IZHAJA VSAK DAN «*» 9t medeljmk in prtnriklb rt »-, ak ponedeljkih eft tu sj«tr«J. PeMBl^ae fitCT. se prodrejo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ maogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj n, St. Petra, Postoj »i, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminm, Ajdor-iiini, Dornbergn Itd. Zastarele it«?, po 5 nvč. (10 stat.). (MUSI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t fiirakasti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, nndaJjaa vrsta K 2- Vali oglasi po manj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" — Plačljivo In MftoZIjtvo v Trstu. = CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je moč t - NAROČNINA ZNAŠA -— leto 94 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na* račbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■avatolna aa wl«l]ak> litonj« „KDIVOST1" stan*: *» ••I« lato Kron 5-aO, aa pol lota Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma m M sprejemajo in rokopisi ss M vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoItno-hranllnlČnl ra*un ŠL 841652. TELEFON It 11-57. Politično druftso „Edinost" o Trstu. Podpisani odbor sklicuje IZREDEN občni zbor na jutri 4. aprila 1910 ob lO. uri predpoludne v Sokolovo dvorano v N. Domu. Dnevni red s 1) Volitev odbora in pregledovalcev računov. 2) Slučajnosti. ODBOR Polit, društva „Edinost". Iz laškega tabora na Goriškem. Dr. Marani — dr. Pettarin. Iz Gorice. x „Piu fatti e meno parole" (več dela in maaje besedi) — s temi ponosnimi besedami je zaključil dr. Fran Marani pred petimi leti svoj govor o priliki vstoličenja goriškim županom. Njegovemu takratnemu govoru je sledilo oduševljeno odobravanje mnogoštevilnega občinstva, ki je prihitelo radovedno poslušat program novega moža. Sicer apatično goriško prebivalstvo jez živim zanimanjem vsprejelo izvolitev novega župana; dr. Maranijeva originalna osebnost, njegov mrki obraz in njegove resolutne kretnje so vplivale na Široke mase z neodoljivo silo. V goriškem občinstvu je bilo vsklilo kakor samoobsebi prepričanje, da je z dr. Maraaijem stopil na pozorišče mož v pravem pomenu besede, mož energije in že-leznik pesti, ki da bo delal čudeže v mestni gospodarski politiki. Novi mož pa ni veroval v čudeže, marveč se je lotil dela tam, kjer ga je bilo resnično treba: zapričeti je hotel predvsem z prenstrojitvijo mestne uprave. Dr. Marani, ki je bil tako samozavestno zasedel županski stolec, pač ni pomislil, da je zapričel delo, ki ga ne bo mogel izvršiti. Tudi si slutil, da so ljudske mase goriome-njene zaključne besede njegovega govora — ki sa takorekoč značile ves njegov program — popolnoma krivo tolmačile. Že pri prvih korakih do asanacije gnjilih gospodarskih razmer v mestnem gospodarstvu je dr. Marani povsod naletal na pasiven odpor. Njegova često brezobzirna energija mu je hipoma Tstvarila neštevilo osebnih nasprotnikov, PODLISTEK. Sirote. Spisal ADOLF WALEWSKI, poslovenil MILKO SILA. — „Oče" Balast, pojdimo domov, je priganjal mlad člen boginje Melpomene surovega, štiridesetletnega tovariša. „Oče" Balast ni odgovoril ničesar, samo pomežiknil je z majhnimi, sivimi očmi in je zlival mogočne mere piva v svoj obširni trebušček. — Ne morem ! — je rekel črez nekaj časa. — Moram iti še h „kozlu". Važen opravek imam tam. — Dragi mojster, žena, otroci čakajo. Dvanajst je že... noč. Pojdimo, pojdimo ! — Ne morem, mladenič — se je od-sopet gospod Balast in se je ozrl na kletarja pri „zlati gosi". — France, ta gospod plača! — je dodal in je potapljal tovariša po rami. Mladi kolega je plačal, in majhni, trebušati gospod Balast je odšel h „kozlu". V tretjem nadstropju revne hiše je zgodaj ostarela žena spravljala otroke spat. — Jutri ne pojdete v šolo, otroci moji! — Mamica, jaz hočem hoditi v šolo, moram!... je prosilo dekletce. — Nimaš čeveljčkov. Čevljar noče delati na upanje. In obleko imaš vso cunjasto, ničesar nimam, da bi jo zakrpala. Mama profesor se jezi, kadar zanemarjam šolo. Jutri imamo važno nalogo. ki so mu metali polena pod noge, kjer so le zmogli. Slednjič je ' kamoristični duh popolnoma potrl njegova stremljenja. Osamljen v labirintu neštevilnih kočljivih vprašanj, obsovražen od mestnega uredništva in nasprotovan od mestnih svetovalcev je končno mož omagal in — krenil na druga pota. Ko namreč energija tega moža ni mogla in ni smela prodreti tam, kjer je bilo krvavo treba, je iskala drugih iztočišč. Hotel je na vsak način vstvariti nekaj dela, ki naj bi vsaj deloma izpolnilo njegov program. Ker pa je ostal osamljen tudi na tem delu, se mu je ponesrečilo marsikaj. Itak že do grla zadolžena mestna uprava je zapri-čela brez vsake prave potrebe nakupovati razna poslopja in zemljišča dvomljive vrednosti ; in Često samo radi tega, ker so ji bili prebrisani mešetarji natvezili, da nameravajo Slovenci kupiti dotično poslopje ali zemljišče. Pri vsem tem pa ni odrekati Maraniju zaslug, ki jih je pridobil med drugim s cestnimi in kanalizacijskimi napravami. Dr. Marani pa si s temi deli ni več opomogel. „Goriziani" mu niso mogli odpustiti njegove drznosti, da si je sploh upal kedaj misliti na asanacijo koruptnega in gnjilega upravnega zistema na goriškem magistratu. Mož je bil indirektno prisiljen k odstopu ; na njegovo mesto pa so postavili moža brez imena, brez vsakoršne energije in sposobnosti. Županom je bil izvoljen prekupčevalec s krompirjem in zavarovalni agent Jurij Bombig ! Na dan njegovega vstoličenja pa je bilo vse mesto razsvetljeno ; ona ista masa, ki je še pred par leti tako navdušeno vsprejela Maranijevo izvolitev, je priredila Bombigu take ovacije jn počeščenja, kakoršnih ni bil deležen še noben župan goriški... „Goriziani" so se pošteno oddahnili. Ni se jim bilo več treba bati Maranijevega „terorizma" in kontrole; vrnili so se stari časi, ko človeku ni treba odgovarjati na vprašanje, kaj in kako delaš in ali imaš čiste roke ali ne...? Danes sedi na županskem stolu karikatura župana, kateremu diktirajo mestni uradniki, _ mestni svetovalci in mulurija z ulice. Razsipa in trosi se brez glave in brez načrtov, mesto se pogreza v čim veče dolgove, tako, da je samo vprašanje časa, kedaj prevzame mestne ključe — vladni komisar ?! Odtistihdob pa niso več mirovali Ma-ranijevi osebni sovražniki. Bližale so se deželnozborske volitve; nevarnega tekmeca za stolec deželnega glavarja se je bilo treba ubraniti na vsak način. Dr. Pajer ni temu možu, ki je bil edini sposoben, da bi prevzel vodstvo laŠko-libe-ralne stranke, nikdar prav zaupal. Zato mu ie bil prikrit, a neizprosen sovražnik. — Spletke, katerih niti so se stekale v rokah dr. Pajerja, so se nad vse dobro obnesle. In Marani je moral končno polagati čast za častjo, kar jih je zavzemal v jav- nosti. Končno so te dni listi prinesli vest, da je odložil še zadnjo čast: odpovedal se je državnozborskemu mandatu. Nekdanji Pajetjev mogočni tekmec za stolico deželnega glavarja, goriški župan, deželni poslanec in odbornik ter državni poslanec, načelnik laškega liberalnega kluba, predsednik „Cooperative" itd. je danes samo še brezpomembna privatna oseba. To je Pajerjevo delo. Pajer se ni nikdar rad obdajal s samostojnimi individuvalnostmi; zato tudi je moral pasti dr. Marani. Avtokrat | Pajer je rabil okolu sebe izključno marijo-nete, ki mu parirajo že na vsak migljaj. Dr. Pajer ima dobro oko. Rabil je osebo, ki bi mu bila ne samo poslušna, ampak naravnost vdana z vso dušo in mu služila z vsemi svojimi zmožnostmi — in iztaknil jo je. Bivši instfuktor njegovih sinov dr. Pettarin je bil ta izvoljenec. Malo je mčž, ki bi bili napravili tako karijero v razmeroma kratki dobi, kakor jo je napravil dr. Pettarin. Leta 1904 je bil dr. Pettarin še priprost finančni koncipist v Sežani. Istega leta ga je pozval dr. Pajer na mesto deželnega tajnika. Leta 1908 je postal deželni svetnik v VI. plač. razredu s plačo 8000 K. Leta 1909 pa deželni poslanec in odbornik s skupnimi dohodki 12.000 K. Ker je pa Pajer strmoglavil dr. Maranija popolnoma in je izpraznjen mandat državnega poslanca za goriško mesto, je že danes gotova stvar, da to ne bo nikdo drugi nego dr. Pettarin. Skupni dohodki mladega komaj 37-letnega moža bodo tako znašali lepo svoto okroglih 20.000 K na leto. Stari lisjak dr. Pajer pa nikakor noče, da bi njegov izvoljenec že s tem zaključil svojo karijero. Namenil mu je še vse bolj važno mesto: nasledstvo na stolcu deželnega glavarja. Niso to prazne kombinat je, ampak dejstva, ki se odigravajo polag na po dobro premišljenem načrtu: Maraiu se je moral umakniti, da je napravil prorJor dr. Pettarinu. Širša javnost gotovo ne ve, da je dr. Pajer v intimnem krogu svojih somišljenikov izrazil nado, da pride kmalu čas, ko lahko mirnim srcem položi vodstvo svoje stranke v čilejše roke dr. Pettarina. Ni torej pretirano, če že danes smatramo dr. Pettarina kakor bodočega naslednika dr. Pajerja na stolcu deželnega glavarja; gre še samo za to ali se bo novi mož krčevito držal naukov svojega mojstra, ali pa ostane v njem še kaj samostojne in-dividuvalnosti, ki bo znala računati z iz-premenjenimi razmerami časov, ki imajo priti ?!! _ K pogajanjem v Istri. „Naša Sloga" piše: Nam se gotovo ne more očitati, da smo bili na potu njim, ki se trudijo za narodnostni mir in sporazum v Istri, da-si spadamo odkrito med one, ki — poučeni po grenkih izkustvih — ne verujejo tako lahko sladkim in lisičjim obljubom naših sosedov Italijanov. Mi spremljamo pozorno od prvega začetka vsa po- Ravnatelj bo izpraševal. Moram... je prosil ubogi Janko in je jokal. — Ne moreš, oče noče dati denarja, jezi se, ako ga zahtevam od njega... Kaj naj vam, reva, svetujem? Ostati morate doma. Molite rožni venec. Morda nam pomore Bog. Na tleh sta ležala dve raztrgani slam-nici, iz katerih je silila slama. — Oče naš, ki si v nebesih — so šepetali otroci. Na konec molitve je pridejala nagubana žena: Ljubi Bog, daj da bi nas imel naš oče rad... Da bi imel mnogo denarja... Črez nekaj časa je prijatelj nesrečnikov — sen — zaprl trepalnice ubogim otrokom dramatičnega igralca gospoda Balasta. Mati I je pri revni svetlobi kuhinjske svetiljke krpala stare srajčice. Okoli dveh po polunoči se je vrnil gospod Balast. Klobuk in palico je vrgel v kot in je godrnjal. — Lopovi! Pokopati me hočejo!... Poglejte no!... mojo vlogo so dali Miškovcu. Življenje si končam. — Vladko ne žali Boga... Otroke imaš. — Neumnica! Ženska, ki ne razume položaja! Vedno me samo na otroke spominjaš ! Moj talent, moje trpljenje, nič se te ne prime, samo otroci, otroci! Meni je umrla mati, ko mi je bilo osem let in znal sem si pomagati. — Ubogi otroci, vsak dan hodijo spat lačni, moral bi bolj skrbeti za družino. Nič se ne učiš... — Denarja nimam, da bi se učil. Revež sem, berač. — Prepisuj vloge — služil boš več. — Hm ! Jaz da bi prepisoval vloge ? Jaz, ki ki moral kiti prvi v gledališču? gajanja in dogovore od obeh strani istrskega •deželnega zbora, opozarjajoč svoje prijatelje in istomišljenike na nevarnosti in zasede, ki bi jim mogle zagroziti, ali v katere bi mogli pasti. Italijanska deželno-zborska večina, prisiljena po dogodkih meseca maja 1907, kazala je našim poslancem prijazneje lice, hlineča željo po miru in slogi med obema narodnostima. Ob takih okolnostih je prišlo leta 1908 do poznane volilne reforme, iz katere so Italijani izšli z debelejim koncem v roki. Pozneje so priznali tudi oni sami, da so v to reformo utihotapili marsikaj, ki je njim na korist in nam na škodo. Dokaz temu je znani volilni okraj v Puli, njihova neodgovornost pri polaganju deželnih obračunov i t. d. V zadnjem zasedanju je bil po velikem natezanju izvoljen tako imenovani nagodbeni ali kompromisni odbor, sestoječi iz 5 členov večine, in 5 manjšine s predsednikom d.rom Rizzi-jem. Ta odbor se zopet peha že pol leta, s tem, kako da zavaruje pravico rabe hrvatskega, oziroma slovenskega jezika v deželnem zboru in odboru, kako naj se razdele ali zaokrožijo obstoječe občine Istre, in ko-nečno o tem, kako naj se ustvari podlaga bodočemu deželnemu proročanu. O tem razpravljanju in posvetovanju v nagodbenem odboru ni prišlo doslej z naše strani nič v javnost, ker je tako želel sam kompromisni odbor, da ne bi se s prenagljeno kritiko pokvarila stvar. Ali tej zahtevi in tej želji se niso pokorili ne italijanski členi odbora, ne njihovi listi. Italijanski listi — gotovo napotjeni po italijanskih členih kompromisnega odbora, — so marveč začeli priobčevati tajne predloge in sklepe kompromisnega odbora, s čemer so kršili dan* besedo ter ovajali svoje nasprotsvo proti pretveznemu narodnostnemu miru in sporazumu. Eden tržaških listov — in to najresneji italijanski list Primorja, „L' lndipdente" — je priobčil v svoji 66. številki od dne 19. marca t. 1. dve koloni dolg članek pod naslovom „La lotta nazionale in Istria. Un po di luce. La follia degli slavi". (Narodnostna borba v Istri. Nekoliko luči. Slovenska zbe-snelost), v katerem pripoveduje, kaj in kako se dela v kompromisnem odboru ter brez obzirno napada naše člene tega odbora in vso našo stranko. Ta list pravi, da so naše zahteve tako pretirane, da se niti govoriti ne more o njih. Italijanom da je vržena rokavica, oglasile da so se bojne troblje in zato da treba brusiti orožje. Ta vojevitost italijanskega lista nas ne vznemirja nimalo, ker smo navajeni borbe, in ker vemo, da nam Italijani z lepa ne dado niti deseti del tega, kar nam gre. Drago nam je nadalje, da je ta poziv na borbo izšel iz krogov italijanskih, katerim nismo nikdar verovali in na katerih raču« bo naša stranka in bodo naši členi kompromisnega odbora mogli pisati vso odgovornost radi eventuelnega nevspeha vršeči h — Ves dan te ni doma, vlog se ne učiš. Ravnatelj te zapodi! — On — mene? Mene, umetnika, ki pozna vse recenzente, ki toliko let deluje? No, jaz mu že dam s polenom!! Jaz ga spravim pokonci !... — Otroke zanemarjaš. Kaj bo s sirotami, če umrjemo ? — Eee ! Pojdi k vragu, ženska! Z dišečo smotko v ustih je legel na posteljo in je delal načrte za prihodnji dan. Balast je bil nekoliko nadarjen, toda nemaren, lenuh, cele dneve je presedel v gostilnah in kavarnah. Zapravljal je skromno gažo, in je deklamoval pivskim tovarišem o visokem poklicu dramatičnega umetnika. — Otroke je imel rad, kadar jih je videl, ampak videl jih je komaj urico na dan... Pomanjkanje — strašno pomanjkanje je prezgodaj napravilo glavo njegove žene staro. Balast, ki je zabavljal čez „neprizna-nje", je postal polagoma le nekak privesek gledališča. Nekega dne je dobil odpoved. Zena se je zaradi pomanjkanja in skrbi vdala melanholiji, slednjič je zblaznela in odpeljali so jo v bolnišnico. Kolegi, katerim-so se smislili nesrečni otroci, so po dolgih prošnjah dosegli, da je bil Balast znova vsprejet. Ravnatelj mu je dal iz usmiljenja kruha. — Lopov! Moral me je sprejeti. Tisk in publikum sta zahtevala to! Moral... tako da je bahal po gostilnah Balast. Deklamiral je v krogu prijateljev o čaši, toda za otroke se ni brigal. Trpljenje, „trpljenje umetnika" mu ni dopuščalo, da bi mislil na otroke. Namesto, da bi se učili, so snažili otroci očetu čevlje (imel je ra«l svetle čev- lje), Iioaiii po nosi!; raz;;e reči v gledališč .. Večkrat jih je pošiljal občudovat, k?. - da igra na odru. Na ta način je poteka! življenje ubogim otrokom. Neliega večera je pojedel Balast cei o gos, snedel tri porcije rakov z omako, izpil pr< l njimi dva vrčka žganja, dva litra vina in liol lonca medice in ko se je vračal v hlr Jnem jutru domev, se je spotil in prehia-dil; legel je in — umrl. In zopet so pošteni kolegi zbirali med-seboj denar in so ga pokopali. Zanikrni igralec je zapustil siroti. Hčerki je bilo lo let, Jankotu 14. Doma nista imela česa iskati: bili sta tam dve lasulji, zamazane uloge, razbito zrcalo in izposojeno pohištvo. Po pogrebu sta sedela na pokopališču in plakala. Nista vedela, kaj naj začneta! Igralka, ki je imela manjše uloge, je vzela s seboj dekletce. Čeravno je bila sama revna, vendar je preživljala siroto in ji preskrbela zavetje. Janko je nekoliko dni beračil. Slednjič je prišel za kulise gledal je žalostno igralce in sledil igri pri skušnjah. — Janko, pojdi na moje stanovanje in prinesi mi rekvizite! Dam ti nekaj za pot. — Že tečem! — Janko prinesi mi cigarete! — Že grem ! Janko, pojdi mi kupit dve zaponki k srajci. — Dobro, gospod! Na tak način so živili kolegi siroto bivšega zapravljivca. Hčerka, ki je bila ponosne, materme se pogajanj. — Italijanski prvaki'ških državljanov. V Združenih drŽavah je l.i _ — _ _ v _ • _ _ Y i _ _ . _ _ _ i -- Zmm "fA C^n /4««U/\tr*tilr/Mr • fnVi nrirtoHo »itA^Ait Istre nočejo poštenega miru in sporazuma, kar smo mi vedno trdili. Oni hočejo svojo gospodstvo in našo podrejenost, v kar ne sme nikdar privoliti noben naših členov kompromisnega odbora niti ne naše narodno vodstvo v obče. Ako hočejo Italijani nadaljevanje borbe, mi jih vsprejmemo na bojnem polju, s katerega se nismo umikali nikdar. — Naše geslo je pošten mir ali junaški boj! Dnevne novice. Posredovanje Poljakov med Čehi in Nemci. Na Dunaju se je razširila vest, da hočejo Poljaki zopet posredovati za sporazum med Čehi in Nemci. V parlamentarnih krogih pa pravijo, da ta vest ne odgovarja resnici. Dr. Glombinski, predsednik poljskega kola, je baronu Bienerthu in voditeljem strank ponovno izjavil, da se noče več udeleževati akcije za sporazum med Cehi in Nemci. Zmaga hrvatsko-srbske koalicije. Na občinskih volitvah v Karlovcih so zmagali kandidatje hrvatko-srbke koalicije proti kandidatom srbsko-radikalne stranke. Ruski minister zunanjih stvari Iz-voljskij se je podal na tritedenski dopust. Odpotoval je v Monakovo, a od tu se poda na francoski jug. „Novoje Vremja* pravi, da je to potovanje popolnoma privatnega značaja in minister se ne sestane z nobenim svojih inozemskih kolegpv. Ministerstvo zunanjih stvari bo med odsotnostjo Izvoljskega vodil njegov pomočnik S. D. Sazonov. Kongres mladočeške ali narodno-svobodomiselne stranke je določen za na dan 23. in 24. aprila. Tožba proti ženi pokojnega belgijskega kralje Leopolda. Princezinja Luiza KoburŠka je uložila na bruseljskem sodišču tožbo proti baronici Vaughan, ljubici in mor-ganatski ženi pok. kr. Leop. Tožiteljica zahteva, naj ji baronica vrne dve vili, zapuščini kralja, kateri pa je baronica Vaughan kupila od kralja za 137.000 frankov. Princezinja trdi, da je kralj ta denar baronici daroval. Volitve na Ogrskem. V prihodnjih dneh pride ministerski predsednik grof Khnen-Hedervary na Dunaj, da se dogovori s cesarjem glede termina, kedaj naj se vrše volitve v ogrsko - hrvatski parlament. O kulturnem stanju na Nemškem je te dni govoril v Berolinu na „Prvem nemškem kulturnem shodu" dr. Lotar Schiicke-ring. Izvajal je, da kultura na Nemškem nazaduje in to v prvi vrsti radi pruske zakonodaje, ki je delo ljudskega zastopstva, katero pa ne zastopa ljudstva. Napadal je tudi pruske junkerje (veleposestnike s srednjeveškimi nazori), katerih kulturno naziranje obstoji v tem, da je treba ljudstvo navduševati za militarizem in organizirati v vojnih društvih. Tako se daja tudi razlagati kruto postopanje pruske policije o priliki demonstracij za volilno reformo. Nemci vidijo izven svojih dežela povsod nekulturnost, za to je le prav, da so pričeli pometati tudi pred svojim pragom, v centru mu nemške države, v reakcijonami Pruski. Katolicizem v Združenih državah. „American Catholic Directory" za leto 1910 prinaša zanimivih podatkov o napredovanju katoliške cerkve v Združenih državah. Katolikov je v tej državi 14,347.000. Ako se Pridoda število katolikov na Filipinah, v ortoriku in na Havajskih otokih, šteje velika republika na zapadu 22,587.000 katoli- 16.540 duhovnikov; od teh pripada svetovnemu kleru 12.274, redovnemu pa 4276. Katoliških cerkev je 13.204; v minolem letu je bilo na novo zgradjenih 366. Največ katoliških cerkev ima Čikago, 187, potem pa pride New-Jork s 138, Brooklyn s 110, Filadelfija s 99, St. Louis s 83, Boston s 61, Baltimore, sedež kardinala Gibbonsa, s 47. — Poleg tega imajo katoliki mnogo ljudskih šol, kolegijev, akademij, bogoslovnih semiŠč in katoliško vseučilišče v Was-hingtonu, nadalje sirotišč, bolnišnic itd. * Malo statistike iz zagrebške nadškofije. Iz pravkar izdanega šematizma zagrebške nadškofije je ponesti, da je v zagrebški nadškofiji 1,457.670 rimokatolikov (nevstevši 3190 unijatov, ki so pod jurisdikcijo križevskega vladike). Župnij je v nadškofiji 350, svetovnih duhovnikov 660, redovnih 69. Vsa nadškofija je razdeljena v 38 cerkvenih okrajev takozvanih vicearhidi- jakonatov. V Medmurju je 22 župnij z 91.600 rimokatoliki, ki so vsi Hrvati. V področju zagrebške nadškofije živi še 132.159 pravoslavnih, 5604 pripadnikov avgsburške in 3447 helvetske konfesije ter 13.139 Židov. Generalno ravnateljstvo zemljiškega katastra. Z Dunaja poročajo: Na podlagi najvišega pooblastila se z dnem 10. aprila 1910 osnuje generalno ravnateljstvo zemljišč-nega katastra, ki mu bodo izročeni vsi posli zemljiščnega katastra, ki so bili doslej od-kazani finančnemu ministerstvu. Sedanji tehniški pomožni uradi finančnega ministerstva, namreč bird za trianguliranje in kalkile ter litografični zavod zemljiščnega katastra bodo v bodoče poslovali kakor tehniški pomožni uradi generalnega ravnateljstva. Novi zavod bo vodil dosedanji ministerijalni svetnik dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, ki je ob enem imenovan generalnim ravnateljem zemljiščnega katastra in je dobil naslov sekcijskega načelnika. Po železniški nesreči pri Miljah. Zistem uprave državnih železnic. — Pogreb žrtve. kar se je zgodilo, se ne da več j označbo postajališča. Ljudje prihajajo krvi, se je spoštljivo zahvalila igralki za podporo. Iskala je dela in umirala gladu. — Kaj delaš? jo je vprašal ravnatelj, ko je srečal opotekajočo se po ulicah. — Bil je čmeren, toda dober človek. — Službe iščem. — Kako živiš? ... Imaš hrane? — Nimam! Oče me ni pošiljal v šolo. Izvršila sem samo četrti razred . .. — Torej ne znaš ničesar ? — Samo lepo pisavo imam. — Hm, lepo pišeš 1 Pojdi z menoj. Ko je spremljal ravnatelj dekle v gledališko pisarno, je govoril sam s seboj: — Gospodje umetniki hočejo imeti družino. Egoisti! Pri umetniku je to, kar služi med letom, tudi porabljeno tekom leta; in ti ravnatelj, zvišuj gažo samo zato, da ima lahko umetnik potem otroke ... Sam proletarijat, revna zalega! — Dete, tu imaš, eksemplar, ako ga lepo prepišeš; dobiš stalno delo. Poskušnja je bila dobra. Sedaj je sirota prepisovala uloge. Teško zaslužen, negotov košček kruha, ampak tudi to je bilo dobro. Ponoči in podnevi je pisala. Nedavno najeta sobica, ki ni bila po zimi zakuijena, ni strašila dekleta. Nad loncem, v katerem je žarelo tleče oglje, si je ogrevala roke, ki so bile utrujene od vednega pisanja. Pisala je neprenehoma. Roke so postajale čim dalje bolj otrple, ampak vseeno je Še prepisavala uloge, kuhala je čaj in je rezala krajce kruha Jan kotu, ki ni mnogokrat ničesar zaslužil. Tako živita siroti po zanikrnem igralcu... Samo tega ne vprašajte, kako živita 1 Veliko solz, katerih ne umeva vsakdo To, odpraviti. Mrtvi ne bodo več oživljeni, do-čim utegnejo ranjenci pač zaceliti svoje rane, mejtem ko jim prestanih bolečin in strahu gotovo ne poplača nikdo. Glavnega posrednika krivca, to je onega, ki je to železnico zamislil tako, kakorŠna je, pač ni možno več pozvati na odgovor. V koliko zadevlje krivda uradnika, ki je spustil vlak s postaje in če je s tem prišel v konflikt s svojimi službenimi predpisi, to preiskovati ni naša stvar. Na oblasti pa je, da dožene neposrednega krivca — če je kateri — in ga dovede eksemplarični kazni, da se v bodoče vsak uradnik dobro premisli preje, nego bo pošiljal ljudi v toliko nevarnost za zdravje in življenje. Vendar pa bi bilo zgrešeno, ko bi se hotelo čakati tu na kakega ali na kake „Sundenbocke*, ki naj bi se pokorili za grehe drugega. Tega drugega moramo iskati edino-le pri zistemu, ki vlada na upravi državnih železnic. Usodepolnega dne 31. marca je dosegla buija rekord v letošnjem letu. Ravno okoli treh popoludne je burja nekoliko ponehala. Morda je ta okolnost, ki opravičuje prometno vodstvo, da je slednjič vendar le pustilo vlak s postaje. Da je bilo uradnikom težko pustiti na cedilu 180 potnikov, ki so čakali na vlak, je umevno, kakor je umevno, da je na uradnike pri prometnem vodstvu uplival tudi občutek, da bi bilo za za upravo državnih železnic nekako sramotno, ako bi bili radi burje ustavljeni vsi vlaki vsega dneva. Pomisliti je treba dalje, da ravno na mestu, kjer se je zgodila katastrofa, buija ni navadno posebno huda. Da je prišla kljubu temu ravno na onem nesrečnem mestu do katastrofe, je pripisovati okolnosti, da ima železnica ravno tam ovinek in da je prišel vlak ravno tam v vrtinec burje. A da ima vlak, ki se nahaja v teku, ravno na ovinkih najmanjšo odporno silo, to ve sleherni otrok. Treba pa bi bilo samo, da bi bile na onem mestu napravljene primerne planke, kakoršne ima južna železnica na Krasu, pa bi izgubila buija toliko moči, da bi bila izključena vsaka veča nevernost. In mi vemo. da se je od strani tukajšnjega ravnateljstva državnih železnic opetovano urgiralo pri železniškem ministerstvu napravo obrambenih plank proti burji v Žaveljski dolini. Ali na Dunaju, kjer so, kakor v drugih ministerstvih, tako tudi v železniškem, razni visoki uradniki plačani le zato, da kradejo Bogu čas in se puščajo zato plačevati od davkoplačevalcev, so vse tozadevne urgencije tržaškega ravnateljstva polagali „ad aeta", ali pa so odgovarjali, da zahtevane planke niso potrebne. Kakor da bi gospodje, ki poznajo buijo komaj po imenu, bili poklicani soditi, kaj je potrebno v obrambo proti burji in kaj ne! Dosedanja bilancija te indolence, ne-j sposobnosti in na nepravem mestu obrnjene {varčnosti centralne uprave državnih železnic je troje človeških življenj in okoli eden in pol milijona kron škode, ki jo trpi železnica, vštevši odškodnino, ki jo bo morala plačati! Trebalo bi bilo potrositi samo kakih stotisoč kron za napravo potrebnih plank, pa bi ne bilo teh žrtev človeških življenj, niti škode enega milijona in pol kron. Ali takrat, ko se gre za doplačila temu ali onemu židovskemu podjetju, ki trdi, da ima izgubo pri gradbi kake male železnice, takrat je dovolj denarja in miljone se deli kar na debelo, kakor n. pr. pri gradbi alpskih železnic, kjer se je potrosilo celih sto milijonov več, nego je bilo prvotno proračunjeno; a ko se gre za varnost in komoditeto potujočega občinstva, takrat nima naša železniška uprava nikdar denarja. Zato niso imeli na državnem kolodvoru v Trstu niti potrebnega parka, da bi sestavili pomožni vlak ozkotirne železnice f Ta okolnost sama na sebi že ilustrira na najjasnejši način ves zistem uprave naših drž. železnic. Kakor drugo karakteristično sličico, kako se skrbi na železnici Trst-Poreč za komoditeto in zdravje potnikov, naj navedemo sledeče: Na vsej progi omenjene železnice piha burja najmočneje na mestu, kjer je postajališče M. Castiglione. Kljubu temu je ^tam postavljen le navaden kol, z uro in še več oddaljenih vasi, da vstopijo tam na vlak. Umeje se, da v takem slučaju vsakdo hiti, da ne bi zamudil vlaka. Ljudje prihajajo torej na lice mesta, kjer morajo čakati v najhujši zimi in ob največji burji pod milim nebom na prihod vlaka. Ni trei»a ravno mnogo, da si človek v takem položaju nakoplje pljučnico ali kako drugo nevarno bolezen. Znano nam je več slučajev, ko so se prehladili ljudjej ki so čakali v M. Castiglione na vlak in marsikdo je že dobil na onem nesrečnem mestu kal smrti. Zadoščalo bi, da se zgradi malo lopo, pa bi bil odpravljen ta nedostatek. Prizadeti faktorji so že opetovano zahtevali zgradbo take lope ; a tudi mi smo zahtevali opetovano v našem listu, a vse zaman. Na neko tozadevno vlogo občine Dolina, je odgovorilo tukajšnje ravnateljstvo, naj zgradi občina dotično lopo! Kakor da bi se hotela rogati! In to vse radi borih par sto kron, ki bi jih stala taka lopa! Upravi državnih železnic je več za par sto kron, nego za zdravje potujočega občinstva 1 Pri tem je pa najlepše to, da trpi v prvi vrsti uprava državnih železnic radi take, na nepravem mestu uveljavljene varčnosti. Da bo zbog nesreče pri Miljah morala plačati take odškodnine, da se bo kar kadilo, smo že omenili, a tudi od tega, da ne napravi v M. Castiglione primerne lope, ima železnica sama največjo materijalno škodo, ker gre marsikdo, posebno od onih, ki se imajo voziti v Trst, rajši peš, nego da bi na burji čakal na vlak in izpostavlja v nevarnost svoje zdravlje. Znan nam je n. pr. slučaj, ko je minulo zimo samo za en vlak odšlo 20 oseb peš proti Trstu, rajši, nego da bi bili čakali v oni burji na vlak. Tako kakor tukaj, se gospodari pri državni železnici v obče. In mi bomo v bodoče vsekako posvečali več paznosti temu zistemu, nego smo je posvečii dosedaj. * * Doznajemo, da hodijo okoli ranjenih agenti državne železnice, da bi jih pregovorili, naj se pogodijo in malo odškodnino. Eden tudi pri težko ranjenem (Naše prvotno poročilo, lahko ranjen in da hodi, je treba v toliko popraviti, da je ranjen in da leži v postelji.) Opozarjamo oškodovance, da se ne prenaglijo in naj ne sprejmejo za sedaj ni-kake odškodnine. To, da se hoče uprava državnih železnic tako hitro pogoditi, je dokaz, da se boji, da bo morala plačati pozneje več. Znano je, da nima nikdo navade, usiljevati denarja, najmanje pa ima to lepo lastnost uprava naših državnih železnic, izvzemši takrat, ko se gre za kako židovsko podjetje. Sploh je pa naravnost škandalozno, da hoče železniška uprava položaj, v katerem se nahajajo ranjenci, ki se že niso otresli niti prestanega strahu, izrabljati v to, da bi se izvlekla kolikor mogoče po ceni iz neprijetnega položaja. Vprašanje je samo, če se bo našla kaka avstrijska sodnija, ki bo pozneje potrdila v takem stanju napravljene pogodbe. Vsekako pa priporočamo našim ljudem, ki so poškodovani, da za sedaj ničesar ne podpisujejo in ne sklepajo nikakih pogodb. * O poškodovanem solicitatoiju Rakov-Ščeku nam je poročati, da njegove poškodbe niso nevarne. Ranjen je na obrazu in trpi tudi na bolečinah v prsih. Vendar pa hodi in se je udeležil tudi pogreba pok. sodnika Simčiča. Koper 3. (tele/.) Pogreb pokojnega ponesrečenega sodnika losipa Simčiča se je razvil v veličastno Žalno'manifestacijo za Slovenca, človeka in sodnika Simčiča. Posebni vlak, ki naj bi pripeljal v Koper mrtvo truplo, je odšel s Koprske postaje ob 1 in tri četrt popoludne. Za mrliča je bil določen poseben voz z belim križem. V vlaku je bilo okoli 40 prijateljev pokojnika, po večini koprskih Slovencev. Med temi so bili voditelj c. kr. okrajne sodnije v Kopru, deželnosodni svetnik dr. Stravs, okrajni šolski nadzornik Do- ni in ko, odvetnik dr. Ćerne, načelnik koprske poŠte, zastopnik okrajnega glavarstva, zastopnika občin Marezige in Dolina, več zastopnikov učiteljstva itd. Ko je vlak dospel na postajo Milje, so si udeležniki žalobnega vlaka ogledali mesto nesreče in razbiti vlak in se potem podali proti Miljam. Na potu so že srečali sprevod, z mrtvaško krsto, za katero je korakalo številno občinstvo z županom na čelu. Župan je prisedel v vlak in spremil pokojnikove zemske ostanke do Kopra, kamor je dospel vlak ob 3 in tri četrt. Na kolodvoru so bile zastopane vse državne oblastnije, ua čelu s c. kr. okrajnim glavarjem Polleyem. Zastopana je bila tudi tukajšnja vojaška garnizija po treh častnikih. Poleg tega je bilo zbranega na licu mesta številno drugega občinstva in posebno veliko Slovencev. Vsakemu se je čitala na obrazu velika žalost zbog smrti tega plemenitega moža. Sprevod se je uredil in jel pomikati proti mestu. V sprevodu so nosili mnogo vencev. Med temi eden v slovenskem jeziku z napisom: Koprski Slovenci — svojemu nepozabnemu prijatelju. Pred uhodom je čakalo številno občin-iz stvo, ki ni moglo prikriti svoje globoke žalosti. V stolni cerkvi je čakal župan dr. Belli, z nekaterimi odborniki in občinskimi uradniki. Bili so v cerkvi tudi vsi koprski odvetniki in zdravniki. Žalnega sprevoda so se udeležili poleg uradništva, vsi koprski Slovenci, ki niso bili zadržani, mnogo Slovencev iz okolice in tudi mnogo mestnih Italijanov. Posebno je bila številno zastopana koprska gospoda. Videli smo v sprevodu tudi zastopnika državne želoznice, nam. ravnateljstva drž. železnic dra. Auredničeka, predstojnika tržaške okrajne sodnije Clarici-ja, višega svetnika Ussaia itd. Sprevod, ki je bil naravnost velikansk, se je pomikal proti pokopališču. Med žalno zvonenje se je mešal piš burje, ki je hotela, kakor se zdi, poslati še zadnji pozdrav svoji nedolžni žrtvi. Zbesneli elementi narave se niso sramovali svojega groznega zločina, s katerim so prouzročili toliko gorja. In zato so se kakor v roganje, pomešali hreščeči akordi žvižganja burje med glasove mrtvaških zvonov. Ob krsti je korakalo € sodnikov koprske okrajne sodnije, kolegov pokojnika. Med Italijani se je opažalo, da jih je res v srce ganila tragična usoda tega moža. Čuti je bilo od strani Italijanov mnogo opazk, da ga je Škoda. V izložbah trgovin so bile izložene osmrtnice, ki jih je izdala okrajna sodnija koprska. Nad vsem mestom je vladalo nekako turobno žalobno razpoloženje, ki je glasno pričalo o nenavadnih vrlinah nesrečnega pokojnika. Naj v miru sniva svoj večni sen! zadovoljijo s kako teh je bil menda Vladku Valentiču. da je Valentič le „Piccolu" poročajo iz Kopra: „Čim se je doznalo, da je Simčič mrtev in njegov zapisnikar Valentič ranjen, je to vzbudilo v celem mestu najgloblje sožalje. Nesrečni sodnik je imel šele 33 let, je rodom iz Brd na Goriškem in je, dasi druge narodnosti, užival med nami največe spoštovanje in simpatije radi svojega izbranega ponašanja in juridičnega znanja Pokojnik je bil prepeljan iz Milj v Koper zbog inicijative koprske okrajne sodnije. — Mati je želela, da bi se ga prepeljalo v rojstno vas, a v zadnjem hipu to ni bilo več mogoče. Pogreba se ni mogla vdele-žiti, ker je bolna in leži v postelji. Tudi edini brat je bolan. Očeta ni imel več. Tudi drugih sorodnikov ne. Predsednik višje deželne sodnije Avg. Jacopich se je, izražaje ob enem svoje sožalje telegrafičnim potom opravičil, da se ne more vsled viharnega vremena udeležiti pogreba v službi ponesrečenega c. k. sodnika g. Josipa Simčič-a, in je naprosil ob enem deželnosodnega svetnika in voditelja koprskega okrajnega sodišča g. dr. Straussa, da ga pri pogrebu nadomešča, izreče pokojnikovim sorodnikom v njegovem imenu najiskrenejŠe sožalje in položi na krsto tja odposlani venec. Osobje koprske okrajne sodnije je položilo tudi svoj venec na krsto. * * * Poleg enako glaseče italijanske osmrtnice, je bila izdana sledeča osmrtnica v slovenskem jeziku: Osobje c. kr. okrajnega sodišča v Kopru naznanja tužno vest, da je gospoda Josipa Simčiča, c. kr. sodnika in c. kr. rez. poročnika dne 31. marca zadela tragična smrt. Pogreb se vrši v soboto dne 2. t. m. ob 3. pop. od bolnišnice v Miljah do tamošnje postaje, od koder se zemski ostanki prepeljejo po državni železnici v Koper; oš tukajšnje železniške postaje se truplo prenese ob 4. uri popoldne v stolno cerkev m odtod na pokopališče. V Kopru, dne 1. aprila 1910. USTČEDNI BANKA CESKYCB CDflDITCI Cll PODRUŽNICA v TMTTF OrUllI I CLLU 2 PiiZZi DEL P0ITER0SS0 l. VLOGE n KNJIŽICE 4* »PREMJJVE VLOGE 4W" tfiilE a KAVCIJE --- KENJALtflCA ■: Domače vesti. Izredni občni zbor pol. društva „Edinost". V pozivu v včerajšnji Številki „Edinosti" je rečeno, da bo ta občni zbor. „Jutri dne 4. t. m." Dan 4. aprila pa bo v ponedeljek. Opozarjamo torej člene rečene-ga društva, da se bo občni zbor v svrho volitve odbora vršil jutri v ponedeljek ob 10. uri predpoldne v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu". Členi so nujno vabljeni ■a ta važni izredni občni zbor. Zopet nekaj za naše Italijane! V listih Čitamo, da se nemški minister-rojak izven službe, dr. Schreiner, odpravlja na potovanje v Tirol. Na pravo agitacijsko in organizacijsko potovanje. Namen mu je, da v Tirolu organizira narodni boj proti Italijanom ! ! Dozdevno ni tu po sredi noben naš interes in se namera dra. Schreinerja ne dotika neposredno naše kože. Ali posredno je stvar tudi za nas ne le zanimiva, ampak tudi važna, ker se v namenu omenjenega potovanja dra. Schreinerja zrcali vsa brez-smiselnost italijanske politike v naših krajih nasproti Nemcem — tiste politike, radi katere moramo mi Slovenci in Hrvatje Primorja nositi toliko težkih žrtev na imetju in intelektu ter vojevati toli mučečih bojev, ki absorbirajo velik del naše narodne sile, ki bi sicer izborno služila v povspeševanje duševnega napredka in v gmotno povzdigo našega ljudstva. Namera dra. Schreinerja vzbuja v nas grenka čutstva, ker nam postavlja živo pred oči, kolike muke in koliko žrtev bi bilo «am prihranjenih, ako ne bi Italijani proti aam, lastnim sodeželanom, iskali zavezništva in pomoči pri svojih — sovražnikih, kakor jim naravnost kriči potovanje dra. Schreinerja!! Kajti tu ne gre morda za kakega lahko-mišljenega, neodgovornega nemškoradikal-»ega razgrajača, ampak tu se podaja — to maj si Italijani dobro zapomnijo — na organizacijo boja proti njim, proti Italijanom, eden nemških prvakov in odličnjakov, jedna •dločujočih {ličnosti, mož, ki stoji že od davna v vodilnih vrstah, bivši minister, svetovalec krone, ki se je žnjim povodom njegove demisije izrekala solidarno vsa nem-Ško-nacijonalna javnost. Će tak mož odhaja ■a organizacijo narodnega boja proti Italijanom, potem je to pač kaj sigurno in zanesljivo znamenje o resničnem razpoloženju Nemcev proti Italijanom — kričeč opomin tem poslednjim, kako poniževalno in pogubno za njih same je tisto večno beračenje pomoči proti nam Slovanom, ki bi jim kili radi dobri sosedje. Vulkan na Krasu. Ozirom na notico, pri^bčeno predvčerajšnjim pod tem naslovom, nam piše gospod Ivan Čotar, občinski tajnik v Komnu, da dotičnega poročila on ni pisal ter da je kdo zlorabil njegovo ime. Obžalovaje, da smo s svojo „ pripombo na adreso g. občinskega tajnika Čotarja istemu nehote storili krivico, naglašamo posebno, da smo oni dopis prejeli še le pozno zvečer in ekspresno in da je bil na dopisu imitiran nam znani podpis gospoda Čotarja. Nesramnost dotičnika, ki je hotel nas osmešit, je tem veča, ker je zlorabljal ptuje imei Razumljivo je, da smo mi morali reagirati na tako draio šalo. Predavanje o Masaryku. Sinoči je v prostorih N. D. O. predaval akademik in predsednik ljubljanske „Prosvete" g. Krivic o Masaryku in njegovih življenskih nazorih. Vdeležili so se predavanja sami delavci. Našteli nismo, (ako izvzamemo dobro zastopano dijaštvo) niti pet drugih inteligentov, kar je pač žalostno. G. predavatelj, ki je brez-dvomno eden najboljših poznavateljev Ma-saryka na Slovenskem, nam je na zelo poljuden in umljiv način razložil nazore velikega slovanskega učenjaka: njegovo stališče napram socijalizmu, liberalizmu, klerikalizmu, alkoholizmu, ženskemu vprašanju, verstvu in sploh vsem kulturnim vprašanjem, ki pretresajo moderno človeštvo. Za svoja jasna in temeljita izvajanja je žel gosp. predavatelj na koncu predavanja burno odobravanje. Vdeležba je bila povoljna in bi bila gotovo še večja, ako ne bi bilo vreme tako neugodno. „Chantecler* v Trstu. Iz Pariza smo dobili še sledeče obvestilo: — Predstava „Chantecler41 se bo vršila v Trstu v Poli-teama Rossetti dne 11. aprila. Dekoracije, kostimi in drugo bodo natančno reproducirani po onih v Parizu v gledališču Porte St. Martin. Voditelj igralske družbe je g. Merle, ki je tudi upravitelj gledališča Porte Saint Martin. G. Dorival ki bo igral ulogo Chan-tecleija, je igralec velikih zmožnosti in uveljavi svoj lepi sloves v sebi pristojni ulogi. Gospića Maggie Gauthier bo igrala fazanko, s svojo igro gotovo očara gledalce in si radi svoje ljubeznjivosti pridobi srca vseh. G. A. M. Monteux bo' igral psa. ki ga je tako popolno ustvaril g. Coquelin. Gospa Danville bo igrala ulogo piške, g. R. Lewy skakajočega kosa. G. Duval se izkaže v ulogi mačka, a g. Volny član „Comedie Francaise", bo recitiral ljubke verze golobčka. Ostale uloge so poverjene zaslužnim umetnikom, ki bodo tvorili ensemble brez primere. To so gospe Guerrez, Francine, Darmont, gospodje: Lorrain, Lyon. Vallis, Mormo itd. z eno besedo: uprizoritev bo vredna Rostan-dovega dela. Veliki javni orkestralni koncert, ki ga prirede, kakor smo vže poročali, bratska društva „Slovanska Čitalnica", „Češka Beseda", „Dalmatinski Skup" in „Srbska Čitalnica", obeta biti za vso našo tržaško slovansko javnost nekaj posebnega in izrednega. Koncert prirejajoča bratska društva niso se ustrašila velikih stroškov, spojenih s prireditvijo velikega umetniškega koncerta. Združenemu odboru posrečilo se je, pridobiti za ta koncert umetnike prvega reda. Pri tem koncertu nastopita namreč pred tr- žaško publiko svetovnoznani virtuoz na gosli, mojster František Ondriček, profesor dunajskega konservatorija ; ter operna pevka g-a Lily Nordgartova, primadona in najboljša pevka slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Za danes ne moremo še prijaviti javnosti natančnega vsporeda koncerta; omenjamo pa, da bosta oba umetnika vse pevske in godbene točke prednašala s sprem-Ijevanjem polnoštevilnega orkestra. Vspored je izredno skrbno izbran, ter se bodo izvajala samo izbrana dela svetovne godbene literature, katera se dosedaj v Trstu v obče niso še proizvajala. Od danes naprej so že vstopnice in sedeži pri vratarici „Narodnega Doma" v obči razprodaji. Tudi društva v svojih društvenih prostorih sprejemajo zaznambe na sedeže. Končno naznanjamo, da je združeni odbor sklenil izdatno pomnožiti število lož. Natančni vspored koncerta, ki bo dne 16. aprila t. I., objavimo čimpreje. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marcija leta 1910. sledeči promet i. s. Dohodki A) redni dohodki. 1) Prispevki iz nabiralnikov 2.141 K 90 2) Prispevki podružnic i. s, Kranjsko . 1.536 K 65 Štajersko . 1.233 K 50 Koroško . — K — Primorsko . 465 K 58 Skupaj 3.235 K 68 3) Razni prispevki in s. darila, skupilo za druž. blago itd. 7470 K 68 skupaj...... 12848 K 26 2) izredni dohodki Prispevki za obrambeni sklad 9371 K_40 skupaj . . • 22219 K 66 Izdatki. A) redni: rem. uči. osobju, razni rač., najem, od šolsk. prostorov itd. 10108 K 17 B) izredni izdatki naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 9.805 K 60 Skupaj 19.913 K 77 Torej prebitka 2.305 K 89 V Ljubljani, dne 1. aprila 1910. Družinski izleti. Danes priredi „Trž. podr. slov. plan. društvo" svoj prvi družinski izlet in sicer: Odhod z zabavnim vla-kem juž. železnice, ob 2*25 pop. do Mira-mara. Od tod na Prosek in dalje po zaznamovani poti do Sv. Križa, kjer se izletniki i odpošljejo. V slučaju burje se pojde na 'splošno željo mesto čez Prosek, po broj-' niški cesti. Ker je ta pot jako lahka tudi za ne-planince in ena najkrasnejših v naši okolici, vabimo cenjeno občinstvo na mnogobrojno udeležbo. Iz Bazovice nam pišejo: Tudi tukaj je zadnje dni razsajala grozna burja, posebno pa v četrtek. Tega dne okolu 11. ure pred. je silen vrtinec odnesel streho novozgrajene hiše bivšega tukajšnjega trgovca Janeza Sellesa. Hiša je dolga 24, široka pa 12 m. Škode je par tisoč kron. Tržaška mala kronika. Tatvina kokoši. Iz kurnika na zemljišču g. Alojzija Alberti v Zg. Čarboli št. 656 je bilo predvčerajšnjem vkradenih osem kokoši in petelin. Radi činov proti nravnosti. Ernest Facchini, star 32 1. iz Pazina, ki je ločen od žene in živi s Katarino Cavassi, natakarico v neki gostilni v ul. Rossetti, je bil že večkrat kaznovan radi javnega pohujšanja. Včeraj je bil zopet aretiran, ker je izvršil ne-nravne čine na škodo nekaterih učenk ljudske šole v ul. Giotto. Izročili so ga deželnemu sodišču. Loterijske številke, izžrebane dne 2. aprila: Dunaj 32 1 2 72 6 Gradec 40 53 47 42 78 Koledar in vreme.— Danes: 1. povelik. (bela) nedelja. — Jutri: Oznanenje M. D. (Zapovedan praznik.) Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne -h 8' Cels. — Vreme včeraj: oblačno, huda burja. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. • __ Naše gledališče. Danes zvečer ob 8. uri bomo videli torej po tolikem času zopet enkrat eno najlepših narodnih iger Jurčič-Govekarje-vega „DE8ETEGA BRATA" Kdor ljubi svojo domovino, svojo lastno grudo, lastne običaje infnavade, kdor se hoče naslajati ob slovenski narodni pesmi in kdor se hoče uživeti v poet. prizore lastnega naroda, naj pride zvečer v gledališče. Užival bo. Bojazljivega in strahopetnega laž-njivca K r j a v 1 j a igra g. Verovšek, Kvasa pa g. Grom iz Ljubljane. Jutri v ponedeljek tudi ob 8. uri zvečer pa se da repriza velezabavne burke „PROSTOZIDARJI", tudi v tej igri nastopita gosta gg. Verovšek in Grom. _ Tržaška gledališča. FENICE. — Danes popoludne ob 3 in pol uri Jamova opereta „Logarjeva Kristina" „FOrsterchristel), zvečer ob 8. uri drugič Straussov „Valčkov čar" (Ein VValzertraum.) JADRANSKA BANKA V TRSTU • • i 4i« I Vabilo na subskripcijo. V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000*— in izdati 2500 delnic po K 400 i j. K 1,000.000— no pod sledečimi pogoji: . ... ... 0 . .. . . . , . . . a) Imejlteljl starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih i cime 1 delnico nove emisije po kurzu K 420*- po delnici. , , , ... . . ....... 4 ., . . . b) Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tuui lmejiteljem starih delnic v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445'— po delnici. Prijave na nove delnice sprejemajo se od 15. do 30. aprila t 1. in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri sub-skripciji K 100-— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. Č. položeni obrok oz. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja t. 1. Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5°/0ne tekoče obresti od nora. zneska od 1. januarja t. 1. do dana izplačila. ... .. . . . Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho Izvršitve opcijske Pg^Jjj^ ^ jaTna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu Poslovno leto Gotovina menice In vred pap. Kron Doliniki Kron Bandno poslopje in inventar Kron Trans, stavke Kron Vloge in upniki Delniška glavnica Kron Kron Rezervni fondi Čisti dobiček Kron Kron Skupni promet 1906 1907 1908 1909 2,414.413 — 2,555.400 — 3,286.358 — 3,796.489— 2,293.401*— 4,865.073*— 8,956.508*— 10,242.898— S 7 5.393-— 292.870*— 289.320*— 287.502— 72.569— 84.611-155.743— 237.432— 2,813.475* 5,435.456-9,068.969-10,671.143* 1,000.000*-1,000 000*- 2,000.000* 2,000.000--1,000.000*- 3,000.000*- 33.100— 107.135— 97.166— 160.186— 160.500 — 200*340— 208.000*—! 257.816 —j K 311,002.571*82 „ 457,800.741*06 „ 608,206.892*58 „ 717,205.923*38 Dividenda 5f/. 57. 6 V. V TRSTU, dne 31. marca 1010. JADRANSKA BANKA. Neverjetno!!! Na Barrieri itev. 20 se proda velika partija izdelanih oblek, moških in za dečke po priličnih cenah. P. T. občinstvo je naprošeno, da obišče to trgovino, prepričalo se bo o ugodnosti vsa- kega nakupa v tej trgovini. VAMOS. V novem kine matografu inORFBO £rst, via piazza piccola (za magistratu palačo, Zrst. Od sobote 2. oo torka 5. aprila : 1) Črez Karpati (po resnici). 2) Proces (drama). 3) Nesreče agenta (smešno). NOVO POGREBNO PODJETJE 1 PT z bogato oprano za vsako Corso 49 (Piazza Goldoni) Tel. 1405. {vrstni pogreta, in prodajal nico mrtvaških predmetov io vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perie, porcelana. — Valika zaloga voščenih sveč Prodaja aa debato In drobno Najnovejša iznajdba 1 Brez vsake konkurence i pPa.thefon^ edini perfektni govoreči aparat brez Igle Rarant rani aparat za 5 let od K 45 -- naprej. Ovojno plošče (25 centimetrov) „ 250 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4*50 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plo&L — Katalogi gratis in franke „PATHEFOH", Trst, Corso št 26 n a n Moške obleke »odrasle in otroke po najnižji ceni dobi se samo v prodajal niči GIUSEPPE CESCA TRST, ulica San Glacomo štev. 8 pekarni in slaščičarni M. (Riborgo) nasproti STOPPAR. ME DE Veliko skladišče klobukom PREVIDNOST m skrbne gospodinje temelji na tem. da pri nakupu DCathrdner 3(neippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoće i.Kathrdner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika fKncippa kot varstvena znamka in ime iKathreiner. £e ti znaki jamčijo za pristnost DCathreinerja Pristno krnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 Arturo Modricky PndajalilM maifaktnmega baga in dre predmetov, Trtt, alioa Bel veder a 32 f 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron ) 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in :n telovnik ::: stane Kos za salongko obleko K 20. Blago za po-▼r^iiike. loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah »oli ina in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. P. i satni kapsc ima s tem, dtt natoči blago nara noat fz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje vedno avoŽe blagro. — Stalne, ngodne oene. — Tudi m tjuue naročbe se izvrfiijo takoj in solidno. FuStanj bel in barvan, maje LAWN-TENNIS, fustaajaete spor nje hlače za moSke in ženske, robci volneni in flanelasti, šarpe volnene ki židane, fuštanjasta spodnja krila, arajce za molke in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druga potrebščine, ki spadajo v krojaS ko o Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri brasar, via Belvedere it S 6 Velika zaloga rešilnih predmetov, britev, Skarii, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki Jiodt po Juiah, nosi devizo z mojim imenom. Izborno in točno po nizkih cenah Vzdržeo zdrauega želodca -b«4ojl posebno ▼ povspcSevanju ia aravnmnju pre-bavijanja ter odstranitvi nadležne zapećnosti. Ir-koSe-o domaČe rdravilo, ki obsi<-ji iz izbranih najboljih alrariiskin eelitč, ter posptiuje slast, prvbarij nje in odvajanje, ublaJtuje posledice ne-zmernosti, slabe dijete, preblajenja in nadležue zape£noati, kakor n. pr. reeavica, napihovanja in krene bolečine, Je —— ———— dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna mm^mm žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. K. nVFMBfFi Trst, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna B_B Narodna trgovina. lllllUli— Narodna trgovina taammmam ^tr****^1 ■—111111 aoaaae»g8gnggaBg55aB^^ %% Svoji k svojim! Jfov prihod. Svoji k svojim! ## Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir sa bluze, pisan za Brajce. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajc« razne, ovratnice, ovratniki, manšete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & Lanrenčič ulica Nuova št. 40 (vogal ulioe 8. Giovanni). Dr. K0»Y-jev želodec balzam iz lekarne B. Fragoer v PRAGI. SLOVANI! p°dpiražte tam° sv°ie narodn° mm | SLOVANSKO KNJIGARNOPAPIRNICO JOSIP (iOREHJCA, Trst, ul. Milim 40. O Vi RIT RI Vai deli embala8e n°- " ialLULlU . sij o varstveno znamko 555=! Glavna za'oga : Lekarna B. Fra$ner Pii ta orlu PRAGA Mali stilu 203 Vogal Nerndovih ulic. t eela stekl. K 2, pol stekl. K 1. Po paiti b« poSlje proti predplačila Kron 1*50 mnla steklenica; Kron 2-80 velika steklenica, Krou 4-70 dve ve.iki stekleu'ci, Kron 8.— St ri velike steklenice, £rou 2V Štirinajst velikih steklenic poStniae prosti na vsako postajo Avstro - Ogrske monarLije. Zaloga v avstro- ogr. lekarnah. i ^ Ide" sini ca. "35HI Angelini & Bernardon TRST, ulica San Nfcolo 13 - ■■□Dana- Uvoz in Izvoz ^^ »c *4 >s O orožja * streliva Na žHjo se pošljejo ceniki zastonj ta poštnine prosto« '4 '4 ul F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana ^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ===== Zarezanih strešnikov sistem Harzola, zidakov prve vrste. Peči, štedilnike itd. Takošnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj, 1 Beda in zaščita otrok v Primorju. Dopis iz Komna. (Zvršetek.) Glede nravnosti bi se dalo mnogo pisati. Ćestokrat zmirja mati svojega otroka z najumazanejšimi izrazi. Da je konkubinat v cvetu, je dobro znano. In ta mnogo stane. Ta je tudi glavni vir revščine. — Ker je mladina od roditeljev tako rekoč zapuščena, jo to zavaja v razna hudodelstva: krade ad infinitum. — Iz takih „mladih tatov" postajajo sčasoma nevarni in hudi tatovi, ki vrtajo jeklene blagajne. Oni, ki se ne posvečajo „tatinstvu", postajajo pijanci, igralci, kvartalci, vandali in razni grešniki. Vanda-lizem se pojavlja v razni obliki. Vse, kar prihaja tako sprijeni mladini v roke, mora se uničiti. Vrtne ograje morajo na kose, svetiljke po ulicah morajo zdrobiti, zidovje demolirati, fasade lepih hiš morajo poma- zati itd. . Kaj pa tržaška okolica ? G. pisatelj pravi, da glede označenega moramo tržaško okolico razdeliti na dva dela in sicer v enega, ki se skoraj drži mesta in tvori skoraj mesto, in drugega, mestu bolj oddaljenega dela. Tržaška okolica je večinoma poljedelsko ozemlje, ki ima razmeroma mnogo dobrih šot (g. pisatelj piše ad verbum: Vverhaltnis-massig zahlreiche und gute Schulen", in ni še okužena po označeni „mulariji*. — To ozemlje je last Slovencev, spadajočih v političnem in administrativnem obziru pod italijansko tržaško mesto Trst. To je torej lepo od tržaške okolice, da vendar^ni še tako pristopna tržaški „mulariji". Čast, komur čast! Seveda je tudi tukaj izjem. G. pisatelj omenja na to Istre. Tukaj so razmere različne. Kraji ob morskem obrežju so glede odgoje mladine veliko na boljšem od onih v mestih Pula, Rovinj in Milje, kajti poslednja imajo poseben značaj. Tukaj se pojavlja zanemarjenost mladine v drugi luči in obliki od one tržaškega mesta, ker so tukaj življenske razmere drugačne. Veliko podobne tržaškim so razmere v Puli in Miljah. Iz Milj prihajajo delavci k sv. Roku pri Trstu v arsenal na delo in si tamkaj popolnoma prisvajajo tržaške navade, kajti ta kraj spada celo v tržaški policijski rajon. Ta kraj ima „mularijo", ki se čisto nič ne razločuje od tržaške. G. pisatelj pravi: „Mularia" von demselben Schlag wie jene in Triestu. — Tukaj je tudi nemoralnost na višku, kajti okoli 10°/0 otrok je nezakonskih. Udani so pijančevanju, ki pospešuje slabi šolski obisk. Dečki, ki so komaj dosegli 14. leto, gredo že v Trst delat kakor delavci. Oni ne stoje pod nikakem, ali pa celč slabim nadzorstvom, kajti njih roditelji jih malo kedaj imajo v svoji sredi. Pula je postala veliko mesto. Pred leti je bila še malo gnjezdo. To svedoči, da je prišlo od zunaj mnogo heterogenih elementov v mesto, ki v moraličnem obziru tirajo narode v nizki nivo naobraževanja. Pula je važna luka naše mornarice, ima veliko gar-nizijo, mnogo arsenalnih delavcev, ki baš nepovoljno pulzirajo na potrebščine prebivalstva. Pri takih razmerah ni čuda, ako morala propada. V Puli je konkubinat in floribus. Večkrat se dogaja, da poročen mož, ki je od žene ločen, živi v divjem zakonu s poročeno ženo, ki je istotako ločena od moža. V takih slučajih prihajajo otroci na svet, ki delajo potem preglavice juridičnim razsodbam. Taki otroci so večinoma izročeni veliki zanemarjenosti odgojne svrhe. Zanemarjenost je torej v Puli še večja, nego v Trstu. Je slučajev, da se roditelji mesece in mesece ne brigajo za svoje otroke. Pred pupilarnega sodnika poklicani se izgovarjajo, da ne marajo nič vedeti o svojem lastnem mesu in o svoji lastni krvi. Se odškodnine zahtevajo za izgubo časa —, ker so jih klicali pred sodnijo. Takih slučajev ni malo. V Rovinju, pravi g. pisatelj, je veliko pomanjkanje odgoje pri odrasli mladini in to zbog velike revščine in nekulture, ki je v tem mestu v cvetu. Večino prebivalstva tvorijo kmetje in ribiči, ki se ves dan mučijo za vsakdanji kruh in nimajo _ časa, da bi se bavili z odgojo mladine. Ženske delajo v tobačni tvornici in to delo tudi njim ni v moralni prilog. — Šolski obisk je tukaj ne-dostaten, kajti nad 20°/0 šolodolžnih otrok ne obiskuje šole. Mestni magistrat se sicer trudi, da policijski organi mladino strogo kontrolirajo, pa taka represivna sredstva malo pomagajo v pedagogiškem obziru. V okolici (krog Rovinja) so razmere enolične. Tukaj se pojavljajo: pijančevanje, lahkomiselnosti, tatvine in drugo. V drugih krajih Istre je nekaj razlike. V Kopru žive ljudje, kakor omenja g. pisatelj, v ne slabih gmotnih razmerah. Ljudje so delavni in pobožni; o zanemarjenosti ni pritožb. — Enako je v sodnih okrajih Vo-losko in Poreč. Tukaj vlada še kmetska neomika. V Labinju so ljudje bolj udani pijančevanju. Tamkaj je veliko pomanjkanje šol in to ovira narodni napredek in omiko. To zelo neugodno vpliva na razvijajočo se mladino. V pazinskem okraju ni baŠ slabo, a tukaj neugodno vpliva revščina In pomanjkljiv šolski obisk na pravo izomiko naroda. Enako je v Vodnjanu. — V Piranu se aahaja mladina največ na ulicah. Zapuščena je skoraj popolnoma. Tam kriči, razsaja, proklinja, se tepe, vede se surovo cel6 napram policijskim organom. Roditelji se za to nič ne brigajo. — Mladina prične že zgodaj obiskovati krčme, plesne zabave in druge nebodijihtreba. V Bujah niso slabe razmere. Revščina je sicer tudi tukaj velika. Vendar plešejo radi in v moraličnem obziru je marsikaj neumestnega. V okraju Motovun niso prav slabe razmere. Tukaj se pa otrok že pri sedmem letu starosti oddaja za pastirja in tudi tukaj trpi moraliteta v marsikaterem obziru. V Lošinju je sicer malo revščine; ljudje so varčni in postajajo dobri obrtniki in trgovci. Ker so gmotno dobro podprti, je mladina precej dobro odgojena in to mnogo vpliva na značajna svojstva naroda. Krk je zelo trpel kakor vinoroden okraj radi trtne uši. Vsled tega se mnogo ljudi preseljuje v inozemstvo, iskajoč si drugod kruha. Odgoja mladine je tukaj zanemarjena, šolski obisk ni ugoden in malo nadzorovana mladina divja, razsaja in vpije po ulicah, ne brigajoč se za policijske organe, ki jih zasledujejo. Morda se narod poboljša, ko se vsled nasadov amerikanskih trt vinogradništvo zboljša in se izseljenci povrnejo iz inozemstva morda z lepimi prihranki. V Cresu so razmere glede šolskega obiska enake, a vendar ni tukaj mladina tako zanemarjena, kajti tukaj je narod dober in indolenten. Revščina je tukaj velika in sredstva, da bi se ji v okom prišlo, nezadostna. Slabo je v severnem delu Istre. — V Podgradu se tudi pojavljajo pijanstvo, strast do plesa, neizmerno pušenja tobaka, ki vplivajo na neredni šolski obisk. Tukaj nahajamo otroke, katerim matere ponujajo alkoholičnih pijač še celo dojencem. Osemletni dečki pušijo tobak in obiskujejo plesne zabave, ki večkrat 3 do 4 dni in noči zaporedoma trajajo. — Večina takih mladih odgojencev, se preselja potem v mesta in tam v večji meri uživa strasti, ki so se jih doma nasrkali. Boljše so razmere v Goriško-Gradi-ščanski. — V Gorici je sicer tudi nekaj „mularijea razmeroma ni tako slaba in razposajena, kakor je ona v Trstu. — Go-ričan je blagodušen patron ; on je bolj flegmatičen in celo indolenten. V okrajih Červinjan, Krm in, Gradiška in Tržič vlada pelagra. — Tukaj posebno trpe tako imenovani koloni. — V teh okrajih prevladuje velika strast do plesa. Plešejo vsako nedeljo, da se vse kadi. — Šolski obisk je pomanjkljiv. Temu je mnogo krivo delo v tvornicah, za katero porabljajo otroke. V červinjanskem okraju pijejo že šestletni otroci vino. 14-letni se že pijanijo. G. spisatelj omenja, da je imel kakor tačasni j sodnik v Krminu priliko videti, koliko vina si upa mladoleten paglavec popiti. — Plese obiskujejo dekleta pod 14 letom. Vsako leto je v Krminu do 60 letnih plesov. Poleti je vsaki teden ples v Gradiški. Posledica teh plesov je zavajanje še mladih deklet v nemoralnost, in slabi izgledi. Prihajamo v slovenske pokrajine — v soško dolino. Tukaj so razmere boljše. — V Kanalu so celo dobre — pravi g. pisatelj. — Bovško, ki meji na Koroško, je slabše. Tam radi plešejo. Sicer so tukaj , materijelne razmere nekaj boljše. Alkohol pa j tukaj grozno gospodari. — V crkniškem | okraju n. pr. se je v letih od 1896—1906 število kotlov za žganje povekšalo od 7 do 140. G. pisatelj pravi, da v neki vasi tolminskega okraja je bilo od 57 šoloobisku-jočih otrok 52 žganjepivcev. Med temi je bil osemleten deček, ki je vsaki dan popil V8 do V* 1 žganja. Mati mu je dajala žganje, da bi ga krepčala. V bovškem okraju pijejo mnogo kave. Tobak jim tudi ugaja; tudi „čikajou. Mladina v teh krajih preveč obiskuje gostilnice, udaja se nenravnemu življenju. Nezakonski otroci se pojavljajo v relativno veliki množini. V nekaterih občinah pa razmere niso ravno slabe. Kaj pa Kras ? Kaj ajdovski okraj ? — Na Krasu, v okraju Sežana in Komen — so razmere ugodne — „erfreulicherweise giin-stige" — pravi g. pisatelj. — V sežanskem okraju je revščina; zato ne morejo roditelji radi mnogega dela primerno svojo mladino nadzirati. O komenskem okraju je pa obžalovati, da deklice prezgodaj odhajajo v mesto služit, kjer so vspostavljene raznim nevarnostim. — Na to poglavje pravi g. pisatelj, se povrne v drugem delu svoje razprave, kjer bo govora o zaželjenih organizacijah o zaščiti otrok. — V ajdovskem okraju pa, pravi g. pisatelj, dominira pijančevanje in kvartopirstvo. G. pisatelj toži, da tam radi proklinjajo ne le odraščeni, ampak tudi otrocf. O nadaljni razpravi gospoda pisatelja bom še poročal svoječasno. A. Leten. Prodajaiiica Vsncenc-a Pibrot22 hTTO-l j Trst -o ; . \ ulica ril JIH Poste nuove Statr. 3, Trst V mirodilnici Mario Ferlin •r. Mar. Magd. Zgornja St. P. 3 vogal ulic« deli* Istri«, blico Bol •H m VELIKA IZ BERA KRAMENU, BARV, fllT ŽEBLJEV, PETROLEJA, •*.TBifiioiVS JS&lS^iSMM^SSi*^ta€i*ili . Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izberi --— < < < predmetov, pripraynih z* -ter o ve. > [> ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah. VELIKA IZBE KTJHi N HI&NTH IN " "m. □ TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kraha 4-krat na dan. - Postrežba točna i« na dom- Hrvat.-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst TEST, ulica Sv. Sebastljaua Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske pisarne, Sole. občine, denarne zavode, župne urade, goapojarsjc.« zadruge itd. KajveČi izbor najlepših razglednic in vizitnic. - Cene zmerne. Cjtff Postrežba točna. — Zunanje naročbe se izvršujejo isti dan. wwl Nova slovenska manufak-- turna trgovina v G0&IUI « ■ „ . -m w - v - v 'IIBVO>l!ibO lvančič in Kurincič GOSPOSKA ULICA štev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko spadajočega raznovr^tn. bla^a po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domaća, poštena in točna. Vzorci se na željo, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. Zetaato Kina-Vino . .',1 flfc*.. ............. ."J za boleline m rekonvalescente Provzroca voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od uajslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni o jači ti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Szbornt oka- n« Lekarna SerraVallo - Trst Via Malcanton št. 9 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije Salarini Fakra 2 i al. (vogal Torrente) Alla citti di Lomha Velik izbor Ugotovljenih obtok sa arolke in dečke zoetom um otroke. PoTriniki, nočne jope, kotni:i m ranih paletotov. Obtoke sa done to delo. Delavske -.bitke. Tirolski loden. Nepiemočljivi platfi (pristal angleški) Sp«olJallt«ta: blago ta- In inosemskik sovam. Isgotovljajo ee obleke po Meri po najnovejši modi, točno, solidno to elegenmn po KONKURZNA MASA :: MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST, Via IHalcanton štev. 9, TSiST. Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ar „m flipinista" jsms STIflNO Stev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine ^^za hribolazce in potovalce sploh. ^^^^ Udani D. Hrnstein. Specijaliteta: usnjatl Tedmetl kukcr na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Duna}u. Predmeti pripravni xa darila. - Nepre-močljivl angleški plašči tvrdks Bough-tof P. Frankensteiit & Sons. ■■■■■ Delniška glavnica: K 40,000.000.— Reservni in varnostni ni zaklad: :n K 12,000.000.— Cmtrala v Pragi. Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah " ivi Podruž. Žfonostenske banke pro Čechy o Moraiiu II (Obrtna banka za ČeSko In Moravsko) SS Trstu ** Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 LOVU Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Bančni prostori: VIA w S. NICOL6 Stev. 30 v _TELEFON Stev. 21-57._ :: Izvršaje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rente i davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na itT ŽIRO-RAČUNU 3 Vlo Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Dfye PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavarene srečke proti knrzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejoma BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. t IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Giovanni št.'l 7 O le" ftSk kuhinjskih in kletarskih potrebščin £.dlt;yd od le»a in pletenin, škafov, brent, iebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in ▼■ane-▼istnib košev, jerbaaev in metel ter mnogo drugih ▼ stroko spadajo- svojo trgo- *h predmetov. - fTipOrUCrt vino g kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje •mula. kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje. kletke iti. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in 8t€kleno posodo za vino. + Kislo zelje r&pa b Kranjska v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolcic, Trst uiic , Sorgcntc 7. - Telef. 146 i. —=» Zobni ambulatorU HANS-a SCHMIDT prej sodruga ---Dr. A. Mitt&k-a--- ulica della Zdnta 7f I. nadstropja. k1/? Odlikovana tovarna glasov jev F VX)RPRir«rK ----- S £ w A t> i m J u - w TEST, Piazza Carto Goldoni 2. vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Yorku, Schweighofer itd. Dim:, ortestr. Harmoniji. Iiposojoje. - Menjuje - Da]a na obroke. - Popravlja. - Akontira po zmernih conah. = Jrfiou.- obrtna zadrusn u Jrflu via S. Francesco d' Assisi 2, I. a. kjer je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštno-hranilnifini račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje ' 4V|0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dcbi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obre sto vanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleil so po K 20 In po K 2 Nadaljna poj ud i la se dajejo v uradu med uradnimi tuami, ki bo : ob delavnikih od 9. do IS. dop. in od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA 2»,«. Velik izbera oM za moške in otroke SPECIJALITETA.: Površniki, paietot, jopiči, hiače in kostumi. Ignaz Potocnig - Trst ulica Riborgo — Vogal ulice Beccherie. IZBERA OVRATNIC. Csžniki za gospode in gospe. Velika izbera Biaga za možke obleka. izvršujejo se oaročila po meri in po zsnrnih c . ah. iorberto NachtigaL Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je prevzel ZASTOPNIŠTVO VE-UKE SVICARSKE URARNE tor zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure —~ po tovornfi. cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po najzmerntjsih cenah. 1 /^xxxxxxxxxxxxx;x oxxxxxxxxxxxxxxx; b q V dobroznani trgovini posameznih partij Via Nuova št. 36 : Sigmnnd Vamos, Trst Ugodna prilika! Telika partija čevljev Ugodna prilika! noffovic, perila, čipk, vezanja, spodnjih snkeuj, dežnikov, predpasnikov, oblek, modrcev, chi-ffona, platna po neverjetno nizkih cenah. EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI! Cene brez konkurence! Cene brez konkurence! Interesantno naznanilo I v dfb-oznaoi prodan)niči iz*otovlenih rh ek v Trafcn. ulica Arcata 6f.. ), bo rb pr-Lki rr^niko* ra rszoolsg^ VELIKA IZBERA oblek, paietot, oliter, jop, hlač iz bombaževine in volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. lfiktop Piscur u ica Are ta I. blizu gostilne AH'Antico Ussaro. MIHODLLiHICA :: E, Cociancich i Trst, ulica ligo Foscolo Fiiailka : ulica deli' Industria stav. 668 TELEFON 19-6 Zalog* pristnih, kemično Izdelanih barv, posebna erfime za 6iA6enJ« poda PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO, Mirodilnica flnton CJrsich st. 14 Barriera ZALOGA cirv, čopiSev, povlak la mazil z« pfidc, Izrezov za slikarje (štampov), zamaškov In dišav. Antonio Alberti Trat, ulica Ponsiana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsnkovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako poprav l,an;e. — Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Prodajalnica usnja : £rsl, nI {Kolino a U en to T. izbera telečjih bar vani h kož, izbornfgi iizjfjga usnja in francoske teletine t-koi tudi tu- in inozemske krznine c o ccnah, da 3© ni bati konkurenot Gotov, da me si. občinstvo počasti, biljožin • ndani AG0STIN0 di LIBERTI. „Tržaška posojilnico in hranilnica" za della Oaserma St, v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■ 2, Z. n. Telefon 952 I Ima nn razpolago jekleno varnostno celico y in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo sbramUoe, ki ae odda jej o strankam v najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice bo 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drogi odpreti kakor stranke, ki Bame osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne puši;e HH katere se priporoča posebno stari še m, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. Zaloga moko prva vrate. flleks. Rupnik & C.e - trsi ulii Squero nuovo št 11 Zastopstva m {lavna zaloga najflnejim vrst pienilne moke In knnnlli izdelka - poznatoga valj Onega milna — * VINKO flftJDlČ-a v Kranju Brzojavi: Alekt. Rupnik — Trat H 8» St a MIKITS ■aznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje ŠSggp' pekarne 1 is 8l