poroča: Poveljstvo angleške vojne mornarice je izdalo obvestilo, da pet britanskih križark čaka ob izlivu reke La Plata na nemško križarko »Admiral von Spee«, da jo napadejo, ko bi skušala zapustiti pristanišče. Te ladje so: »Ajax«, »Achil-les«, »Exceter« in dve torpedovki. Po obvestilih, ld jih je dal ameriški zunanji minister Cordel Hull, je nemški vojni ladji »Admiral von Spee« dovoljeno, da lahko ostane 48 ur v pristanišču Montevideo. Urugvajske oblasti so obljubile tamkajšnjemu angleškemu poslaništvu, da mu bodo izročile vse ujetnike z ladje »Admiral von Spee«. Ti ujetniki so člani posadk tistih ladij, ki jih je »Admiral von Spee« dozdaj potopil. Ujetnikov je 62, zaprti so bili v medkrovju. Med njimi je devet kapitanov raznih potopljenih ladij. Angleška vlada je po svojem poslaniku opozorila urugvajsko vlado, da se sme po določilih mednarodnega prava nem. križarka »Admiral von Spee« muditi samo 24 ur v pristanišču Montevideo. Izgovor, da je križarka tako poškodovana, da ne more odpluti, ne drži, ker je v pristanišče pribežala z vso brzino. Če se križarka ne bo umaknila iz urugvajskega pristanišča, jo bodo angleške vojne ladje napadle kar tam. Poveljnik oddelka angleškega brodovja, ki čaka na nemško križarko pred Montevideom, je prosil urugvajsko vlado, naj dovoli, da pride na suho 100 angleških mornarjev in častnikov, ki bodo izkazali zadnjo čast pri pogrebu ubitih nemških mornarjev. Montevideo, 15. dec. o. Nemška križarka »Admiral von Spee« je v boju dobila take poškodbe, da je nesposobna za vojskovanje. Urugvajski častniki, ki so v komisiji prišli na nemško ladjo, pripovedujejo, da so bile tam priče strašnega prizora. Na krovu in po vseh prostorih je vladala zmeda. Vsepovsod same razbitine, kri in ranjenci. Ladja je bila podobna ranjeni zveri, ki je ušla preganjajočim psom. Na ladji ni bilo več kuriva, ne živeža. Strašni boj, ki ga je križarka prestala, je silno vplival na posadko in na častnike. Sledovi granat na križarki pričajo o silni izurjenosti angleških topničarjev. Osrednji kontrolni stolp na križarki je skozi in skozi prebit. Vsepovsod zijajo velike luknje. Ladja je večkrat zadeta tik ob vodni črti, kar priča, da so Angleži merili na to, da bi jo čimprej potopili. Ladijsko letalo je imelo odbita krila in uničen motor. Pogled od strani na križarko daje vtis, da leži pred človekom gora zmlinčenega železa. »Admiral von Spee« je v peturnem boju bil 17 krat zadet. Angleške vojne ladje so nemško križarko izsledile, ker se jim je posrečilo izvedeti, da sta odpluli iz Montevidea nemški pomožni ladji »Ussua-kua« in »Tacoma«. Ti ladji bi morali križarko oskrbeti z gorivom, živežem in vodo. Prvo so angleške vojne ladje potopile, drugi pa onemogočili, da bi bila dosegla cilj. Poveljnik nemške križarke je zaradi pomanjkanja goriva in živeža sklenil napasti francoski parnik »Formosa«. S tem so angleške ladje zvedle za natančni položaj nemške križarke. »Formosi« je hitel na pomoč »Ajax«, ki je poklical takoj ob začetku boja »Achillcsa« in »Exe-terja«. Z združenim ognjem so vse tri angleške ladje zdelale nemško križarko tako, da ji ni ostalo drugega kakor pobegniti v pristanišče. 1 Nemški poslanik v Montevideu je izjavil, da so Angleži uporabljali pri napadu na Nemce plinske granate. To trditev, ki ima namen opravičiti hude izgube na nemški vojni ladji, je povzelo nemško uradno poročilo. Angleži to vest najodločnejše zavračajo. Tudi urugvajski zdravniki v Montevideu niso našli pri ranjencih nobenega sledu o poškodbah s plini. Vsega skupaj je bilo ubitih od 900 mož posadke 36 mož in častnikov, 74 pa ranjenih. Čeprav je rok 24 ur že potekel, _ urugvajska vlada še ni sporočila nemškemu poveljniku, da bo križarka zaplenjena, njena posadka pa internirana, kakor to določajo mednarodne pogodbe. Pogreb padlih mornarjev nemške žepne vojne ladje »Admiral v. Spee« bo jutri. Krste 36 padlih mornarjev bodo prenešene na severno pokopali- Žcneva, 15. decembra, o. Zbor Zveze narodov je včeraj doi>oldne odobril sklep o obsodbi Sovjetske Rusije in njene izključitve iz Zveze narodov. Za izključitev je glasovalo 31 držav, glasovanja pa se je vzdržalo 9, med njimi Jugoslavija, Finska, Grčija, Kitajska itd. Popoldne je svet ZN potrdil sklep zbora, pri katerem so se vzdržali glasovanja zastopniki prej omenjenih držav. Svet je izdal kratek sklep, v katerem pravi, da se je Sovjetska Rusija s svojim neopravičenim napadom na Finsko sama postavila iz Zveze narodov. Predsednik zbora ZN Hambro je včerajšnje važno zasedanje ZN, na katerem je bila Sovjetska Šestnajsti dan finskega odpora: Helsinki, 15. dec. o. Snočnje finsko uradno poročilo pravi: Na Karelijski ožini 60 bili včeraj manjši boji. Finska kompanija, ki je na najbolj izpostavljenem delu tega bojišča pred tednom dni ustavila sovjetski napad, je še vedno na svojem mestu. Finske čete 60 zavrnile vse boljševiške napade ter na tem delu bojišča včeraj uničile 11 tankov. Pristanišče Petsamo je še vedno v finskih rokah in vzdržuje zvezo s finskim zaledjem. . Najhujši sovjetski pritisk je zadnje dni veljal železniškemu križiču Salla, ki leži 338 km od švedske meije in je važno za zvezo vzhodne Finske z morjem in južne Finske s 6everom. Tu Fincem pomaga pu6to ozemlje brez cest in zvez, na katerem 6e morejo gibati 6amo smučarji. Križišče Salla je v oblasti finske vojske. Na tistem mestu, kjer j« iinsko-ruska meja najbližje morju in oddaljena od njega komaj 200 km, so Sovjeti napredovali za dobrih 30 km in so še 170 km od morja, kolikor je do morja oddaljeno mesto Suomisalmi, do kamor šče, kjer bodo pokopani. Inženirji ladjedelnice v Montevideu so odklonili zahtevo nemškega poslaništva, naj popravijo poškodovano ladjo. Inženirji so sprejeli ukrepe, da preprečijo, da bi kaka druga tvrdka izpolnila zahtevo nemškega poslaništva ter da bi pri tem uporabila jeklo, ki ga lahko prodajajo edino inženirji ladjedelnice. Berlin, 15. dec. o. Nemško uradno poročilo o pomorski bitki v južnem Atlantskem morju pravi, da se je bitka končala s popolno nemško zmago. »Admiral von Spee« je povzročil angleški mornarici ogromno Škodo in ji v zadnji bitki uničil križarko »Exeter« ter onesposobil drugi dve vojni ladji. Po končanem boju je odplul v Montevideo in se tam zasidral. Vesti o nemških izgubah niso potrjene, res pa je, da so angleške izgube dosti večje od nemških. Rusija najprej obsojena bot napadalec Finske, zatem pa izključena iz ZN, končal z naslednjimi besedami: »Ne zavedamo sc in niti ne vemo, kaj sc lahko zgodi jutri. To zasedanje Zveze narodov, tako skupščine kakor tudi sveta, v teh dneh, je bilo podlaga za mir v okrvavljeni Evropi. Toda ZN ni mogla rešiti usodnega vprašanja Evrope in njenega bodočega obstanka, to jo vprašanje vojno in miru.« Moskva, 15. decembra, m. Agencija Havas poroča: Sklep Zveze narodov po izključitvi Sovjetske Rusije iz ZN je snoči moskovski radio razlagal zelo na kratko, toda v sarkastičnem tonu. so Sovjeti najdlje prodrli. Zato so prazne vse vesti o nekakem prodoru boljševiške vojske do morja, o čemer ne govori niti sovjetsko uradno poročilo. Na vzhodu je sovražnik brezuspešno nadaljeval napade. Pri Suomi6almiju so Sovjeti 6pet uporabljali strupene pline. Po treh dneh hudega boja, med katerim so Sovjeti imeli velike izgube, so finske čete spet zasedle ozemlje okoli Tolvajervija. Ob tej priliki sta bila skoraj popolnoma uničena dva sovražna polka. Finske eskadre so bombardirale otok Btjorke, ki je sedaj v ruskih rokah. Pri tem je letalom pomagalo tudi finsko obalsko topništvo. Na severu je bilo sestreljeno neko sovražno letalo. Našli 6o tudi ostanke nekega drugega sovražnega letala, ki je bilo sestreljeno že ob prvem bombardiranju Helsinkija, Nemška gospodarska prizadevanja glede Rusije in Romunije London, 15. dec. o. Londonski radio poroča, da nemški uspehi pri sklepanju novih trgovinskih pogodb niso povolijni. Sovjetska delegacija, ki je bila 7 tednov v Berlinu, ni sklenila nobene pogodbe in se je včeraj vrnila v Moskvo. Iz Berlina poročajo, da se bodo pogajanja z Rusijo v kratkem nadaljevala. Nemčija pritiska na Romunijo z novimi predlogi glede romunskega izvoza v Nemčijo. Danes 6e bo radi tega 6estala romunska vlada in bo razpravljala o novih nemških predlogih. Kaže, da bo vlada zaradi teh novih predlogov naletela na veliko nasprotje. Predsednik turške republike Ismet Ineni nadaljuje nadzorstveno potovanje vzdolž sovjetsko-turške meje. Turška vlada je sklenila podaljšati progo iz mesta Erzerum čisto do ruske meje. Storila je 1* vojaških razlogov. zadružni sistem, z njegovo svobodo osebnosti in svobodo proizvodnje. Ni treba poudarjati, da mi želimo zadružnemu^ sistemu popolno zmago v gospodarskem življenju in v gospodarskem državnem razvoju. Pomen zadružništva je ogromen tudi v normalnih razmerah. To važnost povečujejo nenormalne razmere, v katerih prav zdaj živimo. Pa tudi za državno obrambo, za prehrano prebivalstva, za vnovčevanje kmetijskih pridelkov, predvsem onih malih producentov, je zadružništvo nenadomestljivo. Pa ne samo to. Zadružništvo je tudi moralna sila za zbližanje posameznikov raznih slojev in naroda. Zadružništvo je apostol pravice, ljubezni in miru. Naše geslo je: Vedno naprej k boljšemu in popolnejšemu! Zvesti temu geslu bodo naši napori v bodočem poslovnem letu: odstraniti iz zadružništva vse, kar je pomanjkljivega, manj popolnega in okrepiti vse, kar imamo, napeti vse sile, da zadružništvo prodre ne samo v zadnji kot naše države, temveč da tudi zadružna misel, zadružna zavest, zadružna načela osvoje čimprej nas in naše sodržavljane. Torej na deio za napredek in razvoj našega zadružništva! Govor so vsi navzočni navdušeno pozdravili. Nato je občni zbor nadaljevali s svojim delom po dnevnem redu Vesti 14. decembra Madžarska gornja zbornica je včeraj odobrila za konski načrt za izvedbo agrarne reforme, na, važnejšega vprašanja v današnji Madžarski. Angleški listi z velikim poudarkom pišejo o ju Irišnjem govoru italijanskega zunanjega mi nistra grofa Ciana ter mu pripisujejo izredno važnost. Francoskega notranjega ministra Sarrauta so včo raj v poslanski zbornici silovito napadali, da ni znal že v začetku vojne onemogočiti komi, nisticne stranke in njenih plačanih voditeljev ki skušajo po naročilu iz tujine na znotraj sla biti državo. Predsednik poljske vlado v Parizu general Sikor ski je dal francoskim ministrom izjavo, v ka teri_ pravi, da je za mir v Evropi potrebno uničenje nemške edinosti. Njegove nadaljno izjave pa so bile tako hude, da jih niti fran coska cenzura ni mogla pustiti neokrnjene. Najmodernejši bolniški avtomobil. 40 strežnikov in strežnic ter 6 zdravnikov je včeraj odpotovalo iz Švedske na Finsko. Velika angleška vojna ladja, nosilka letal, »Ari; Royal«, o kateri so Nemci že večkrat poročali, da so jo njihova letala potopila, je včeraj priplula v Kapstadt ob južnem koncu Afrike, kjer je njena navzočnost potrebna, da bodo letala z nje iskala nemško križarko »Admiral Sheer«, ki ograža plovbo ob vzhodni afriški obali. Angleški mornariški minister Churchil je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da se nevtralne ladje lahko izognejo nemški nevarnosti na morju, če hočejo sprejeti varstvo angleških vojnih ladij. Japonsko vojaško poslanstvo, katero vodi polkovnik Tateismi, je včeraj dopotovalo v Belgrad, kjer bo ostalo nekaj dni. Angleška vlada je sklenila utrditi otočje Samoa v Tihem morju in je za začetek dala 15 mili j. dolarjev v ta namen. Poglavitni sovražnik Francije in Anglije danes ni več Nemčija, marveč Sovjetska Rusija. Tedaj ko je Italija govorila o sovjetski nevarnosti ter ji nasprotovala, sta Anglija in Francija nasprotovali Italiji ter podpirali Sovjete — piše milanski dnevnik »Popolo d’Italia«, ko navaja ugotovitve francoskega tiska o sovjetski nevarnosti. Letalska bitka nad nemškrm otokom Helgolandom London, 15. dec. o. Angleško letalsko ministrstvo sporoča, da je angleško letalstvo v zadnjih 24 urah izvbdlo obsežne polete nad vsem Severnim morjem. Letala so iskala sovražne podmornice in ladje. Nad nemškim utrjenim otokom Helgolandom so se angleška letala spopadla z nemškimi. Po hudi bitki so Angleži sestrelili štiri nemške avione znamke Messersehmidt, nemško topništvo pa je sestrelilo tri angleška letala. Vsa ostala letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Stvarno sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo Budimpešta, 15. dec. o. Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd« prinaša v snočnji številki uvodnik, posvečen razmerju med Jugoslavijo in Madžarsko. List je zadnje čase objavljal izjave raznih uglednih jugoslovanskih politikov o tem vprašanju. V snočnjem članku povzema vse te izjave in pravi, da jasno kažejo, da je zbliževanje med Jugoslavijo in Madžarsko dobilo že čisto stvarne oblike. Ni naključje, da hočeta Madžarska in Jugoslavija s svojim sodelovanjem služiti miru in da pri tem obe gledata v Rim. Italija je danes najmočnejša opora za države, ki hočejo služiti evropski omiki. Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Japonsko Belgrad, 15. dec. m. V Belgrad je prispelo japonsko trgovinsko zastopstvo ter stopilo v stik z našimi pristojnimi krogi, da vzpostavi boljše trgovske odnošaje med Jugoslavijo in Japonsko. Japonci se predvsem zanimajo za našo rudo, za žito in za koruzo. Bolgarsko trgovsko zastopstvo potuje v Moskvo Sofija, 15. dec. m. Na snočnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se odpošlje v Moskvo posebno trgovinsko zastopstvo zaradi ureditve odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo. To bolgursko zastopstvo bo vodil v Moskvo finančni minister Dobri Požilov. Komunistične demonstracije v Belgradu Belgrad, 15. dec. m. Komunistični elementi so snoči spet hoteli na več krajih prirediti demonstracije v svoje namene. Policija je povsod pravočasno nastopila ter demonstrante razgnala. Več razgrajačev je tudi zaprla ter jih takoj obsodila, najprej zaradi povzročanju neredov na 30 dni zapora, medtem bo pa proii njim izvedla se drugo preiskavo. O demonstracijah samih je bilo snoči izdano naslednje uradno poročilo: »Snoči so tri skupine komunistov, študentov in delavcev poskušale prirediti demonstracije istočasno na več krajih. Policija je takoj posredovala, demonstrante razgnala in preprečila nadaljnje nerede. Demonstrantje so organe oblasti napadli s kamenjem in so pod var-, stvom noči izstrelili tudi nekaj strelov iz samokresa. ptreli so ranili lažje dve osebi, več pa Jih je bilo ranjenih s kamenjem. Med njimi je 1 i varnostnih organov. Aretiranih je bilo bO oseb, ki so kaznovane na 30 dni zaporu. Oblasti so storile vse potrebno, da iz-slede organizatorje teh neredov in jih zapro.« Adi se pa, da bo boj proti komunističnim plačancem neuspešen, dokler bodo komunistični agitatorji^ lahko pod plaščem zakonitosti širili svoje načrte po raznih listih in revijah, kakor ng PJ\V Kramerjevskem »Ljubljanskem Zvonu« »Sodobnosti« Občni zbor Glavne zadružne zveze: Dr. Korošec o nalogah in pomenu zadružništva Belgrad, 15. decembra, m. V inženirskem domu je bil danes dopoldne občni zbor Glavne zadružne zveze. Začel ga je predsednik in predsednik senata dr. Anton Korošec s sledečim govorom: Bratje zadružniki! Preden preidem na dnevni red našega rednega letnega občnega zbora, mi dovolite, da vas predvsem toplo in prisrčno pozdravim. Moj pozdrav vam naj bo obenem tudi pozdrav vsem zvezam, vsem zadružnikom po vsej naši državi. Minulo je zopet leto dni življenja in dela Glavne zadružne zveze. Slabi preroki, hvala Bogu, niso imeli prav, ko so napovedovali boj v zadružništvu, združenem v eni Glavni zadružni zvezi. Delo v Zvezi našega zadružništva v tem letu dokazuje, da je med nami zadružna zavest in zadružna ideja močnejša od vseh osebnih nesporazumov. To ugotavljam z veseljem in zadovoljstvom. Skupno delo in življenje je pripomoglo mnogo v tem letu k notranji utrditvi zadružništva. Gospodarske razmere v zadnjih desetletjih so zadale zadružništvu mnogo ran, toda vidno je, da ima zadružništvo v sebi toliko življenjskih moči, da z malo pomočjo te rane samo ozdravlja in se mu posreči, da zadružništvo postaja iz dneva v dan vse močnejše. Iz naših letnih poročil je razvidno delovanje Glavne zveze. To delovanje je bilo živahno in vsestransko. Ne nameravam poročati o tem delu, temveč hočem samo poudariti dejstvo, da je naše zadružništvo močno sodelovalo pri reševanju naših gospodarskih vprašanj in pri vprašanjih naše vasi. Ni dvoma, da je zadružništvo sistem, ki pospešuje reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj. Zadružništvo je mnogim narodom večalo uspehe na vseh področjih Za materifhlno blagostanje, za višje kulturno življenje, za boljše pogoje socijalnega življenja ima zadružništvo velike zasluge. Zadružništvo odklanja nepravičen dobiček, izključuje nepotrebne posredovalce, pomaga ustvarjati in jačiti pogoj za življenje in blagostanje tako za posameznika kakor za narod. Zadružništvo izpoveduje svobodo in dostojanstvo človeka, enako pravico za vse ljudi. V tem delu in v teh mislih zadružništvo ustvarja srečo posamezniku in pospešuje srečo celoti. Zadružništvo tudi ni samo gospodarsko, čisto inaterijalistično gibanje, temveč je gibanje, ki ima v sebi mnogo duhovnih vrednot. Iz teh razlogov je tudi za nas, za našo malo državo conditio sine qua non za gospodarski razvoj, za kulturni napredek in za dobre socijalne odnošaje med posamezniki in medstanovske odnošaje. Zadružništvo često predstavlja drobno delo, toda vse to neznatno drobno delo in njegovi usjiehi predstavljajo izredno važen činitelj v življenju vsakega naroda. Tisoči in tisoči naših zadrug, od teh tudi po številu članstva kakor tudi po obsegu dela majhnih in na oko brezpomembnih — pa do zvez in do Glavne za-c“lV£I?e. zveze predstavljajo moč, ki bi se v vsej veličini pokazala šele tedaj, če bi vsega tega naenkrat ne bilo. Kako bi se omajala celotna stavba našega socialnega in gospodarskega življenja. 2e svetovna vojna je prisilila države, da so morale vse vlade prevzeti usmerjanje gospodarske politike. Dober del narodne gospodarske politike je dirigiran od strani državnih oblasti. Vsi se sprašujemo, po kateri poti naj hodimo, ali čisto v državno trgovinsko politiko in v državne sindikate in kolhoze, ali oa v Sovjetska Rusija izključena iz ZN Žalostne ugotovitve o nemoči ženevske ustanove Sovjetske čete so na srednjem delu bojišča še 170 km od morja Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 15. decembra. Na Kristin dan je sneg močno pobelil hrib in plan. Že snoči okoli 18.30 je začelo počasi naletavati, ponoči se je nato razvil snežni me-tež, ki je trajal do ranega jutra. Snežni val je prišel v naše kraje iz severovzhodnih krajev čez Karpate iz Rusije in Finske. Reveži, ki so slabo preskrbljeni s kurjavo, s strahom zro v bodočnost, da jih ne bo zajela huda zima z mrazom, ko bodo prisiljeni zmrzovati v slabih, nezakurjenih stanovanjih s svojimi družinami. Zadnji čas je bilo sploh opažati, da so se cene kurivu nekoliko dvignile. Nasprotno pa so se snega razveselili športniki, ki že delajo račune, kako bodo ob prostem času, oso-bito ▼ nedeljo posvečali ure in ure belemu zimskemu športu in se udajali beli opojnosti. Tudi mladina, ki je vsa vneta za smuk, se je davi razveselila snega. Davi v šolo hiteča mladina ni drugega razpravljala, kakor to, kako si je že pripravila sanke in kako si je že namazala smuči. Je pač v tej dobi težkih viharjev to še edino veselje brezskrbne mladine) Se ni prometnih teiav V Ljubljani je do davi padlo do 5 cm snega. Po Gorenjskem močno sneži in tam je že snega na novo do 15 cm. Vso Slovenijo je drugače objel snežni val. Povsod sneži. Hudi snežni meteži so po Kočevskem, Notranjskem okoli Blok in v čaDranskem okraju. Avtobusni promet je bil davi deloma oviran. Splošni promet je bil drugače neoviran in se je razvijal skoraj še normalno. Kakor nam sporočajo, so vse telefonske in brzojavne naprave v redu in niso še nikjer pretrgane, ko je ta sneg drugače precej moker, zato težak. Bile so ponekod le majhne motnje, ki so bile takoj odstranjene. Vse interurbanske telefonske proge iz Ljubljane v vse smeri so funkcijomrale v reau. Železniški promet se razvija brez večjih težav. Vlaki imajo le malenkostne zamude. Močno zasneženi prihajajo vlaki z Gorenjske. Tramvajski promet v mestu se je davi vršil popolnoma brezhibno. Nikjer ni bilo nikakih težav. Promet po mestu je reden. Ker je sneg južen, se je po ulicah začel tajati in počasi nastaja vsem pasantom neljuba brozga. Razne nesreče in poškodbe V kroniko nesreč zapišemo, da je reševalna postaja letos zaznamovala že 4362 raznih voženj bolnikov, ponesrečencev in poškodovancev. Splošna bolnišnica pa je do davi sprejela na razne oddelke letos že 33.300 bolnikov. Dnevno jih sedaj, sprejme 150 do 200 in še__več. Reševalna postaja je bila snoči ob 17.45 poklicana na policijsko stražnico II na Tyrševi cesti, kjer je bila deklica Olga Remžgarjeva. To je pes ugriznil v desno nogo. Lastnik psa bo imel velike sitnosti. Reševalci so deklico prepeljali v ambulatorij bolnišnice. Tam je bila obvezana. France črnologar, upokojeni vozovni preglednik drž. železnic, stanujoč na Hrušici pri Jesenicah, je včeraj popoldne padel z lestve na glavo tako, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Snoči ga je reševalni avto odpeljal z glavnega kolodvora na kirurgični oddelek bolnišnice. Klučevšek Lojze, posestnik v Svibnem pri Radečah, je vozil iz gozda voz listja. Na ozki gozdni poti se je voz prevrnil na Klučevška tako silno, da mu je bilo zlomljenih več reber. V Ljubljani stanujoči zidar Žerjav Anton je nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Koritnik Miha, delavec v Kranju, se je grel pri neki centralni kurjavi. Zažgala se mu je obleka, da je začela goreti. Dobil je hude opekline po telesu. Raznoterosti iz policijske torbe Policijska torba je danes skoraj prazna. Nosi samo drobnarijo, ki bo_ pač zapisana v policijskih spisih. V Ljubljani drugače zadnji čas ni bilo večjih tatvin. Tatovi, ki se rekrutirajo sedaj iz mladih beračev in postopačev, hodijo okrog in stikajo po raznih stanovanjih. Tak berač se je priklatil v neko stanovanje v Marmontovi ulici ter je, ker mu je bila dana prilika, izmaknil neki dijakinji več starih zlatnikov, 2 zlati uri in nekaj denarja. Dijakinja je oškodovana za 2500 din. Mnogo govore sedaj o tolovaju Tonetu ITa-cetu, okoli katerega se vije venec razbojniške romantike. Hace je prebrisan in uren roko-mavh, izvežban zlasti v skrivalni tehniki pred varnostnimi organi, saj je včasih tudi tihotapil rez mejo. Razna poročila si zelo nasprotujejo. Poročali so že, da bodo Haceta kmalu imeli v rokah, ker se varnostni, trdno sklenjeni obroč proti njemu tam na Dolenjskem okoli Trebelnega močno zožuje in mu bo težko pobegniti, llace pa je že utekel v neznano smer. Božična drevesca S pomnoženim povpraševanjem po božičnih drevescih se je močno razširilo njih sekanje ter povečal izvoz v druge banovine. Sekanje se je razpaslo v takem obsegu, da nasprotuje predpisom in načelom smotrnega gozdnega gospodarstva. Ker so za božična drevesca pripravna le lepa, pravilna in enakomerna raščena debelca. je nevarnost, da bo posekano mnogo drevja, ki bi tako iz gospodarskih kakor tudi iz vzgojnih razlogov moralo ostati v gozdovih in nasidih. Nekateri izsekavajo z izgovorom preredčenja prav najlepša in za razvoj gozda najboljša drevesca, a podjarmljena in bolehna drevesca puščajo še nadalje v gozdovih. V okolici velikih mest pa nastanejo tudi precejšnje škode zaradi tatvin božičnih drevesc. Na podlagi naredbe glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc (Službeni list 1932., števt. 733/92) opozarja mestno poglavarstvo, da je sekanje mladih iglastih dreves za božična drevesca v nedoraslih gozdovih prepovedano. Za božična drevesca se smejo sekati in prodajati v prebiralni sečnji samo drevesca, ki se dajo izločiti za čiščenje in redčenje gozda. Kdor bo prodajal ali prevažal božična drevesca, bo moral dokazati njih izvor s kolkovanim potrdilom županstva one občine, v območju katere so bila drevesca posekana. To potrdilo, ki ga izda županstvo po predpisanem vzorcu, mora imeti oseba, ki prodaja ali prevaža božična drevesca, vedno pri sebi ter ga mora pokazati na zahtevo gozdarskih, javno-varnostnih, dohodarstvenih in tržnih organov. Imenovano osebje bo strogo nadziralo dobavo, prodajo, izvoz in uvoz božičnih drevesc ter bo za vsak pretopek gozdno-policijskih in kazenskih predpisov uvedeno kazensko postopanje. Opozorilo pošiliateliem voščil in daril po pošti Za praznike pošilja občinstvo potom pošte čestitke svojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter se v ta namen poslužuje predvsem razglednic. Često se dogaja, da nastanejo ob dostavi takih pošiljk spori z naslovniki zaradi doplačila poštnih pristojbin. Razglednice (s slikami krajev in vse ostale dopisne karte) je treba taksirati kot dopisnice, stranke pa mongokrat pogrešno smatrajo, da so to tiskovine in jih kot take frankirajo. Mnenja so, da semjo vsa pismena voščila predajati na pošto kot tiskovino. Temu pa ni tako; kot tiskovino se smejo taka voščila predajati le: 1. Ce je vse besedilo tiskano (z roko sme biti napisan naslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum) in 2. če je voščilo napisano z največ petimi besedami na tiskano posetnico. Posetnica mora torej imeti natisnjeno ime, voščilo pa je lahko napisano z roko z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami. Ločila (pike, vejice itd.) se tu ne štejejo. Taka posetinca mora biti vložena seveda v odprt ovitek. Izjema pa velja za inozemstvo kamor je dovoljeno med drugim kot tiskovino poslati za Božič in Novo leto pismena voščila z največ petimi besedami ali običajnimi kraticami (5 začetnih črk), ne glede na to ali je to napisano na razglednico, posetnico ali v ta namen prirejeno karto. Poleg voščila z največ 5 besedami je dovoljeno napisati seveda popoln aslov pošiljatelja in prejemnika, podpis in datum. Hkrati opozarja direkcija občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v inozemstvo, da jih omota pravilno, kot je to glede na vsebino potrebno in predpisano. Često pošiljajo stranke v pošiljkah kot blagovne vzorce maščobe, ki se rade tope in ki niso dovol.jno omotane. Vsebina takih pošilj pokvari potem še druge. Pošte imajo nalog take pošiljke zadržati od odprave. V interesu strank je torej, da pošiljke pravilno opremijo, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom in ne ovirajo poslovanja pošt. Pripomniti je, da je dovoljeno predajati po zinžani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga. Blago pa (jestvine in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, je treba predajati na pošto kot pakete za inozemstvo do 1 kg tudi kot male pakete. Nadalje prosi direkcija občinstvo, da v lastnem interesu ne tlači v poštne nabiralnike tiskovin in blagovnih vzorcev (in sploh pošiljk) večjega obsega. Take pošiljke ovirajo redno izpraznjeva-nje nabiralnikov, ker se pri padcu na dno nabiralnika lahko zatakenjo za njeeove robove in tam obvise. Za pošiljke večjega obseea so določeni posebni nabira|p '<' *•*' 1 eki pošti. — Direkcija posle in telegrafa. Ropar pred sodniki Danes se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal 28 letni Ivan Heričko, brezposelni in že večkrat kaznovani čevljarski pomočnik iz Kamnice pri Mariboru. Obtožnica takole opisuje zločin, ki ga je zagrešil v nedeljo 24. septembra t. L: Zakonca Ivan in Ivana Kozljanič sta se zaradi nekega šaljivega zbadanja v gostilni nekoliko sporekla, zaradi česar je mož užaljen vstal in šel proti domu. Žena mu je okoli pol dvanajstih sledila. Še prej pa je v gostilni po moževem odhodu k njej prisedel neznanec in se spustil z njo v pogovor. V svoji naivnosti mu je ženica pripovedovala, da je na pošti dvignila ves svoj denar, ki ga rabi za zdravljenje in da ta denar nosi iz strahu, da ga ji doma ne bi kdo ukradel, vedno pri sebi. Ta brezskrbnost, s katero je neznancu pripovedovala o svojem denarju, je postala zanjo usodna. Ko se je po nekoliko tnračnejši Mesarski ulici vračala proti domu, je za seboj nenadoma zaslišala nagle korake. v tistem trenutku je neznanec skočil k njej, jo podrl na tla ter jo pričel daviti. Posrečilo se mu je, da je ženici iztrgal ročno torbico, v kateri je imela svoj težko prihranjeni denar, in pobegnil. Zenica je seveda takoj po roparskem napadu alarmirala policijo, ki je roparja v osebi Ivana He-rička kmalu izsledila. Heričko seveda odločno taji, da bi ta zločin zakrivil, vendar so izpovedi napadene Kozljaničeve in nekaterih prič tako točne m zanesljive, da mu vso zanikavanje krivde nič ne pomaga. Razprava ob času poročila še traja. Pred raziasnitvljo požiga pred 7 leti Maribor, 14. decembra. Državno pravdnišlvo je od orožnikov v Dravogradu dobilo sporočilo, da so po naključju izvedeli, da je posestnik Anton Medved, ki sedaj stanuje v bližini Dravograda, pred sedmimi leti zažgal lastno gospodarsko poslopje, ki ca je takrat imel v Dobrenju v občini Pesnici pri Mariboru. Poslopje je bilo zavarovano za več kot sto tisoč dianrjev, od zavarovalnice pa je dobil 80.000 din. Že pred sedmimi leti so orožniki pri So. Kungoti sumili, da sta požar zanetila posestnik Medved in njegova žena, vendar jima požara in bilo mogoče dokazati in tako sta bila po nekaj dnevih preiskovalnega zapor zopet izpuščena, zavarovalnica pa je morala zavarovalnino izplačati. Dravograjski orožniki so pred nekaj dnevi zopet zaslišali posestnikovo ženo, ki je sedaj priznala, da je njen mož sam zažgal svoje gospodar- sko poslopje, da bi si z zavarovalnino pomagal iz denarnih zadreg. Iz svinjske kuhinje je vzel žerjavico, jo vtaknil v preganjeno vrečo in jo vtaknil v koruzno slamo, ki jo je imel v gospodarskem poslopju. Takoj zatem je odšel v sobo, se hitro slekel in potem skozi okno opazoval, kdaj se bodo pojavili plameni, kar 6e je že čez kake četrt ure tudi zgodilo. Slama se je vnela in kmalu je bilo vse gospodarsko poslopje v ognju. Osumljeni Medved odločno zanika, da bi sam zažgal svojo lastnino, vednar žena vztraja pri svojih trditvah. Na vprašanje, zakaj resnice ni izpovedala že pred sedmimi leti, je odgovorila, da je molčala iz strahu pred moževim maščevanjem. Orožniki so Medveda aretirali in oddali v mariborske sodne zapore. Proslava 20 letnice slovenskega vseučilišča Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo dvajsetletnice obstoja nniverze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Proslava bo v dneh 16. in 17. dec. 1939 po naslednjem sporedu: I. V soboto, dne 16. decembra 1939, ob 20 v opernem gledališču: slavnostna predstava; a) državna himna (orkester); b) beseda gledališkega intendanta in akademika g. Otona Župančiča; c) predstava: »Gorenjski slavček« (Foerster). II. V nedeljo, dne 17. decembra 1939; v univerzitetni zbornici ob 10: a) državna himna (APZ); b) slavnostna seja (rektorjev pozdrav in nagovor); c) Adamič: Zdravica (APZ); d) slovesna promocija senatnega predsednika g. dr. Antona Korošca za častnega doktorja prava; e) Ilaydrich: Mladini (APZ). (K slavnosti v univerzitetni zbornici bo vstop z Vegove ulice in le s posebnim vabilom.) III. Istega dne ob 11 dopoldne v veliki unionski dvorani Slavnostno zborovanje: a) državna himna (orkester glasbenih akademikov); b) rektorjeva nvodna beseda; c) pozdravi zastopnikov oblasti; d) ustanovitev slovenske univerze: predsednik senata g. dr. Anton Korošec; e) borba Slovencev za univerzo: univ prof. in akademik g. dr. J. Polec; f) Adamič: Zdravica (APZ). Za udeležbo pri slovesni seji in promociji so razposlana posebna vabila. Ker pride k tej seji na univerzi tudi zastopnik Nj. VeL kralja, opozarjamo p. n. gg. povabljence, da se prične slavnost točno ob 10 (brez akad. četrti). Vhod v nniverzitetno zbornico in dovoz za avtomobile bo v Vegovi ulici. Dalje prosimo točnosti tudi p. t. posetnike slavnostnega zborovanja v Unionu. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Slovenjgradec Že dalje časa je pobožna želja Šmarčanov tlela v upanju, da bi dobili čim prej elektriko. Kako prav nam bi zdaj v dobi pomanjkanja petroleja prišla! Seveda, pa ne samo za razsvetljavo, še več bi koristila za pogon strojev. Sicer se govori, da je zdaj prva na vrsti naša občina in dolžnost vseh interesentov je, da prično zbirati denar za to vclevažno pridobitev. Naša Kmečka zveza tudi prav živahno dela na gospodarskem^ polju. Naroča se za člane sol, žito i. dr. Kmetje, ki še niste včlanjeni v našo organizacijo Kmečko zvezo, zganite sc vendar enkrat in pristopite! Pa ne samo to; prevzemite kakršno koli nalogo v društvu in se tudi udejstvujte z delom. Junak s pavjim perjem Celje, 14. decembra. Celjski dopisnik mariborske^ »Večernika« razodeva v svoji notici v današnji številki omenjenega lista Celjanom povsem novo skrivnost. faF j š® nihče ni vedel, to nam je jasno sedaj: da prihajajo prve avtentične informacije iz Belgrada naravnost v njegovo pisarno, kjer se šele kuba časopisna hrana drugim slovenskim dnevnikom m poldnevnikom, ki jedva »čakajo«, da kane kaj z »bogatinove« mize v njihove skromne sko-jf' Tako sta >slovenec« in »Slovenski dom« izvedela za ponovno ustanovitev carinarnice v Celju šele iz notice celjskega dopisnika »Večernika«, ki je kakor delfski orakelj dvoumno prerokoval..to, kar je bilo nam tedaj že znano in golovo. 0 čemer je on govoril v prihodnjem času, da bo Celje namreč dobilo carinarnico, to je bilo »Slovencu« in »Slovenskemu domu« že dokumentirano dejstvo. Kje je celjski dopisnik »Večernika« pobral opazko o hudovanju z naše strani, ne vemo, točno pa vemo, da gospod dopisnik »Slovenskega doma« sploh in bral, ker bi sicer kaj takega v našem poročilu ne našel. Na misel nam prihaja basen o sraki, ki si je nadela 'pavovo perje, da bi vzbujala večjo pozornost in občudovanje. Sorodniki, hujši od najhujšega sovražnika Maribor, 14. decembra. | Orožniki v Velenju v slovenjegraškem okraju so pred par dnevi zaznali za strahovito trpljenje 43 letnega že od rojstva pohabljenega Avgusta Šumljaka, ki je živel na svojem rojstnem domu, na katerem sedaj gospodari njegov brat, njegova svakinja in njena mati, Cim so orožniki za primer izvedeli, so takoj začeli s poizvedbami in s preiskavo na nesrečneževem domu. Orožniki so ugotovili, da je bil pohabljenec izpostavljen strahovitemu mučenju, ki je na njegovi zunanjosti zapustilo vidne sledove. Zaloigra pohabljenega Šumljaka se je pričela, ko je na dom, ki ga je^ prevzel pohabljenčev brat Ivan, prišla njegova tašča Neža Kovačeva. Razmere pri hiši 60 se vedno slabšale in slednjič je prišlo tako daleč, da se je od hiše odselila domača mati, ki je svojemu sinu predala posestvo, sama pa si izgovorila preužitek, ki pa ji je nazadnje postal tako grenak, da se ga je prostovoljno odpovedala. Stara mati se je tako izognila vseh nevšečnosti. Pohabljeni Avgust pa je ostal iia svojem rojstnem domu, kjer se je sedaj pričel njegov križev pot. Sam je orožnikom pripovedoval, da so ga pričeli strahovito pretepati in da je hrano dobival le po enkrat na dan, pa Se tisto tako neokusno, da skoraj ni bilo užitno. Tudi kruha mu niso dajali ali vsaj le silno redko, Z obleko seveda ni bilo najboljše. O.blečen je bil v stare in raztrgane cape spati pa je moral v zatohli kamri na stari postelji s šopom fižolove slame, pokrivati pa se je moral s starimi cunjami. Zaradi takega ravnanja je že itak slabotni pohabljenec popolnoma shiral in je na zn [>oIj podoben mrliču kot živemu človeku, fto so ga orožniki obiskali in zasliševali, jih je nulo prosil, naj ga vendar rešijo tega pekla in spravijo k boljšim ljudem. Reveža so res začasno nastanili pri nekem posestniku v isti občini, trdosrčne njegove sorodnike pa so orožniki prijavili oblastem. Mac Keefcr, Frazier in njuni so se v začetku 6mejali temu trobentanju. Preveč 60 si biili v svesti svoje moči in svojih zvez, da bi bili »amo za trenutek pomislili na to, da bi utegnil čudaški duhovnik uspeti. Toda plazu, ki ga je Jerryjev nastop sprožil v javnositi, ni bilo moči več ustaviti, to so morali brž spoznati. Za listi so 6e Jerryju ponudile v pomoč še radijske postaje. Govoril je vsak večer milijonom ljudi in jih navduševal za boj zlu, ki je bilo doma ne samo v njegovem mestu, marveč je bilo postalo v Ameriki narodna bolezen, državna sramota. Po radiu in po časopisih je Jerry brezobzirno in neusmiljeno izdajal javnosti vse, kar je vedel o Rockyju in o njegovi bivši razbojniški družbi. Tega ni bilo malo. Polagoma je začelo gangsterje duhovnikovo delovanje skrbeti. Posli niso šli več tako gladko kakor včasih, dobiček je padal. Edini človek, ki je pri tem po krivem trpel, je bila Laury. Boj proti razbojni-štvu jo je presenetil. Bila je ženska, zaljubljena in neuvidevna, zato ni znala presoditi pomena tega boja. Nekega jutra je vsa nesrečna pritekla k Jerryju. Ne da bi potrkala, je planila k njemu v 6obo. S solznimi očmi je že s praga vpila: »Lepo vas prosim, povejte mi, zakaj vse to?« Jerryj se je začudeno ozrl. Ko jo je videl, je vprašal samo: »Kaj?« Angeli garje vili lic ^ Roman s slikami 45 Dekle se je zdrznilo* »I to .., Proti Rockyju ... Proti gangsterjem ...« Duhovnik 6e je nasmehnil, ko je videl, da jo je z eno samo besedo spravil v zadrego. Stopil je k njej, jo prijel za roko in vprašal narvnost: »Ga imaš zelo rada?« Dekle je zdaj bruhnilo v jok in pobesilo glavo Nekaj časa ni mogla spraviti besed iz sebe. Potem je začela jecljati: »Da ... tako .. ga imam ... rada, tako ... rada ... « Duhovnik jo je vprašal samo: »No, in?« Laury ga je proseče pogledala, rekoč: »In tako rada bi ga . . . rešila.« Duhovnik se je nasmehnil, potem jo je resno pogledal: »Da, oba ga imava rada. Jaz tudi. Rad 6em ga imel, ko je bil še otrok. In jaz tudi seveda ...« Zdaj 6e je malo zamislil, nato pa je govoril naprej, kakor da se pogovarja eam s 6eboj: »Da. Vse sva delala skupaj. Bojevala 6va se skupaj, kradla skupaj, tepla se skupaj... Da me ni Rocky rešil nekoč, bi se bila moja pot drugače zasukala. In njegova tudi... Morda je samo zaradi mene krenil na to neumno pot.. ■« Pogledal je dekle, ki ga jc začudeno poslušalo, potem je nadaljeval. »Da, tudi jaz ga imam rad. In kako! Toda naj bi storil karkoli — in storil bi vse, — da ga rešim, bi nič ne pomagalo. Tudi življenje bi dal, pa vem, da ne bi nič koristilo.« Laury ga je gledala nerazumljivo in skoraj jo je bilo sitrah duhovnovega govorjenja. Jerry je govoril naprej: »Vem, preveč ga imaš rada, da bi vse to razumela. On gre po poti, s katere ni vrnitve. Je ni! Lahko storimo, kar hočemo, pa ne bo drugače. Zločin človeka zveže s tisoč verigami, čeprav morda še sam noče in ne ve. Šele, kadar se hoče iztrgati, se mu resnica pokaže. In izbirati ima med samokresom ali med starim tirom.« Duhovniku je bilo hudo, tako hudo, da mu je stopil pot na čelo. Rad je imel prijatelja, toda dolžnost ga je klicala, da se je boril proti njemu. Treba je bilo zlomiti upor lastnega srca in iti po poti, na katero je bil stopil. Izgubil bo enega prijatelja in rešil tisoč duš. Zanj ni bilo izbire ... Stresel je glavo in rekel Laury: »Vidiš, vse to moram delati. Moram delati zaradi tistih nedolžnih, ki jih Ro-ckyjev vzgled vleče v zločin. Te moram rešiti usode, katera je določena Rockyju. On bo padel, toda drugi bodo živeli.« Naglo 6e je obrnil, da ga ne bi premagala ginjenost. Laury so njegove besede presunile. Zaslutila je resnico, zaslutila je veličino duhovnikove odpovedi. Bila je pošteno dekle. Navzlic bolečini v srcu je priznala, da ima duhovnik prav in da ni moči storiti nič ... Nič!.. Grenko je bilo spoznanje in resnica grozna. Lepe sanje so se razblinjale v nič ko megla ob prvem soncu. Kamor |e hotela prijeti, ni bilo nič .. Dala je bila svojo ljubezen človeku, katerega nobena sila na 6vetu ni mogla več rešiti, če ga ni mogel rešiti oče Jerry, ki ie bil njegov prijatelj. Ni se mogla premagati, da ne bi jokala. Bolečina ji je vzela vse ozire in 'spustila se je v krčevito ihtenje. I Duhovnik ni spregovoril več nobene ; besede. Pobožal jo je po glavi, potem pa sedel na svoje mesto, si podprl glavo z rokami in se izgubil v težke misli. Prebudil 6e je šele, ko je slišal, da so se vrata zaprla . . Boj se je nadaljeval. Jerrv !p imel v rokah vedno več dokazov, vedno hujše orožje proti razbojnikom. Radio je nesel njegov boj po vsej Ameriki in po svetu. Podpirali so ga zdaj prav vsi listi. Jerryjev poskus je bil zdaj tako splošno znan in tako priznan, da bi bilo nevarno za sleherni časopis, ki ne bi bil hotel o tem pisati in duhovnika pri njegovi stvari podpirati. Kar je zvedel novega, je takoj sporočil po radiu V6em, ki so ga hoteli poslušati. Med razbojniki je začela vstajati skrb. Imeli so dolge posvete, kako bi duhovnika naredili neškodljivega. Nekateri «o bili za to, da bi ga spravili s poti, drugi, da bi ga ugrabili in skrili, tretji, da bi ga z grožnjami prisilili, da bi se odselil iz mesta. Toda vsi ti predlogi so se po kratkem premisleku izkazali za ničeve V vsakem primeru bi to razbojništvo škodilo ie j , ,Pa S®1 bo škodilo duhovniko-r?van|e' bi se Jerryju kaj zgo-d“■°i. bi se vzdignila v mestu revolucija, ki bi jih pomela od prvega do zadnjega. Potem so 6eveda pomislili na to, da bi duhovnika podkupili. Toda ravno tedaj, ko so zasnovali premeten načrt, jih je Jerry udaril, Imel je tisti večer po radiu govor, t katerem je povedal, kako mu je Rocky prišel ponujat denar za njegovo mladinsko zavetiče. Naročajte »Slovenski dom«! Ud tu in tam Obširno preosnovo naše gospodarske politike pripravlja vlada. Cap zahteva temeljite spremembe, da b; se naše gospodarstvo hitro prilagodilo novim razmeram. S temi preosnovami se bavi poseben ministrski odbor, v katerem je tudi gradbeni minister dr. Miha Krek. Ta odbor je imel že dve seji in je na svoji drugi seji pritegnil k posvetu tudi več strokovnjakov in se z njimi posvetoval glede preosnove »Prizadac, zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, z novim poslovanjem posebnega ravnateljstva za vodstvo naše zunanje trgovine in_s poslovanjem ravnateljstva za ljudsko prehrano. Na prihodnjih sejah bodo sprejeta potrebna navodila, ki jih bodo potem resorni ministri izvajali Zagrebška akademija znanosti in umetnosti je bila nedavno z večino glasov sklenila, da bo spremenila svoje ime iz »Jugoslovanska akademija« v »Hrvatska akademija znanosti«. Ta sklep je predsednik poslal v odobritev hrvatskemu banu dr. su-bašiču. Proti izpremembi imena se je oglasil znani kipar Ivan Meštrovič, ki meni, da elani akademije niso legitimirani za sprejemanje takih sklepov iz dveh razlogov: Ustanovitelj Škot Juraj Strossmayer in njegov prijatelj dr. Rački sta vstavila med pravila določilo, da se akademija imenuj Jugoslovanska, da bi bila privlačna sila za vse južne Slovane. Meštrovič meni, da sedanji člani niso upravičeni izpreminjati tega tradicionalnega imena tudi iz drugega razloga, namreč iz pravnega. Za tak sklep je merodajen po ustanoviteljevih določilih le hrvaški sabor. Svojo izjavo je Meštrovič objavil v »Hrvatskem dnevniku« v obliki pisma, katerega je bil poslal predsedniku akademije dr. Bazali, ker se seje akademije sam ni mogel udeležiti. Se preden je bila izjava tiskana, pa se je oglasil vse-učiliški profesor dr. Viktor Novak in s poplavo starih jugoslovenskih fraz čestital Meštroviču, da si je upal povedati tako odkrito svoje mnenje. Po Novakovem mnenju pa je Meštrovič s tem ustvaril veliko novo umetnino. Izvoz puranov ▼ Anglijo iz Srbije se je že začel. Vsako leto kupi Anglija za božične praznike velike količine puranov, od katerih jih del kupi pri nas. Letos je bila kupčija zlasti v Jago-dini dobra, saj je po poročilih časopisov ni kmetske hiše v okolici mesta, katera ne bi izkupila vsaj en tisočak za prodane purane. Vseh plač so se v korist občinskih revežev odrekli župan in odborniki občine Smederevo v Srbiji. Zupan, ki je bil šele pred pol leta imenovan, je ugotovil, da ima občina čez sedem milijonov dinarjev dolga in da je morala zaradi tega ustaviti večino javnih de’., pri katerih so bili večinoma zaposleni reveži. Da bi se dolgovi v redu odplačevali in da bi reveži vseeno dobili nekaj zaslužka, je župan z odborniki sklenil, da se odrečejo vseh svojih plač in dnevnic pri občini in da ta denar namenijo za občinske reveže. Po 24 letih je dobila vrnjeno sliko Matere božje pravoslavna cerkev v vasi Dragalju pri Boki Kotorski. Med vojno, ko so Avstrijci vdrli v te kraje, se je tolpa vojakov zagnala tudi v cerkev. Pobrali so iz nje razne stvari, med njimi tudi sliko Matere božje in nameravali vse sežgati. Nekemu češkemu častniku pa se je posrečilo, da je sliko skril in jo nosil s seboj vso vojno, /animivo ■jte, da se je ta častnik udeležil hudih bitk, pa nikoli ni bil ranjen. Po vojni je sliko prinesel v Prago in iskal priliko, kako bi jo vrnil. Nazadnje 'pa‘je dobil srbskega dijaka v Pragi in mu povedal zgodbo s sliko. Ta dijak, ki je danes zdravnik, se je te dni spomnil vasice Dragalja, ko so časopisi objavili, da bodo tam praznovali 70 letnico upora v Krivošiji. Poiskal je sliko, ki jo je dobil od Čeha, in jo poslal župni cerkvi. Pravoslavni župljani bodo vstoiičenje slike praznovali na slovesen način. Belgrajska policija je iz izpovedi glavnega mednarodnega tihotapca opija, grškega trgovca Konstantinidesa, ugotovila nova imena ljudi, ki so bili udeleženi pri tihotapljenju. Večinoma so to tujci, ki so bili agentje v tujih državah. Konstanti-nides je prikazal sliko organizacije, katere sedež je bil v Parizu, agentje pa povsod, koder je posel uspeval, zlasti pa v krajih, skozi katere je bilo treba razpresti mrežo, da se je blago lahko prenašalo z vzhoda na zapad. Tako so bila središča Pariz, Budimpešta, Atene, Carigrad, Marseille in Belgrad. Konstantinidesa je imela na »črni listi« dolga leta tudi mednarodna liga za pobijanje tihotapstva z opijem. Vsi aretirani bodo sojeni pred belgrajskim sodiščem po zakonu, ki določa za tihotapljenje opija od 1 do 5 let ječe in denarne kazni do 100.000 din. Belgrajska policija pa je vsa imena, ki jih je Konstantinides izdal, sporočila tujim policijam. Dobro kupčijo s starim železom je izrabil grobar v Babini gredi pri Djakovu in s pokopališča »odstranil« skoraj vse železne križe. To se je dogajalo skoraj pol leta. Občina je za skrunilcem grobov poizvedovala, pa zastonj. Šele tedaj je bila tatvina odkrita, ko je neki cigan pripeljal cel voz starega železa nekemu trgovcu v prodajo, pa je bilo na vozu lepo število nagrobnih križev. Trgovec je stvar prijavil orožnikom, ki so od c*gana izvedeli, da je križe nabiral in prodajal grobar Civič, ki je naredil potem kupčijo s ciganom. in sicer je dobil za vsak križ kovača. l®t teike ječe je prisodilo sodišče v Valjevu 60 letnemu starcu, ki je iz krvne osvete ubil Pantelija Bajiča Bajič je bil starcu Tejiču ubil edinega sina, za kar je dobil osem let zapora. Ko se je vrD1‘ 1Z zapora, je Tejič stalno prežal nanj in povsod govoril, da bo smrt svojega sina krvavo maščeval. In res se mu je ponudila prilika, ko se je I antelija na vozu pripeljal mimo njegove hiše. Starec je planil izza hrbta in zarinil žrtvi nož v pljuča. Ves besen je nesrečnika še naprej mrcvaril in klal, da so ga morali ljudje nazadnje s silo odtrgati od lr“P}a- Pred sodiščem jo starec govoril, da se ne čuti krivega, ker je zločin izvršil samo zato, ker meni, da ima popolno pravico maščevati smrt svojega edinca. Ko je svojo zaobljubo izpolni, bo odsedel tudi tistih osem let zapora, ki mu jih je prisodilo sodišče. Silno žalostno je končal 17 letni Dušan Hiba, sin neke belgrajske vdove iz »boljše« družbe. Fantiča je zapeljala slaba družba, da je samo pohajkoval in prežal, kdaj bo svoji materi kaj ukradel. Pred dnevi ji je izmaknil štiri jurje in z njimi odhitel med svoje tovariše. Zjutraj se je vrnil k sosedu krojaču in prav po gangstersko nastopal. Ko je prišla vsa objokana njegova mati blizu, ji je pokazal nov samokres in ji zagrozil, da bo vsakogar ubil, ki se mu bo približal. Mati je nato odhitela po orožnike, pa tudi tem je mali pokvarjenec hladnokrvno grozil z orožjem. Kmalu potem je vrgel skozi okno na cesto listič, s katerim je napovedal, da bo ob 12 >vse končano«. In res je točno ob dvanajstih počil strel in ko so ljudje prihiteli v sobo, so našli mladeniča v zadnjih zdihljajih. Deček si je pognal kroglo v srce iz samokresa, ki si ga je bil kupil z denarjem, katerega ie svoji materi ukradel. Socialno skrbstvo celjske mestne občine Celje, 14 decembra. Celjski mestni svet je sprejel lani na svoji seji statut socialnega skrbstva za mesto Celje in dva pravilnika za (dodeljevanje rednih in izrednih podpor pri celjski mestni občini. Ta pravilnika je sccialno-zdravstveni odbor najskrbneje pripravil, tako da sta bila sprejeta soglasno na seji celjskega mestnega sveta. Po § 6 statuta socialnega skrbstva je bil na zadnji seji celjskega mestnega sveta izvoljen nov socialno-politični odbor, ki je organ mestnega sveta in urejuje zanj socialno skrbstvo mesta Celja. V ta odbor, ki se je popolnoma ločil od zdravstvenega odbora, so bili izvoljeni g. prof. Mirko Ritene, *. Josip Jagodič, g. Vinko Kramer, g. Ludovik Kranjc, g. Franc Lukman, g. Martin Plankar in g. Anton Repnik Socialno-politični odbor je imel do sedaj že dve seji, na katerih ja razpravljal o perečih vprašanjih socialnega skrbstva, o podporah najpotrebnejšim. K temu odboru so pritegnili sedaj še okrajne socialne svetovalce kot posvetovalne organe in zaupnike mestne socialne uprave, ki dajejo socialnemu odboru in oddelku za zdravstvo in za socialno skrbstvo nasvete, predloge, pojasnila in poročila, tičoča se socialnega skrbstva in socialne higiene. Za okrajne svetovalce so bili imenovani za posamezne socialne okraje (mesto Celje je namreč razdeljeno na 10 socialnih okrajev, ta katerega se imenuje okrajni socialni svetovalec po določilih §§ 14 in 15 statuta) sledeči gospodje: prof. dr. Kajetan Ganter, Frie Mikeln, uslužbenec Mohorjeve tiskarne, Franc Jerič, ravnatelj Ljudske posojilnice, Rihard Nardin, trgovec, Maks Zabu-kovšek, krojač, Josip Plevčak, čevljar, Karel Dorn, ietniški paznik v p., Ivan Martinčič, tiskarnar, Karel Golob, mizarski mojster, Josip Kroflič, faktor Mohorjeve tiskarne, Ivan Kodela, posestnik, Anton Dolenc, sodni kanclist, Martin Rebov, nameščenec Vzajemne zavarovalnice, Josip Jagodič in Ludvik Kranjc. Na zadnji seji je predsednik celjske mestne občine g. dr. Alojzij Voršič zaprisegel okrajne socialne svetovalce. Zaprisega navaja, da bodo vrnili svoje delo vedno j>o vesti, oddajali svoja mnenja, predloge, poročila in nasvete strogo in brez izjeme nepristransko ter skrbeli s svojim delovanjem le za koristi ubogih. Po § 18 statuta socialnega skrbstva za mesto Celje morejo opravljati posle okrajnega socialnega svetovalca tudi socialne ali karitativne organizacije. Na zadnji seji socialnega odbora je odbor e svetovalci rešil okrog 30 posameznih podpor naj-bednejšim članom mestne občine. Celjske šole »o dobile za obdarovanje najrevnejših otrok posebne podpore, in sicer: I. mestna deška šola 6fl00 din, I. dekl. mestna osnovna šola (5000 din, II, deška osnovna šola (okoliška) 10.000 din, II. dekl. osn. šola pri šolskih sestrah 10.000 din, Otroški vrtec \ Gaberju je dobil podporo 1500, Otroški vrtec pri šolskih ses*rah pa 1000 din. Podpori okoliški deški in dekliški šoli pri šolskih sestrah sta višji iz razloga, ker zahaja v omenjena zavoda večje število revnejših otrok iz delavskih kolonij/ Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Roganova tolpa strogo obsojena Za svo;a zločinstva se bo pokorila skupno 48 let in 2 meseca Celje, 14. decembra. Včeraj smo obširno poročali o razpravi proti Roganovi zločinski tolpi. Zasliševanje posameznih obtožencev je trajalo do 11 dopoldne, nakar so dobili besedo zagovorniki obtožencev gg. dr. Voršič, dr. Stante in dr. Vrečko. Državni tožilec gosp. dr. Jereb je utemeljil obtožnico in predlagal naj-strožjo kazen. Po piolurnem posvetovanju je predsednik senata g. dr. Dolničar prebral obsodbo, po kateri so obsojeni Peša Milan na 18 let ječe, Karel Kupnik na 15 let ječe, Jazbinšek Ivan na 12 let ječe, Marko Pernek na 2 in pol leta ječe, Pavla Vezovnikova na 5 mesecev zapora in 120 din denarne kazni in Ratej Amalija na 3 mesece strogega zapora in 180 din denarne kazni, vsi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Milan Peša bo po odsluženi kazni izgnan v Ogrski Brod na Češkem, Marko Pernek pa bo po odsluženi kazni poslan v prisilno delavnico za dobo 2 let. Vsi obtoženci so kazen sprejeli. Ratejcva je bila takoj izpuščena na svobodo, ostale pa so vklenjene odpeljali v zaj>ore celjskega okrožnega sodišča, od koder bodo čez nekaj dni odpeljani v Maribor. Mariborski Roganovi pomagači se zagovarjajo danes Maribor, 15. decembra. Danes se odigrava pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zadnje dejanje drame, v kateri je igral glavno vlogo od policije ustreljeni sloviti razbojnik Rogan. Ko je Rogan padel v veži hiše na skrajnem koncu Koroške ceste pod kroglami policijskih pištol, so prišle na dan njegove zveze z ljudmi, ki so mu služili kot pomagači pri nekaterih njegovih vlomilskih podvigih ter so mu potem skrivali pridobljen plen. Ti njegovi pomagači so prišli danes pred sodnike. So to 30 letni tkalec Franc Tajhmajster iz Maribora, Koroška cesta št. 85, njegova mati 69 letna Julijana Tajhmajster ter njegova sestra 44 letna Marjana Zadravec, ki je vdova ter stanuje skupaj s svojim bratom in materjo. Razbojnik Rogan je bil dober znanec Tajh-majstra in njegove sestre ter se je pri njih na Koroški cesti 85 velikokrat zadrževal. Ko so Rogana letošnje poletje in na jesen kot kolo, vodjo proslule razbojniške družine zasledovali po vsej Sloveniji, se je največkrat zadrževal v Mariboru ter se skrival pri Tajhmajstrovih. Pa tudi tukaj ni držal rok križem, temveč je pridno izvrševal vlome. Med drugimi je zagrešil tudi velik vlom v trgovino Valterja Rup-riha v Bresternici in pri tem vlomu mu je Tajhmajster Franc pomagal. Naropan plen pa so Tajhmajstrovi skrili v drvarnici, kjer so blago našli, ko je bil Rogan v njihovem stanovanju ustreljen. Obdolženi Franc Tajhmajster se zagovarja, da ga je Rogan prisilil, da je šel z njim dne 19. septembra zvečer v Bresternico, kjer je stal na straži, medtem ko je Rogan vlamljal v Rup-rihovo trgovino. Odnesel je 53 moških srajc, 15 moških spodnjih hlač, 50 metrov platna, 177 parov moških nogavic, 40 kg sladkorja, 55 kg franka, 5 kf kave, dalje razno žensko perilo, milo, špecerijsko blago, vse skupaj v vrednosti 5000 dinarjev. Tajhmajster pravi, da on pri vlomu ni sodeloval, temveč je stal samo na straži in še k temu da ga je Rogan s samokresom v roki prisilil. Toda vraztresenem sladkorju v trgovini so našli orožniki sledove bose noge, ki se povsem skladajo s sledovi Tajhmajstrovih nog. Njegova mati, Tajhmajster Julijana prizna, da je skrila del ukradenih stvari po Rogano-vem naročilu v svoji drvarnici, pravi pa, da je to storila v skrajni stiski in smrtnem strahu pred nasilnim razbojnikom. Ko so Rogana ustrelili, pa varnostnim organom ni hotela povedati, da so pri njej skrite te zadeve, ker se ie bala, da bi njo in sina zaprli._ Njena hčerka Marijana Zadravec pa vsako krivdo sploh zanika. Ona je Rogana prijavila poliejj ter tako omogočila, da je bil nevarni razbojnik ustreljen. Pravi, da poprej sploh ni vedela, da ie v njihov drvarnici skrit Roganov razbojniški plen. Obtožnica pa pravi, da je hotela policiji to utajiti iz sebičnih razlogov, da bi si te predmete prisvojila. Razprava ob času poročila še trajs,. Zaradi nezakonskega otroka ob 15 jurjev Ljubljana, 15. decembra. | Stari so triki mnogih pustolovskih sleparjev, da nastopajo kot posredovalci pri sodiščih, zatrjujoč svojini žrtvam, da imajo na sodiščih najtesnejše in najintimnejše zveze in da lahko dosežejo sodne odločitve v njih korist in prid. 2e pred leti je v Ljubljani dvignila mnogo prahu neka afera, ko je premeten slepar opeharil nekatere stranke za prav mastne in težke jurje, ker jim je obljubljal, da jim bo njih zadeve dobro uredil. Glavna žrtev tega sleparja je bil neki kmet iz kamniške okolice, od katerega je izvabil slepar do 50.000 din in ga je celo peljal v Zagreb na kasacijsko sodišče. Kmetič, ki se je pravdal zaradi neke parcele, je sleparju tako nasedel, da je pozneje prišel zaradi pravdanja popolnoma na kant. Mnogj kmetje so zelo lahkoverni in verjamejo vse, kar jim kdo na premeten način zna natrobiti in jim obljubljati ugodne koristi iz raznih pravd in sodnih zadev. Čudimo se starim, nepismenim kmečkim očancem, ki so kljub svoji nešolanosti veliko boli previdni in preudarni, ko pa mladi, šolani ljudje. Mlad kmet, ki ima takole nezakonskega otroka, napne vse sile in uporablja vsa sredstva, da bi se otresel »sramote«, da bi se znebil plačila alimentov in da bi bil njegov dom »neoma-deževan«. Doživeli smo celo tragedijo, da je nezakonski oče zastrupU svojega nezakonskega otroka, in to samo zato, da bi se rešil plačevanja alimentov, ko bi lahko z ozirom na svoj gmotni položaj ubogemu črvičku preskrbel primerno doto. V Mednem se je nad leto dni pletla prav zanimiva zgodba. Mlad posestnik Janez bi moral plačevati mesečne alimente za svojega nezakonskega otroka. Obredel je vsa mogoča pota, da bi se znebil te sitnosti. Seznanil se je bil z nekim Milkom, Ljubljančanom, visokim in rdečeličnim eleganom. Temu je potožil svoje gorje. Milko je bil takoj o stvari inlormiran. In govoril je lahkovernemu, naivnemu Janezu: »Veš, na sodišču imam dobre zveze. Vsi sodniki me poznajo. Dosegla bova, da ti ne bo treba Clačevati za otroka. To je lahka stvari Samo treba o plačati in seči v žep! Takse, takse, to je glavno!« Janez, odločen se odkrižati nezakonske maiule Tin ,nj.ene?a otroka, je sprejel Milkovo ponudbo. In Milko je začel prav pridno intervenirati, pisariti in delati razna pi6ma. Z veliko aktovko ga je človek lahko videl na sodišču, kako je hodil z Janezom po sodni palači od sobe do sobe. Navadno je pustil Janeza čakati na hodniku, sam pa je skočil v pisarno kakega oddelka. Janez mu je vse verjel. Milkove sodne intervencije so se pričele takole lani marca in so trajale tja do letošnjega maja. Torej dobro leto je Milko žulil mladega in neizkušenega Janeza za prav čedne denarce. Sprva je Milko od njega zahteval le manjše zneske z izgovorom, da rabi denar za takse m kolke. Pozneje je postal podjetnejši in od njega z vso predrznost- jo, zgovornostjo in rafiniranostjo zahteval stotake, nazadnje tisočake. Ko se mu je naposled Janez skušal upirati, mu je zagrozil: »Vse pade v vodo! Grem k nasprotnemu odvetniku m pravda bo izgubljena.« Lepi Milko je na ta način od kmeta izvabil okoli 14.000 din. $ To še ni bilo zadosti! Kmet je Milka celo v poletni sezoni povabil na dom, da je tam v Mednem preživel na kmetov račun lepe počitnice. Brezplačno je pri njem stanoval in tudi pri njem dobro jedel. Ni se zadovoljil z močnikom in koruznimi žganci, za njega je na mizi dišala pečenka in cvrli so se piščanci. Tako je Milko dobro živel. Od kmeta pa je izvabil tudi čedne množine raznih življenjskih potrebščin. Kmet mu je dal 100 kg krompirja, več kg fižola, 10 kg svinjskega mesa, klobase in še druge dobrote. Milko je naposled samozavestno in ponosno stopil nekega dne k Janezu in mu skrivnostno zašepetal: »Janez! Zadeva je urejena! Najvišje sodišče te je oprostilo. Ne boš več plačeval za otroka!« Pokazal mu je »sodbo apelacijskega sodišča v Ljubljani«, ki pa je bila ponarejena. Janez je ustavil plačevanje alimentov. Kmalu pa se je stvar zasukala, milkove mahinacije so prišle na dan. Ponaredil je razne sodne sklepe, vabila in druge listine, na katere je pritiskal sodne štampiljke, do katerih je prišel najbrž skrivaj brez vednosti sodnih uradnikov. V Mednem je cela afera vzbudila veliko zanimanje in vsa okolica živahno razpravlja, kako se je Janez ujel na sleparjeve limanice — — ^ A Redni občni zbor Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje bo ▼ petek) dne 29. decembra 1939 ob 5 popoldne ▼ poslovnem prostora Ljudskega doma, Streliika 12 Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev račun, zaključka za leto 1938-39. 4 Volitev tretjine odbora. 5. Volitev nadzoistva. 6. Slučajnosti Naročajte Slovenski dom! Kra Uarometer-sko stanje l em pura tara * C' s* = -> — * 55! i~ I C C _ = — §J Veter Pada- vine * = g C c = - c (imer. I aknet e "s « a fc Ljubljana 760-9 2*4 0*! 95 10 0 5-5 sneg Maribo; 761*7 11 o-c 80 10 Sj 50 sneg Zagreb 763*6 4-0 l-o 90 10 l — — Belgrad 753 9 7-0 1-0 91 10 ESE* — — Sarajevo 764-2 3-C 0*0 9i. u 0 — — Vis 752 0 100 6-0 ^0 10 0 — — Splii 7611 ioo 5-0 9o 10 NE, 20 dež Kumboi 760 7 12-0 9-0 90 .0 NE. 0-8 dež Rab 761 0 9-0 5-0 JU 10 NE, 50 dež aonrovniit 760-2 110 90 80 10 ESE. 2-0 dež Vremenska napoved. Oblačno, nestalno ki zmerno hladno vreme z manjšimi padavinami. Koledar Danes, petek, 15. decembra: Kristina. Sobota, 16. decembra: Evzebij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. • Frančiškanska fara bo v nedeljo zvečer ob 8 imela svoj farni občestveni večer. Kakor doslej vsako leto bo imel ta večer umetniško obiležje. Sodelovali bodo gdč. L. Zupanova, g. Lipušek Janez, pri klavirju g. Josip Osana, in igralska družina Frančiškanske prosvete pod režijo g. višjega inšpektorja Štancerja. Uprizorjena bo »Igra o dobroti«, zgodba iz današnjih težkih dni. Ta večer naj pokaže, da se vsa Frančiškanska far« zaveda, da je treba gojiti farno skupnost. Vstopnice se dobe v trgovini A. Sfiligoj Frančiškanska ulica in v nedeljo dopoldne in popoldne pri dnevni blagajni. »Božični izlet v Rim, Dubrovnik In Sarajevo ter v Trst in Gorico. Informacije in sporedi v vseh biljefarnicah Putnika.« Nikita Magalov sloveči ruski pianist je že v zgodnji mladosti kazal izredni pianistični talent. Ko je bil kot 12. letni deček predstavljen v Parizu slavnemu francoskemu pianistu in skladatelju Ravelu je sloveči mojster izjavil »Ta deček ima pred seboj sijajno bodočnost in prorokujem mu sijajno umetniško kariero«. Njegov prvi koncert v Ljubljani bo v torek, 19. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Ne pozabite, da bo priredilo delavsko prosvetno in pevsko društvo Tabor svoj koncert v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEOARNI, Ljubljana. Zidovska ulica 0 Prelovčev koncert Ljubljanskega Zvona bo začel točno ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Na lep užitek, ki ga nam pripravlja nocoj Ljubljanski Zvon pod vodstvom Doreta Matula, opozarjamo vse prijatelje pokojnega Zorka Prelovca. vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 9. prosvetni večer, ki bo dane« ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani, bo posvečen sledeči tvarini: Slovenske pravne starine. Z veliko ljubeznijo in vnemo je zbral to tvarino in jo uredil v celoto g. predavatelj dr. Josip Zontar, profeaor iz Kranja. Veliko predmetov je še ohranjenih po starih slovenskih gradovih, po mestu in trgih in po starih zidanicah Bele Krajine, n pr rovaši. Drugi narodi so v svojih pravnih starinah izdali že obširna znanstvena dela. Na to predavanje posebno opozarjamo akademska društva, zlasti juriste, pa tudi dijake učiteljišča, ki bodo nekoč delovali med ljudstvom. Predavanje bo opremljeno s skioptičnimi slikami, za uvod bo recitacija pesmi: Okameneli ribič. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj za Franč. cerkvijo in v Prosvetni zvezi. Miklošičeva 7. Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sporoča, da je kraljevska banska uprava dravske banovine dovolila z odlokom IV. št. 23.764/1 profesorjem zgodovine, ki 6e nameravajo udeležiti zborovanja slovenskih zgodovinarjev, dopust za soboto, t. j. 16. decembra t 1. Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori v nedeljo, 17. decembra ob 20 na odru društvenega doma Božično igro v treh dejanjih »Čez deset let«; spisal Jerko Štefan. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 ure dopoldne v Društvenem domu. idruienje rezervnih častnikov — pododbor v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo imel v torek 10. decembra 1939 član naše uprave g. inž. Stanko Dimnik ob 20 v dvorani Združenja jug. inž. in arh., »Zvezda«, TI. nadst, levo, sledeče predavanje: »Nujnost obrambne pripravljenosti zaledja«. Predavanje je zelo vešče sestavljeno in se bo s pomočjo epidiaskopa nazorno pokazalo posledice bombardiranja mest iz najnoveišega časa. Vstop le za člane z legitimacijo. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20: 15. decembra, petek ob 15. uri: Striček Vanja. Dijaška predstava. Globoko znižane cen« od 14 din navzdol. 16. decembra, sobota: Tri komedije. Izven Zniža-ne cene od 20 din navzdol. Opera — Začetek ob 20: 15. decembra, petek: Zaprto. 16. decembra, sobota: Gorenjaki slavček. Izven Slavnostna predstava v proslavo 201etnice ljubljanske Univerze kralja Aleksandra L Litija Požar v litijski predilnici. V sredo 14. decembra t. I. je izbruhnil požar v tako zvanem predil-niškem »sellaktorju«. Na kraj požara so nekaj minut po izbruhu požara odšli litijski gasilci z motorko. Požar so po dveurnem gašenju pogasili. Požrtvovalnim predilniškim delavcem in litijskim gasilcem se je zahvaliti, da so ogenj tako hitro pogasili in tako preprečili velikansko škodo, ki bi lahko nastala. Kakor smo slišali, je škoda, ki jo je napravila ubrizgana voda, večja, kakor Skoda po ognju. Po ognju so pokvarjeni nekateri stroji, ki jih je ravnateljstvo predilnice že prej sklenilo zamenjati z novimi. Pri gašenju je bilo pobitih tudi več šip na oknih predilnice, kakšnih posebnih nesreč pa hvala Bogu ni bilo! Na pramik Marijinega Spočetja je bila v litijski župni cerkvi sprejeta v katoliško vero gdč. Svetla Zužarevič iz Rezana pri Ohridskem jezeru, ki se je sedaj naselila v Gradcu pri LitiiL Zakaj ravno nad Shetlandske otoke. Svetovna vojna jim je vlogo teh otokov posebno vtisnila v spomin ■ ■ Da, zakaj so si nemški letalci vzeli tako zelo na piko ravno Shetlandske otoke, tiste otoke, ki 60 zunaj po svetu znani prav za prav po svojih malih shetlandskih ponijih. Angleška javnost — če odkrito povemo — ni bila malo presenečena, ko je po časopisih brala, da nemške letalce vleče najbolj proti tej najsevernejši točki Anglije, kajti Shetlandski otoki so oddaljeni od najbližjega nemškega letalskega oporišča Sylt približno še enkrat toliko kot na primer London. Letalci morajo zaradi te oddaljenosti prestati mnogo več naporov, če hočejo izvesti polet na te otoke, rezein tega pa pokurijo tudi neprimerno več bencina, ki ga v Nemčiji gotovo nimajo preveč. Angleška javnost je prepričana, da Shetlandski otoki v vojaškem oziru gotovo ni60 večjega pomena kot kakšna druga angleška to-čka, ki leži bližje. Na teh otokih živi vsega skupaj le približno 25.000 ljudi, saj so to vendar precej puste in samotne pokrajine. Večina prebiva na največjem otoku, imenovanem Mainland. Tu leži tudi edino pristanišče vseh Shetlandskih otokov, Lerwick. Vseh Shetlandskih otokov ni nič manj kot 117. Marsikdo naših bravcev je bil brez dvoma prepričan, da jih ni dosti več kot deset, in site se, kakor zdaj vidite, precej zmotili. Od 117ih jih je le 34 obljudenih. Tamkajšnji prebivalci so po veliki večini kmetje, pastirji in ribiči. Torej je to svet, ki ljubi mir in ki prav gotovo nikogar ne ogroža. Zato je še toliko bolj čudno, zakaj so Nemci usmerili svoje letalske napade na te mirne otoke. To si moremo razložiti le na ta način, da so ti otoki v vojaškem oziru, vsaj v sedanji vojni, precejšnje važnosti. Angleški generalni štab bi moral biti v vsakem oziru manj presenečen nad temi nemšlumi bombnimi napadi, kot pa je presenečena angleška javnost. Angleška protiletalska obramba na Shetlandskih otokih in britansko letalstvo pa dokazuje, da angleški vojaški poveljniki niso šli nepripravljeni v ta boj in niso pozabili spremeniti tudi mirnih Shetlandskih otokov v močne utrdbe. Vsaj približni odgovor Odgovor na vprašanje, kakšno vlogo morajo ti otoki v sedanji vojni odigrati, spada še pod tisto poglavje, ki iM6i naslov »vojaška tajnost«. Kljub te mu pa si lahko vsaj približno ustvarimo sodbo o tem, če preberemo članek, ki ga je pred nedavnim objavil časopis »The War«. V njem pisec razlaga pomen tega otočja nekako takole; V svetovni vojni je angleško nadzorstvo nad tihotapstvom blaga po morju porabilo te otoke kot svoje glavno oporišče. Na ta način je lahko pregledalo vse ladje, ki so bili namenjene v Skandinavijo. Deset angleških križark je gospodarilo nad temi vodami in angleška minska polja med Shetlandskimi otoki in Norveško so tvorili končni člen v železni verigi, ki je oklepala nemško brodovje v Severnem morju in leta 1918 imela za posledico nemški polom. Nemci se vloge Shetlandskih otokov dobro zavedajo in jim je preveč ostala v spominu izza časa svetovne vojne. Zato se zdaj na vse načine prizadevajo — tako nadaljuje omenjeni list — da bi zrahljali nemško obrambo na teh, po naravi sicer dolgočasnih in zapuščenih postojank. Obala vseh teh otokov je zelo razčlenjena s strmimi bregovi, tako da je tudi za velike ladje takšno pristajališče, da ga boljšega ni treba iskati. Olna Firth, ki leži približno 30 km proč od Ler-wicka, je bil v svetovni vojni oporišče za križarke. Poročajo dalje, da je tudi Lerwick 6am zelo močno utrjen, pri čemer v sedanji vojni Anglije proti diktaturi ni nezanimivo, da je bil Lerwick nekoč vojaška opora nekdanjega angleškega diktatorja Oliverja Cromwella proti Francozom in Holandcem. Cromwell je zgradil močne utrdbe nad Lerwickom, utrdbe, ki so bile kos vsakemu obleganju, dokler jih niso Holandci konec 17. stoletja razrušili. Ko so jih obnovili, so se jih lahko spet z uspehom posluževali v vojni z Napoleonom. Angleži so te otoke dobili namesto dote prej so Shetlandski otoki spadali pod Dansko. Angleži 60 jih dobili v roke šele leta 1469. Leto prej 6e je daneka preetolonaslednica poročila s škotskim kraljem Jakobom. Po dogovoru bi bila morala iimeti 60.000 goldinarjev dote in bi jo Danska morala plačati do 20. maja 1469. Ko pa po preteku tega roka denarja še vedno ni bilo na Angleško, je morala Danska odstopiti Škotski Shetlandske otoke. Če bi Danska tedaj plačala svoji prestolonaslednici dogovorjeno doto v denarju, kdo ve, če morda Shetlandski otoki ne bi bili še danes Danski. V tem primeru najbrž ne bi doživeli tamkajšnji prebivalci takšnega bombardiranja, ko so ga že večkrat v sedanji vojni. Resnična moč francoskega letalstva Letalska industrija dela zdaj s polno paro, razen tega pa Francija kupuje mnogo letal tudi v Ameriki Zračno armado republike Francije upravlja letalsko ministrstvo in njen sedanji poveljnik je general Vueillemin. Francosko vojno letalstvo se deli na štiri oddelke z istim številom poveljnikov, vsak oddelek pa je zopet razčlenjen. Sedeži teritorijalnih poveljstev so v Digionu, Parizu, Toursu ra Aix-en-Provence. Letalsko brodovje je sestavljeno iz bombnikov, lovcev, ogledniških letal in »zračne pehote«. Temu je treba prišteti letalski oddelek v Severni Afriki, kolonialno in vodno letalstvo. Svojčas je vladal v vrstah francoskega letalstva in posebno letalske industrije velik nered. To je povzročilo, da je francoska oborožena sila v zraku zaostala daleč za nemško in italijansko. Pod sedanjim vodstvom so se razmere zboljšale in letalska industrija dela s polno paro noč in dan, obenem pa je z namenom, da dohiti, kar je zamudila, vlada naročila 2000 letal v Ameriki. Prav tako tudi večje število letalskih motorjev. Tipi v Ameriki naročenih letal so naslednji: lovsko letalo »Curfiss« P-36 z motorjem »Pratt in Whitney (»Twin Wasp«) s 900 HP, je v celoti izdelano iz kovine. Krila so nizka, kolesa letalo more dvigniti. Oboroženo je s 4 strojnicami. Njegove načrte držijo v največji tajnosti. Hitrost nad 900 km na uro! Dvomotorni bombnik »Martin« 167, je zboljšan njegov prednik »Martin« 166. Letalo je vse iz kovine, oba motorja »Twin Wasp« imata skupaj 1800 HP; propeler ima tri lopate. Hitrost 410 km; akcijski radij 3347 km; največja obtežitev 2404 kg; oborožitev: 2 strojnici. »Vought« 156 »Corsair«, letalo za navpično bombardiranje. Izdelano iz kovine, dva motorja »Pratt in Whitney« »Twin Wasp Junior« po 750 HP. Oborožitev: 130 mm top, ena strojnica; ena težka ali dve srednji bombi ali več lahkih. »Douglas B-19« težki bombnik, izboljšan model od B-18 je imel 2 motorja »Wright Cyclone« po 1000 HP; hitrost 360 km; oborožitev: veliko število bomb, 3 strojnice. Govore, da ima »Douglas B-19« mnogo večjo hitrost kot 400 km. H tem tipom ie treba prišteti še nekaj različnih letal za vaje. Omenjena letala so že skoro vsa prispela v Francijo. Prva letala, ki so dospela v Francijo, so bili lovci »Curtiss P-36«. Francija ima največ različnih tipov letal Naročila v Ameriki so bila nujna samo zato, da bi mogla Francija številčno dohiteti zračno silo Nemčije. Največ francoskega letalstva pa izdelujejo domača podetja. Francija ima toliko tipov letal, kot morda nobena druga država na svetu. Francoska vojna industrija izdeluje sledeča letala: bombnike tipa: »Farman« 223; Hispano« 14 AA motorji pa 1100 HP; hitrost 400km; akcijski radij 2400 km; oborožitev: 3 topovi, 4200 leg bomb. »Liorč el Olivier« L40 45; 2 motorja Hispano 14 AA po 1100 HP; hitrost 480 km; akcijski radij 2000 km; oborožitev: 3 strojnice, 5630 kg koristne obtežbe. »Amiot« 144; 2 motorja Gnome et Rh6ne 14 po 600HP; hitrost 350 km; akcijski radij 4000 km; oborožitev: 3 strojnice, 2000 kg bomb. »Amiot« 340; 2 motorja Inome et Rhone 14N po 950 HP; hitrost 475 km; akcijski radij 3000 km; oborožitev 3 strojnice, 1500 kg bomb. »Latčcoere« 302 (vodno letalo); 4 motorje Hispano 12 Y po 835 HP; hitrost 235 km; akcijski radij 3250 km; oborožitev: 5 strojnic, 10.770 kg koristne obtežitve. »Liorč et Olivier« LdO 257 b (vodno lelalo); 2 motorja Guo-me et Rhone 14 po 770 HP; hitrost 241 km; akcijski radij 1500 km; oborožitev: 4 strojnice, 1500 kilogramov bomb. Bojna letala znamke »Poter« 63; 2 motorja Hispano 14 po 670 HP; hitrost 465 km; akcijski radij (?); oborožitev: 2 topova, 2 strojnici in 8 bomb po 50 kg. »Preguet« 690 C 3; 2 motorja Hispano HAB po 670 HP; hitrost 480 km- akci ski radij 1400 km; oborožitev: v tajnosti; letalo se dvigne v višino 4000 m v 6 minutah. »Hanriot« H. 220 ; 2 motorja Gnome et Rhone po 650 HP; hitrost 510 km; akcijski radij (?); oborožitev: tajna; na 7000 m se dvigne v 16 minutah. »Romano« R 110; 2 motorja Renault po 450 HP; hitrost 470 kilometrov; akcijski radij 1280 km; oborožitev tajna; letalo se dvigne do 10.000 m. Lovska letala: »Devoitine« D 510; motor Hi-spano-Luiza 12X od 860 HP; hitrost 404 km; akcijski radij (?); oborožitev: 1 top, 2 strojnici; v 6.50 min. se dvigne na 5000 m. »Candron« C 710; motor Renault s 450 HP; hitrost 460 km; akcijski radij 550 km; oborožitev: 2 topova montirana v krilih; se dvigne na 11.000 m. »Morane Saulnier« 406; motor Hispano 12Ycrs s 860 HP; hitrost 490 km; akcijski radij (?); oborožitev: 1 top, 2 strojnici; na 5000 m se dvigne v 6.50 min. »Bloch« 151; motor Gnome et Rhone 14 N z 940 HP; hitrost 510 km; akcijski radij 50 km (?); oborožitev: 2 topova; se dvigne na 11.000 m. »Liord Nieuport« 161; motor Hispano-Suira 121/C25 od 860 HP; hitrost 478 km; akcijski radij (?); oborožitev; 1 top, 2 strojnici; se dvigne na 6000 m v 7.49 min. »Liorž Nieuport« 210 (hidro-plan); motor Hispano-Suira 9 Vbo od 720 HP; hitrost 310 km; akcijski radij 750 km; oborožitev: 2 strojnici; se dvigne na 30ovedi, poročila — 22.15 Ruske narodne (ploišče). Sobota, 16. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Brez napovedi igraimo, ploščo v venčku vam podamo — 12.30 Naročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Brez napovedi igramo, plošče v venčku vam podamo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr. B. Magajna: Račko in Lita. 11. branje, bere avtor sam. b) Ciciban (članice Narod, gledat.) — 17.50 PTesled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Marijo nosijo (Fr. Kunstelj) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Beli šport v slovenskih pjaninab (Jan. Gregorin, Lj.) - 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr. Al. KuhaT) — 20.30 »Dolga je pot čez ulico«. Pisan večer. Besedilo Jožek im Ježek. Izvajajo člani rad. igral, družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konoc tedna (Radij, irkester). Drugi programi etek: W. decembra: Belgrad-Zagreb: 30 Gjnn-sJnr^.1 ~ 20'30 simf- konc. — Brati-lava 19.40 S i?, P68™' — * Farrere: »Bitka« — 21 Simf. ehov «'iwixLVa; !?•»> Opera - Bermtinster; 20.20 Banovi ‘Jtt* orato"'ij« — Budimpešta: 20.10 Beethov. Onem StoU-T i (S~CLlg- ork' ~ Bukarešta: 19.35 & °$[''olm-HbTbv: 19.30 C-k. konc. - Trst- f nri 9Mfl fw'a!la 8 2110 Simf' kin:e- ~ *<">- hk - Florenca: 21.45 Pihala — Lon- sia A ~ 2?-?° Pisan »P«r. d - 22.15 Igra knrS «n~T ' 19'30 pi»nino - 21.35 Vok. konc. — Sottens: 20 IgTa o amer. preži den tu Washinir-tonu — 31 Lullyjeva opera «Amnid-<. * "*T» >!■»"» :-yv;X- ■ Angleška križarka »Achiiies«, ki se je udeležila pomorske bitke od južni ameriški obali ter skomin s križarkama »Ajax« in »Exeter« pregnala nemško »žepno« križarko »Graf v. Spee« v pristanišče Montevideo. A. G. Barrili DVE BEATRICI »Don Cristoval Colon,« je smehljaje dejala kraljica, »ne vem, kako je to, a ko vi govorite, imate vedno prav. Vsaj pri meni je tako. A žal, dragih ne morete s takšno lahkoto prepričati.« »Kaj želite torej, naij storim?« »Želim, da se odpoveste onemu naslovu?« »Kateremu? Admiralskemu?« »Ne admiralskemu, ampak naslovu admirala Oceana.« »Ne morem, Veličanstvo.« »Ne morete?... Zakaj ste tako trmasti?« »Prisegam vam, Veličanstvo, da to ni trma, ampak sveta dolžnost. Ta naslov nisem izbral sam, »Resnično,« je dejala kraljica, »ne slišim ga prvič.« »Veseli me, da 6te ga že slišali, Veličanstvo. Ali naj se mu sedaj odpovem? Oseba, ki me je uspešno podpirala, ki je verovala mojim načrtom, ko so se jim vsi upirali, ki je zaupala vame, 'ko so me drugi imenovali blazneža, pustolovca in sanjača, me je imenovala admirala Oceana. Moj sklep je neomajen. Ali bom admiral Oceana, ali p« se odpovem vsemu.« »Viteški ste!« »Viteški? Zakaj?« »Ker vem, da je o6eba, o kateri ste govorili, markiza de Moya!« je dejala kraljica. »Ne morete taijiti.« »Ne, ne bom tajil. Donna Beatrice me je odlikovala s tem naslovom in zato vas prosim, da ga smem obdržati. »Pozabljate don Cristoval, da markiza de Moya nima pravice podeljevati naslove.« »Ne, ne pozabim tega nikoli. Zavedam 6e pa, da je naloga, ki mi jo poverjaite, mnogo večja kot ta naslov. Vem, da mi ga lahko odklonite; uklonil se bom vaši volji in bom zapustil z žalostnim srcem, a obenem s ponosom kastiljski dvor.« Kraljica Izabela ni takoj odgovorila na te spoštljive a odločne Kolumbove besede. Zamišljena je zrla nekaj trenutkov predse. »Ali je to vaša zadnja beseda?« ga je vprašala. »Zal, ne morem drugače.« »Vidim, da je vaša duša zelo užaloščena. Težave in krivice, ki 6te jih morali prestati, a katerih nismo zakrivili mi, so vzrok vaši zagrenjenosti Povsod ste videli samo sovražnike. Zdelo se vam je, da 6e morate boriti; zmagali cte. A še vam ni dovolj.« »Gospa!« »Ne, don Cristoval. Vedno sem vas podpirala in zdi se mi, da bolj uspešno kot markiza de Moya. Nočem vam odtegniti svoje naklonjenosti, kljub vaši neumestni timi. Ne recite ničesar; vem, kaj bi mi hoteli povedati. Reči hočete,da hočete storiti nekaj velikega, nekaj izrednega in da bi bilo za vas nečastno, če bi se odpovedali naslovu, ki vam pritiče. Zdi se mi, da se motite. Upam, da boste še spremenili svoje mnenje. Čakala bom, da se to zgodi in medtem prosila Boga, da va6 razsvetli. Pojdite, don Cristoval; a vedite, da sem vam še ved-■ no naklonjena.« Don Cristoval se je globoko priklonil in odšel. V njegovi duši je zamrla poslednja nada. Don Alonzo de Ouintanilla je takoj izvedel o vsebini pogovora med kraljico in njegovim prijateljem. »In kaj nameravate storiti sedaj?« ga je vprašal. »Gotovo boste čakali, da vas kraljica zopet pokliče. Ali pa boste vi 6ami nekoEko spremenili vaše zahteve »Ne, prijatelj,« mu je odvrnil don Cristoval. »Kraljica me ne bo poklicala in tudi jaz ne bom ničesar spremenil v svojih zahtevah. Zapustil bom Španijo. Prisegel 6em, da hočem doseči svoj cilj častno, ali pa ga ne dosežem nikoli. Ali bi mi mogli vi, ki 6te mi resničen prijatelj, svetovati, naj ne zavarujem svojih koristi? Saj bi v nasprotnem slučaju kdorkoli izmed tistih, ki so v časteh na dvoru, mogel odnesti sadove mojega truda. Trudil bi «e in stavil v nevarnost čast in življenje zato, da bi me drugi izpodrinili. Ali naj bom samo krmar in nič drugega? Odšel bom; žal mi je le, ker moram zapustiti zveste prijatelje in plemenito markizo de Moya, ki je zaradi mene prišla v nemilost.« »Priznajte, da je misel na markizo nekoliko vplivala na vašo odločitev.« »Nekoliko? Zelo je vplivala. Ali naj vdano speljem predloge dvora, ki jo je zavrgel, ker je bila tako pogumna, da se ge odkrito borila zame? Nihče naj ne misli, da sem tako nizkoten. Pravite, da sem bil trd? Ali niso bili drugi trdi z markizo, da je morala zapustiti kraljico ... ki je do danes še ni zopet poklicala k sebi. Povejte mi odkritosrčno, don Alonzo, kaj bi storili vi na mojem mestu?« don Quinhufill*n 1,1 ^ k°t to, kar ste storili vij« mu je odgovoril »Veseli me, da ste istega mnenja kot jaz.« danes ^rav Odpotovali boste, če bo potrebno; a ne še »Čemu naj odlašam? Čim prej odidem, tem bolje,« »Razumem. Ne prosim vas za druge, ampak za6e. Oditi moram za nekaj dni iz Granade in ne hotel bi se 6 takšno naglico posloviti od vas. Ali bi me ne hoteli počakati nekaj dni? Nočete videti nikogar? Ostanite v moji hiši, ki je tudi vaša. Ko se vrnem, bi 6e rad še enkrat pogovoril z vami.« Don Cristoval je nelcaij časa razmišljal, nato pa je rekel prijatelju: »Ostanem. Saj mi je že tako hudo, da va6 moram zapustiti; mogoče za vedno « »Hvala vam, dragi prijatelj. Niso vam vsi sovražni na kastiljskem dvoru. Srečen sem, da vas bom ob povratku še našel tukaj. Ostanite v hiši, če vam je drago, A svetujem vam, da obiščete Santangela, ki va6 zelo ljubi. Tudi on zelo trpi, ko vidi, kako so se vsi zarotili zoper vas. Če bi se ne bala zameriti se vladarjema, bi vam midva iz lastnih sredstev dala to, kar potrebujete za uresničenje vaših načrtov, v katere imava tudi midva popolno zaupanje.« Don Cristoval je ginjen objel prijatelja in vzkliknil: »Nikoli ne bom pozabil dobrih in požrtvovalnih prijateljev. Malo jih je, a so zato toliko bolj plemeniti. Ka'ko dragi so mi vsi: vi, don Alonzo, Santangel, oba Medina in svetniški opat rabidskega samostana.-« »A nekoga ste pozabili. Ali ne spada v vrsto prijateljev tudi markiza de Moya? Ah da, 6rce noče izdati 6vojih skrivnosti.« »Kaj hočete reči s tem?« je vprašal don Cristoval v zadregi. »Dragi prijatelj, reči sem hotel... A ne bodite hudi. Star sem in imam pravico, odkrito povedati svoje misli prijatelju ali prav za prav sinu, ker za takšnega vas smatram. Vem, da ljubite markizo. Ni vam treba tajiti, ker bi vam ne verjel. A saj je vaše ljubezni vredna, ne samo zaradi svoje lepote, ampak še mnogo bolj zaradi svoje plemenitosti in dobrote,« Don Cristoval ni odgovoril ničesar; sedel je in si pokril obraz z rokami. »Recite, da ni res;« je nadaljeval doti Guintanilla. »Recite, de ste nehvaležni... in slepi,« ^ 2* Jn*wlovanBko tiskani« * Ljubljani: Jože Kramari*. - Izdajatelj: in*. lo*c 8odja. _ Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo •^»venski dom« uhaja vsak delavnik ®b 12. Meeetna naročnina 12 din. ca inozemstvo 25 dia Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 Telefon 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva ulica 8