IZHAJA VSAK DAN «*» 9t medeljmk in prtnriklb rt »-, ak ponedeljkih eft tu sj«tr«J. PeMBl^ae fitCT. se prodrejo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ maogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj n, St. Petra, Postoj »i, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminm, Ajdor-iiini, Dornbergn Itd. Zastarele it«?, po 5 nvč. (10 stat.). (MUSI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t fiirakasti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, nndaJjaa vrsta K 2- Vali oglasi po manj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" — Plačljivo In MftoZIjtvo v Trstu. = CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je moč t - NAROČNINA ZNAŠA -— leto 94 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na* račbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■avatolna aa wl«l]ak> litonj« „KDIVOST1" stan*: *» ••I« lato Kron 5-aO, aa pol lota Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma m M sprejemajo in rokopisi ss M vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoItno-hranllnlČnl ra*un ŠL 841652. TELEFON It 11-57. Politično druftso „Edinost" o Trstu. Podpisani odbor sklicuje IZREDEN občni zbor na jutri 4. aprila 1910 ob lO. uri predpoludne v Sokolovo dvorano v N. Domu. Dnevni red s 1) Volitev odbora in pregledovalcev računov. 2) Slučajnosti. ODBOR Polit, društva „Edinost". Iz laškega tabora na Goriškem. Dr. Marani — dr. Pettarin. Iz Gorice. x „Piu fatti e meno parole" (več dela in maaje besedi) — s temi ponosnimi besedami je zaključil dr. Fran Marani pred petimi leti svoj govor o priliki vstoličenja goriškim županom. Njegovemu takratnemu govoru je sledilo oduševljeno odobravanje mnogoštevilnega občinstva, ki je prihitelo radovedno poslušat program novega moža. Sicer apatično goriško prebivalstvo jez živim zanimanjem vsprejelo izvolitev novega župana; dr. Maranijeva originalna osebnost, njegov mrki obraz in njegove resolutne kretnje so vplivale na Široke mase z neodoljivo silo. V goriškem občinstvu je bilo vsklilo kakor samoobsebi prepričanje, da je z dr. Maraaijem stopil na pozorišče mož v pravem pomenu besede, mož energije in že-leznik pesti, ki da bo delal čudeže v mestni gospodarski politiki. Novi mož pa ni veroval v čudeže, marveč se je lotil dela tam, kjer ga je bilo resnično treba: zapričeti je hotel predvsem z prenstrojitvijo mestne uprave. Dr. Marani, ki je bil tako samozavestno zasedel županski stolec, pač ni pomislil, da je zapričel delo, ki ga ne bo mogel izvršiti. Tudi si slutil, da so ljudske mase goriome-njene zaključne besede njegovega govora — ki sa takorekoč značile ves njegov program — popolnoma krivo tolmačile. Že pri prvih korakih do asanacije gnjilih gospodarskih razmer v mestnem gospodarstvu je dr. Marani povsod naletal na pasiven odpor. Njegova često brezobzirna energija mu je hipoma Tstvarila neštevilo osebnih nasprotnikov, PODLISTEK. Sirote. Spisal ADOLF WALEWSKI, poslovenil MILKO SILA. — „Oče" Balast, pojdimo domov, je priganjal mlad člen boginje Melpomene surovega, štiridesetletnega tovariša. „Oče" Balast ni odgovoril ničesar, samo pomežiknil je z majhnimi, sivimi očmi in je zlival mogočne mere piva v svoj obširni trebušček. — Ne morem ! — je rekel črez nekaj časa. — Moram iti še h „kozlu". Važen opravek imam tam. — Dragi mojster, žena, otroci čakajo. Dvanajst je že... noč. Pojdimo, pojdimo ! — Ne morem, mladenič — se je od-sopet gospod Balast in se je ozrl na kletarja pri „zlati gosi". — France, ta gospod plača! — je dodal in je potapljal tovariša po rami. Mladi kolega je plačal, in majhni, trebušati gospod Balast je odšel h „kozlu". V tretjem nadstropju revne hiše je zgodaj ostarela žena spravljala otroke spat. — Jutri ne pojdete v šolo, otroci moji! — Mamica, jaz hočem hoditi v šolo, moram!... je prosilo dekletce. — Nimaš čeveljčkov. Čevljar noče delati na upanje. In obleko imaš vso cunjasto, ničesar nimam, da bi jo zakrpala. Mama profesor se jezi, kadar zanemarjam šolo. Jutri imamo važno nalogo. ki so mu metali polena pod noge, kjer so le zmogli. Slednjič je ' kamoristični duh popolnoma potrl njegova stremljenja. Osamljen v labirintu neštevilnih kočljivih vprašanj, obsovražen od mestnega uredništva in nasprotovan od mestnih svetovalcev je končno mož omagal in — krenil na druga pota. Ko namreč energija tega moža ni mogla in ni smela prodreti tam, kjer je bilo krvavo treba, je iskala drugih iztočišč. Hotel je na vsak način vstvariti nekaj dela, ki naj bi vsaj deloma izpolnilo njegov program. Ker pa je ostal osamljen tudi na tem delu, se mu je ponesrečilo marsikaj. Itak že do grla zadolžena mestna uprava je zapri-čela brez vsake prave potrebe nakupovati razna poslopja in zemljišča dvomljive vrednosti ; in Često samo radi tega, ker so ji bili prebrisani mešetarji natvezili, da nameravajo Slovenci kupiti dotično poslopje ali zemljišče. Pri vsem tem pa ni odrekati Maraniju zaslug, ki jih je pridobil med drugim s cestnimi in kanalizacijskimi napravami. Dr. Marani pa si s temi deli ni več opomogel. „Goriziani" mu niso mogli odpustiti njegove drznosti, da si je sploh upal kedaj misliti na asanacijo koruptnega in gnjilega upravnega zistema na goriškem magistratu. Mož je bil indirektno prisiljen k odstopu ; na njegovo mesto pa so postavili moža brez imena, brez vsakoršne energije in sposobnosti. Županom je bil izvoljen prekupčevalec s krompirjem in zavarovalni agent Jurij Bombig ! Na dan njegovega vstoličenja pa je bilo vse mesto razsvetljeno ; ona ista masa, ki je še pred par leti tako navdušeno vsprejela Maranijevo izvolitev, je priredila Bombigu take ovacije jn počeščenja, kakoršnih ni bil deležen še noben župan goriški... „Goriziani" so se pošteno oddahnili. Ni se jim bilo več treba bati Maranijevega „terorizma" in kontrole; vrnili so se stari časi, ko človeku ni treba odgovarjati na vprašanje, kaj in kako delaš in ali imaš čiste roke ali ne...? Danes sedi na županskem stolu karikatura župana, kateremu diktirajo mestni uradniki, _ mestni svetovalci in mulurija z ulice. Razsipa in trosi se brez glave in brez načrtov, mesto se pogreza v čim veče dolgove, tako, da je samo vprašanje časa, kedaj prevzame mestne ključe — vladni komisar ?! Odtistihdob pa niso več mirovali Ma-ranijevi osebni sovražniki. Bližale so se deželnozborske volitve; nevarnega tekmeca za stolec deželnega glavarja se je bilo treba ubraniti na vsak način. Dr. Pajer ni temu možu, ki je bil edini sposoben, da bi prevzel vodstvo laŠko-libe-ralne stranke, nikdar prav zaupal. Zato mu ie bil prikrit, a neizprosen sovražnik. — Spletke, katerih niti so se stekale v rokah dr. Pajerja, so se nad vse dobro obnesle. In Marani je moral končno polagati čast za častjo, kar jih je zavzemal v jav- nosti. Končno so te dni listi prinesli vest, da je odložil še zadnjo čast: odpovedal se je državnozborskemu mandatu. Nekdanji Pajetjev mogočni tekmec za stolico deželnega glavarja, goriški župan, deželni poslanec in odbornik ter državni poslanec, načelnik laškega liberalnega kluba, predsednik „Cooperative" itd. je danes samo še brezpomembna privatna oseba. To je Pajerjevo delo. Pajer se ni nikdar rad obdajal s samostojnimi individuvalnostmi; zato tudi je moral pasti dr. Marani. Avtokrat | Pajer je rabil okolu sebe izključno marijo-nete, ki mu parirajo že na vsak migljaj. Dr. Pajer ima dobro oko. Rabil je osebo, ki bi mu bila ne samo poslušna, ampak naravnost vdana z vso dušo in mu služila z vsemi svojimi zmožnostmi — in iztaknil jo je. Bivši instfuktor njegovih sinov dr. Pettarin je bil ta izvoljenec. Malo je mčž, ki bi bili napravili tako karijero v razmeroma kratki dobi, kakor jo je napravil dr. Pettarin. Leta 1904 je bil dr. Pettarin še priprost finančni koncipist v Sežani. Istega leta ga je pozval dr. Pajer na mesto deželnega tajnika. Leta 1908 je postal deželni svetnik v VI. plač. razredu s plačo 8000 K. Leta 1909 pa deželni poslanec in odbornik s skupnimi dohodki 12.000 K. Ker je pa Pajer strmoglavil dr. Maranija popolnoma in je izpraznjen mandat državnega poslanca za goriško mesto, je že danes gotova stvar, da to ne bo nikdo drugi nego dr. Pettarin. Skupni dohodki mladega komaj 37-letnega moža bodo tako znašali lepo svoto okroglih 20.000 K na leto. Stari lisjak dr. Pajer pa nikakor noče, da bi njegov izvoljenec že s tem zaključil svojo karijero. Namenil mu je še vse bolj važno mesto: nasledstvo na stolcu deželnega glavarja. Niso to prazne kombinat je, ampak dejstva, ki se odigravajo polag na po dobro premišljenem načrtu: Maraiu se je moral umakniti, da je napravil prorJor dr. Pettarinu. Širša javnost gotovo ne ve, da je dr. Pajer v intimnem krogu svojih somišljenikov izrazil nado, da pride kmalu čas, ko lahko mirnim srcem položi vodstvo svoje stranke v čilejše roke dr. Pettarina. Ni torej pretirano, če že danes smatramo dr. Pettarina kakor bodočega naslednika dr. Pajerja na stolcu deželnega glavarja; gre še samo za to ali se bo novi mož krčevito držal naukov svojega mojstra, ali pa ostane v njem še kaj samostojne in-dividuvalnosti, ki bo znala računati z iz-premenjenimi razmerami časov, ki imajo priti ?!! _ K pogajanjem v Istri. „Naša Sloga" piše: Nam se gotovo ne more očitati, da smo bili na potu njim, ki se trudijo za narodnostni mir in sporazum v Istri, da-si spadamo odkrito med one, ki — poučeni po grenkih izkustvih — ne verujejo tako lahko sladkim in lisičjim obljubom naših sosedov Italijanov. Mi spremljamo pozorno od prvega začetka vsa po- Ravnatelj bo izpraševal. Moram... je prosil ubogi Janko in je jokal. — Ne moreš, oče noče dati denarja, jezi se, ako ga zahtevam od njega... Kaj naj vam, reva, svetujem? Ostati morate doma. Molite rožni venec. Morda nam pomore Bog. Na tleh sta ležala dve raztrgani slam-nici, iz katerih je silila slama. — Oče naš, ki si v nebesih — so šepetali otroci. Na konec molitve je pridejala nagubana žena: Ljubi Bog, daj da bi nas imel naš oče rad... Da bi imel mnogo denarja... Črez nekaj časa je prijatelj nesrečnikov — sen — zaprl trepalnice ubogim otrokom dramatičnega igralca gospoda Balasta. Mati I je pri revni svetlobi kuhinjske svetiljke krpala stare srajčice. Okoli dveh po polunoči se je vrnil gospod Balast. Klobuk in palico je vrgel v kot in je godrnjal. — Lopovi! Pokopati me hočejo!... Poglejte no!... mojo vlogo so dali Miškovcu. Življenje si končam. — Vladko ne žali Boga... Otroke imaš. — Neumnica! Ženska, ki ne razume položaja! Vedno me samo na otroke spominjaš ! Moj talent, moje trpljenje, nič se te ne prime, samo otroci, otroci! Meni je umrla mati, ko mi je bilo osem let in znal sem si pomagati. — Ubogi otroci, vsak dan hodijo spat lačni, moral bi bolj skrbeti za družino. Nič se ne učiš... — Denarja nimam, da bi se učil. Revež sem, berač. — Prepisuj vloge — služil boš več. — Hm ! Jaz da bi prepisoval vloge ? Jaz, ki ki moral kiti prvi v gledališču? gajanja in dogovore od obeh strani istrskega •deželnega zbora, opozarjajoč svoje prijatelje in istomišljenike na nevarnosti in zasede, ki bi jim mogle zagroziti, ali v katere bi mogli pasti. Italijanska deželno-zborska večina, prisiljena po dogodkih meseca maja 1907, kazala je našim poslancem prijazneje lice, hlineča željo po miru in slogi med obema narodnostima. Ob takih okolnostih je prišlo leta 1908 do poznane volilne reforme, iz katere so Italijani izšli z debelejim koncem v roki. Pozneje so priznali tudi oni sami, da so v to reformo utihotapili marsikaj, ki je njim na korist in nam na škodo. Dokaz temu je znani volilni okraj v Puli, njihova neodgovornost pri polaganju deželnih obračunov i t. d. V zadnjem zasedanju je bil po velikem natezanju izvoljen tako imenovani nagodbeni ali kompromisni odbor, sestoječi iz 5 členov večine, in 5 manjšine s predsednikom d.rom Rizzi-jem. Ta odbor se zopet peha že pol leta, s tem, kako da zavaruje pravico rabe hrvatskega, oziroma slovenskega jezika v deželnem zboru in odboru, kako naj se razdele ali zaokrožijo obstoječe občine Istre, in ko-nečno o tem, kako naj se ustvari podlaga bodočemu deželnemu proročanu. O tem razpravljanju in posvetovanju v nagodbenem odboru ni prišlo doslej z naše strani nič v javnost, ker je tako želel sam kompromisni odbor, da ne bi se s prenagljeno kritiko pokvarila stvar. Ali tej zahtevi in tej želji se niso pokorili ne italijanski členi odbora, ne njihovi listi. Italijanski listi — gotovo napotjeni po italijanskih členih kompromisnega odbora, — so marveč začeli priobčevati tajne predloge in sklepe kompromisnega odbora, s čemer so kršili dan* besedo ter ovajali svoje nasprotsvo proti pretveznemu narodnostnemu miru in sporazumu. Eden tržaških listov — in to najresneji italijanski list Primorja, „L' lndipdente" — je priobčil v svoji 66. številki od dne 19. marca t. 1. dve koloni dolg članek pod naslovom „La lotta nazionale in Istria. Un po di luce. La follia degli slavi". (Narodnostna borba v Istri. Nekoliko luči. Slovenska zbe-snelost), v katerem pripoveduje, kaj in kako se dela v kompromisnem odboru ter brez obzirno napada naše člene tega odbora in vso našo stranko. Ta list pravi, da so naše zahteve tako pretirane, da se niti govoriti ne more o njih. Italijanom da je vržena rokavica, oglasile da so se bojne troblje in zato da treba brusiti orožje. Ta vojevitost italijanskega lista nas ne vznemirja nimalo, ker smo navajeni borbe, in ker vemo, da nam Italijani z lepa ne dado niti deseti del tega, kar nam gre. Drago nam je nadalje, da je ta poziv na borbo izšel iz krogov italijanskih, katerim nismo nikdar verovali in na katerih raču« bo naša stranka in bodo naši členi kompromisnega odbora mogli pisati vso odgovornost radi eventuelnega nevspeha vršeči h — Ves dan te ni doma, vlog se ne učiš. Ravnatelj te zapodi! — On — mene? Mene, umetnika, ki pozna vse recenzente, ki toliko let deluje? No, jaz mu že dam s polenom!! Jaz ga spravim pokonci !... — Otroke zanemarjaš. Kaj bo s sirotami, če umrjemo ? — Eee ! Pojdi k vragu, ženska! Z dišečo smotko v ustih je legel na posteljo in je delal načrte za prihodnji dan. Balast je bil nekoliko nadarjen, toda nemaren, lenuh, cele dneve je presedel v gostilnah in kavarnah. Zapravljal je skromno gažo, in je deklamoval pivskim tovarišem o visokem poklicu dramatičnega umetnika. — Otroke je imel rad, kadar jih je videl, ampak videl jih je komaj urico na dan... Pomanjkanje — strašno pomanjkanje je prezgodaj napravilo glavo njegove žene staro. Balast, ki je zabavljal čez „neprizna-nje", je postal polagoma le nekak privesek gledališča. Nekega dne je dobil odpoved. Zena se je zaradi pomanjkanja in skrbi vdala melanholiji, slednjič je zblaznela in odpeljali so jo v bolnišnico. Kolegi, katerim-so se smislili nesrečni otroci, so po dolgih prošnjah dosegli, da je bil Balast znova vsprejet. Ravnatelj mu je dal iz usmiljenja kruha. — Lopov! Moral me je sprejeti. Tisk in publikum sta zahtevala to! Moral... tako da je bahal po gostilnah Balast. Deklamiral je v krogu prijateljev o čaši, toda za otroke se ni brigal. Trpljenje, „trpljenje umetnika" mu ni dopuščalo, da bi mislil na otroke. Namesto, da bi se učili, so snažili otroci očetu čevlje (imel je ra«l svetle čev- lje), Iioaiii po nosi!; raz;;e reči v gledališč .. Večkrat jih je pošiljal občudovat, k?. - da igra na odru. Na ta način je poteka! življenje ubogim otrokom. Neliega večera je pojedel Balast cei o gos, snedel tri porcije rakov z omako, izpil pr< l njimi dva vrčka žganja, dva litra vina in liol lonca medice in ko se je vračal v hlr Jnem jutru domev, se je spotil in prehia-dil; legel je in — umrl. In zopet so pošteni kolegi zbirali med-seboj denar in so ga pokopali. Zanikrni igralec je zapustil siroti. Hčerki je bilo lo let, Jankotu 14. Doma nista imela česa iskati: bili sta tam dve lasulji, zamazane uloge, razbito zrcalo in izposojeno pohištvo. Po pogrebu sta sedela na pokopališču in plakala. Nista vedela, kaj naj začneta! Igralka, ki je imela manjše uloge, je vzela s seboj dekletce. Čeravno je bila sama revna, vendar je preživljala siroto in ji preskrbela zavetje. Janko je nekoliko dni beračil. Slednjič je prišel za kulise gledal je žalostno igralce in sledil igri pri skušnjah. — Janko, pojdi na moje stanovanje in prinesi mi rekvizite! Dam ti nekaj za pot. — Že tečem! — Janko prinesi mi cigarete! — Že grem ! Janko, pojdi mi kupit dve zaponki k srajci. — Dobro, gospod! Na tak način so živili kolegi siroto bivšega zapravljivca. Hčerka, ki je bila ponosne, materme se pogajanj. — Italijanski prvaki'ških državljanov. V Združenih drŽavah je l.i _ — _ _ v _ • _ _ Y i _ _ . _ _ _ i -- Zmm "fA C^n /4««U/\tr*tilr/Mr • fnVi nrirtoHo »itA^Ait Istre nočejo poštenega miru in sporazuma, kar smo mi vedno trdili. Oni hočejo svojo gospodstvo in našo podrejenost, v kar ne sme nikdar privoliti noben naših členov kompromisnega odbora niti ne naše narodno vodstvo v obče. Ako hočejo Italijani nadaljevanje borbe, mi jih vsprejmemo na bojnem polju, s katerega se nismo umikali nikdar. — Naše geslo je pošten mir ali junaški boj! Dnevne novice. Posredovanje Poljakov med Čehi in Nemci. Na Dunaju se je razširila vest, da hočejo Poljaki zopet posredovati za sporazum med Čehi in Nemci. V parlamentarnih krogih pa pravijo, da ta vest ne odgovarja resnici. Dr. Glombinski, predsednik poljskega kola, je baronu Bienerthu in voditeljem strank ponovno izjavil, da se noče več udeleževati akcije za sporazum med Cehi in Nemci. Zmaga hrvatsko-srbske koalicije. Na občinskih volitvah v Karlovcih so zmagali kandidatje hrvatko-srbke koalicije proti kandidatom srbsko-radikalne stranke. Ruski minister zunanjih stvari Iz-voljskij se je podal na tritedenski dopust. Odpotoval je v Monakovo, a od tu se poda na francoski jug. „Novoje Vremja* pravi, da je to potovanje popolnoma privatnega značaja in minister se ne sestane z nobenim svojih inozemskih kolegpv. Ministerstvo zunanjih stvari bo med odsotnostjo Izvoljskega vodil njegov pomočnik S. D. Sazonov. Kongres mladočeške ali narodno-svobodomiselne stranke je določen za na dan 23. in 24. aprila. Tožba proti ženi pokojnega belgijskega kralje Leopolda. Princezinja Luiza KoburŠka je uložila na bruseljskem sodišču tožbo proti baronici Vaughan, ljubici in mor-ganatski ženi pok. kr. Leop. Tožiteljica zahteva, naj ji baronica vrne dve vili, zapuščini kralja, kateri pa je baronica Vaughan kupila od kralja za 137.000 frankov. Princezinja trdi, da je kralj ta denar baronici daroval. Volitve na Ogrskem. V prihodnjih dneh pride ministerski predsednik grof Khnen-Hedervary na Dunaj, da se dogovori s cesarjem glede termina, kedaj naj se vrše volitve v ogrsko - hrvatski parlament. O kulturnem stanju na Nemškem je te dni govoril v Berolinu na „Prvem nemškem kulturnem shodu" dr. Lotar Schiicke-ring. Izvajal je, da kultura na Nemškem nazaduje in to v prvi vrsti radi pruske zakonodaje, ki je delo ljudskega zastopstva, katero pa ne zastopa ljudstva. Napadal je tudi pruske junkerje (veleposestnike s srednjeveškimi nazori), katerih kulturno naziranje obstoji v tem, da je treba ljudstvo navduševati za militarizem in organizirati v vojnih društvih. Tako se daja tudi razlagati kruto postopanje pruske policije o priliki demonstracij za volilno reformo. Nemci vidijo izven svojih dežela povsod nekulturnost, za to je le prav, da so pričeli pometati tudi pred svojim pragom, v centru mu nemške države, v reakcijonami Pruski. Katolicizem v Združenih državah. „American Catholic Directory" za leto 1910 prinaša zanimivih podatkov o napredovanju katoliške cerkve v Združenih državah. Katolikov je v tej državi 14,347.000. Ako se Pridoda število katolikov na Filipinah, v ortoriku in na Havajskih otokih, šteje velika republika na zapadu 22,587.000 katoli- 16.540 duhovnikov; od teh pripada svetovnemu kleru 12.274, redovnemu pa 4276. Katoliških cerkev je 13.204; v minolem letu je bilo na novo zgradjenih 366. Največ katoliških cerkev ima Čikago, 187, potem pa pride New-Jork s 138, Brooklyn s 110, Filadelfija s 99, St. Louis s 83, Boston s 61, Baltimore, sedež kardinala Gibbonsa, s 47. — Poleg tega imajo katoliki mnogo ljudskih šol, kolegijev, akademij, bogoslovnih semiŠč in katoliško vseučilišče v Was-hingtonu, nadalje sirotišč, bolnišnic itd. * Malo statistike iz zagrebške nadškofije. Iz pravkar izdanega šematizma zagrebške nadškofije je ponesti, da je v zagrebški nadškofiji 1,457.670 rimokatolikov (nevstevši 3190 unijatov, ki so pod jurisdikcijo križevskega vladike). Župnij je v nadškofiji 350, svetovnih duhovnikov 660, redovnih 69. Vsa nadškofija je razdeljena v 38 cerkvenih okrajev takozvanih vicearhidi- jakonatov. V Medmurju je 22 župnij z 91.600 rimokatoliki, ki so vsi Hrvati. V področju zagrebške nadškofije živi še 132.159 pravoslavnih, 5604 pripadnikov avgsburške in 3447 helvetske konfesije ter 13.139 Židov. Generalno ravnateljstvo zemljiškega katastra. Z Dunaja poročajo: Na podlagi najvišega pooblastila se z dnem 10. aprila 1910 osnuje generalno ravnateljstvo zemljišč-nega katastra, ki mu bodo izročeni vsi posli zemljiščnega katastra, ki so bili doslej od-kazani finančnemu ministerstvu. Sedanji tehniški pomožni uradi finančnega ministerstva, namreč bird za trianguliranje in kalkile ter litografični zavod zemljiščnega katastra bodo v bodoče poslovali kakor tehniški pomožni uradi generalnega ravnateljstva. Novi zavod bo vodil dosedanji ministerijalni svetnik dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, ki je ob enem imenovan generalnim ravnateljem zemljiščnega katastra in je dobil naslov sekcijskega načelnika. Po železniški nesreči pri Miljah. Zistem uprave državnih železnic. — Pogreb žrtve. kar se je zgodilo, se ne da več j označbo postajališča. Ljudje prihajajo krvi, se je spoštljivo zahvalila igralki za podporo. Iskala je dela in umirala gladu. — Kaj delaš? jo je vprašal ravnatelj, ko je srečal opotekajočo se po ulicah. — Bil je čmeren, toda dober človek. — Službe iščem. — Kako živiš? ... Imaš hrane? — Nimam! Oče me ni pošiljal v šolo. Izvršila sem samo četrti razred . .. — Torej ne znaš ničesar ? — Samo lepo pisavo imam. — Hm, lepo pišeš 1 Pojdi z menoj. Ko je spremljal ravnatelj dekle v gledališko pisarno, je govoril sam s seboj: — Gospodje umetniki hočejo imeti družino. Egoisti! Pri umetniku je to, kar služi med letom, tudi porabljeno tekom leta; in ti ravnatelj, zvišuj gažo samo zato, da ima lahko umetnik potem otroke ... Sam proletarijat, revna zalega! — Dete, tu imaš, eksemplar, ako ga lepo prepišeš; dobiš stalno delo. Poskušnja je bila dobra. Sedaj je sirota prepisovala uloge. Teško zaslužen, negotov košček kruha, ampak tudi to je bilo dobro. Ponoči in podnevi je pisala. Nedavno najeta sobica, ki ni bila po zimi zakuijena, ni strašila dekleta. Nad loncem, v katerem je žarelo tleče oglje, si je ogrevala roke, ki so bile utrujene od vednega pisanja. Pisala je neprenehoma. Roke so postajale čim dalje bolj otrple, ampak vseeno je Še prepisavala uloge, kuhala je čaj in je rezala krajce kruha Jan kotu, ki ni mnogokrat ničesar zaslužil. Tako živita siroti po zanikrnem igralcu... Samo tega ne vprašajte, kako živita 1 Veliko solz, katerih ne umeva vsakdo To, odpraviti. Mrtvi ne bodo več oživljeni, do-čim utegnejo ranjenci pač zaceliti svoje rane, mejtem ko jim prestanih bolečin in strahu gotovo ne poplača nikdo. Glavnega posrednika krivca, to je onega, ki je to železnico zamislil tako, kakorŠna je, pač ni možno več pozvati na odgovor. V koliko zadevlje krivda uradnika, ki je spustil vlak s postaje in če je s tem prišel v konflikt s svojimi službenimi predpisi, to preiskovati ni naša stvar. Na oblasti pa je, da dožene neposrednega krivca — če je kateri — in ga dovede eksemplarični kazni, da se v bodoče vsak uradnik dobro premisli preje, nego bo pošiljal ljudi v toliko nevarnost za zdravje in življenje. Vendar pa bi bilo zgrešeno, ko bi se hotelo čakati tu na kakega ali na kake „Sundenbocke*, ki naj bi se pokorili za grehe drugega. Tega drugega moramo iskati edino-le pri zistemu, ki vlada na upravi državnih železnic. Usodepolnega dne 31. marca je dosegla buija rekord v letošnjem letu. Ravno okoli treh popoludne je burja nekoliko ponehala. Morda je ta okolnost, ki opravičuje prometno vodstvo, da je slednjič vendar le pustilo vlak s postaje. Da je bilo uradnikom težko pustiti na cedilu 180 potnikov, ki so čakali na vlak, je umevno, kakor je umevno, da je na uradnike pri prometnem vodstvu uplival tudi občutek, da bi bilo za za upravo državnih železnic nekako sramotno, ako bi bili radi burje ustavljeni vsi vlaki vsega dneva. Pomisliti je treba dalje, da ravno na mestu, kjer se je zgodila katastrofa, buija ni navadno posebno huda. Da je prišla kljubu temu ravno na onem nesrečnem mestu do katastrofe, je pripisovati okolnosti, da ima železnica ravno tam ovinek in da je prišel vlak ravno tam v vrtinec burje. A da ima vlak, ki se nahaja v teku, ravno na ovinkih najmanjšo odporno silo, to ve sleherni otrok. Treba pa bi bilo samo, da bi bile na onem mestu napravljene primerne planke, kakoršne ima južna železnica na Krasu, pa bi izgubila buija toliko moči, da bi bila izključena vsaka veča nevernost. In mi vemo. da se je od strani tukajšnjega ravnateljstva državnih železnic opetovano urgiralo pri železniškem ministerstvu napravo obrambenih plank proti burji v Žaveljski dolini. Ali na Dunaju, kjer so, kakor v drugih ministerstvih, tako tudi v železniškem, razni visoki uradniki plačani le zato, da kradejo Bogu čas in se puščajo zato plačevati od davkoplačevalcev, so vse tozadevne urgencije tržaškega ravnateljstva polagali „ad aeta", ali pa so odgovarjali, da zahtevane planke niso potrebne. Kakor da bi gospodje, ki poznajo buijo komaj po imenu, bili poklicani soditi, kaj je potrebno v obrambo proti burji in kaj ne! Dosedanja bilancija te indolence, ne-j sposobnosti in na nepravem mestu obrnjene {varčnosti centralne uprave državnih železnic je troje človeških življenj in okoli eden in pol milijona kron škode, ki jo trpi železnica, vštevši odškodnino, ki jo bo morala plačati! Trebalo bi bilo potrositi samo kakih stotisoč kron za napravo potrebnih plank, pa bi ne bilo teh žrtev človeških življenj, niti škode enega milijona in pol kron. Ali takrat, ko se gre za doplačila temu ali onemu židovskemu podjetju, ki trdi, da ima izgubo pri gradbi kake male železnice, takrat je dovolj denarja in miljone se deli kar na debelo, kakor n. pr. pri gradbi alpskih železnic, kjer se je potrosilo celih sto milijonov več, nego je bilo prvotno proračunjeno; a ko se gre za varnost in komoditeto potujočega občinstva, takrat nima naša železniška uprava nikdar denarja. Zato niso imeli na državnem kolodvoru v Trstu niti potrebnega parka, da bi sestavili pomožni vlak ozkotirne železnice f Ta okolnost sama na sebi že ilustrira na najjasnejši način ves zistem uprave naših drž. železnic. Kakor drugo karakteristično sličico, kako se skrbi na železnici Trst-Poreč za komoditeto in zdravje potnikov, naj navedemo sledeče: Na vsej progi omenjene železnice piha burja najmočneje na mestu, kjer je postajališče M. Castiglione. Kljubu temu je ^tam postavljen le navaden kol, z uro in še več oddaljenih vasi, da vstopijo tam na vlak. Umeje se, da v takem slučaju vsakdo hiti, da ne bi zamudil vlaka. Ljudje prihajajo torej na lice mesta, kjer morajo čakati v najhujši zimi in ob največji burji pod milim nebom na prihod vlaka. Ni trei»a ravno mnogo, da si človek v takem položaju nakoplje pljučnico ali kako drugo nevarno bolezen. Znano nam je več slučajev, ko so se prehladili ljudjej ki so čakali v M. Castiglione na vlak in marsikdo je že dobil na onem nesrečnem mestu kal smrti. Zadoščalo bi, da se zgradi malo lopo, pa bi bil odpravljen ta nedostatek. Prizadeti faktorji so že opetovano zahtevali zgradbo take lope ; a tudi mi smo zahtevali opetovano v našem listu, a vse zaman. Na neko tozadevno vlogo občine Dolina, je odgovorilo tukajšnje ravnateljstvo, naj zgradi občina dotično lopo! Kakor da bi se hotela rogati! In to vse radi borih par sto kron, ki bi jih stala taka lopa! Upravi državnih železnic je več za par sto kron, nego za zdravje potujočega občinstva 1 Pri tem je pa najlepše to, da trpi v prvi vrsti uprava državnih železnic radi take, na nepravem mestu uveljavljene varčnosti. Da bo zbog nesreče pri Miljah morala plačati take odškodnine, da se bo kar kadilo, smo že omenili, a tudi od tega, da ne napravi v M. Castiglione primerne lope, ima železnica sama največjo materijalno škodo, ker gre marsikdo, posebno od onih, ki se imajo voziti v Trst, rajši peš, nego da bi na burji čakal na vlak in izpostavlja v nevarnost svoje zdravlje. Znan nam je n. pr. slučaj, ko je minulo zimo samo za en vlak odšlo 20 oseb peš proti Trstu, rajši, nego da bi bili čakali v oni burji na vlak. Tako kakor tukaj, se gospodari pri državni železnici v obče. In mi bomo v bodoče vsekako posvečali več paznosti temu zistemu, nego smo je posvečii dosedaj. * * Doznajemo, da hodijo okoli ranjenih agenti državne železnice, da bi jih pregovorili, naj se pogodijo in malo odškodnino. Eden tudi pri težko ranjenem (Naše prvotno poročilo, lahko ranjen in da hodi, je treba v toliko popraviti, da je ranjen in da leži v postelji.) Opozarjamo oškodovance, da se ne prenaglijo in naj ne sprejmejo za sedaj ni-kake odškodnine. To, da se hoče uprava državnih železnic tako hitro pogoditi, je dokaz, da se boji, da bo morala plačati pozneje več. Znano je, da nima nikdo navade, usiljevati denarja, najmanje pa ima to lepo lastnost uprava naših državnih železnic, izvzemši takrat, ko se gre za kako židovsko podjetje. Sploh je pa naravnost škandalozno, da hoče železniška uprava položaj, v katerem se nahajajo ranjenci, ki se že niso otresli niti prestanega strahu, izrabljati v to, da bi se izvlekla kolikor mogoče po ceni iz neprijetnega položaja. Vprašanje je samo, če se bo našla kaka avstrijska sodnija, ki bo pozneje potrdila v takem stanju napravljene pogodbe. Vsekako pa priporočamo našim ljudem, ki so poškodovani, da za sedaj ničesar ne podpisujejo in ne sklepajo nikakih pogodb. * O poškodovanem solicitatoiju Rakov-Ščeku nam je poročati, da njegove poškodbe niso nevarne. Ranjen je na obrazu in trpi tudi na bolečinah v prsih. Vendar pa hodi in se je udeležil tudi pogreba pok. sodnika Simčiča. Koper 3. (tele/.) Pogreb pokojnega ponesrečenega sodnika losipa Simčiča se je razvil v veličastno Žalno'manifestacijo za Slovenca, človeka in sodnika Simčiča. Posebni vlak, ki naj bi pripeljal v Koper mrtvo truplo, je odšel s Koprske postaje ob 1 in tri četrt popoludne. Za mrliča je bil določen poseben voz z belim križem. V vlaku je bilo okoli 40 prijateljev pokojnika, po večini koprskih Slovencev. Med temi so bili voditelj c. kr. okrajne sodnije v Kopru, deželnosodni svetnik dr. Stravs, okrajni šolski nadzornik Do- ni in ko, odvetnik dr. Ćerne, načelnik koprske poŠte, zastopnik okrajnega glavarstva, zastopnika občin Marezige in Dolina, več zastopnikov učiteljstva itd. Ko je vlak dospel na postajo Milje, so si udeležniki žalobnega vlaka ogledali mesto nesreče in razbiti vlak in se potem podali proti Miljam. Na potu so že srečali sprevod, z mrtvaško krsto, za katero je korakalo številno občinstvo z županom na čelu. Župan je prisedel v vlak in spremil pokojnikove zemske ostanke do Kopra, kamor je dospel vlak ob 3 in tri četrt. Na kolodvoru so bile zastopane vse državne oblastnije, ua čelu s c. kr. okrajnim glavarjem Polleyem. Zastopana je bila tudi tukajšnja vojaška garnizija po treh častnikih. Poleg tega je bilo zbranega na licu mesta številno drugega občinstva in posebno veliko Slovencev. Vsakemu se je čitala na obrazu velika žalost zbog smrti tega plemenitega moža. Sprevod se je uredil in jel pomikati proti mestu. V sprevodu so nosili mnogo vencev. Med temi eden v slovenskem jeziku z napisom: Koprski Slovenci — svojemu nepozabnemu prijatelju. Pred uhodom je čakalo številno občin-iz stvo, ki ni moglo prikriti svoje globoke žalosti. V stolni cerkvi je čakal župan dr. Belli, z nekaterimi odborniki in občinskimi uradniki. Bili so v cerkvi tudi vsi koprski odvetniki in zdravniki. Žalnega sprevoda so se udeležili poleg uradništva, vsi koprski Slovenci, ki niso bili zadržani, mnogo Slovencev iz okolice in tudi mnogo mestnih Italijanov. Posebno je bila številno zastopana koprska gospoda. Videli smo v sprevodu tudi zastopnika državne želoznice, nam. ravnateljstva drž. železnic dra. Auredničeka, predstojnika tržaške okrajne sodnije Clarici-ja, višega svetnika Ussaia itd. Sprevod, ki je bil naravnost velikansk, se je pomikal proti pokopališču. Med žalno zvonenje se je mešal piš burje, ki je hotela, kakor se zdi, poslati še zadnji pozdrav svoji nedolžni žrtvi. Zbesneli elementi narave se niso sramovali svojega groznega zločina, s katerim so prouzročili toliko gorja. In zato so se kakor v roganje, pomešali hreščeči akordi žvižganja burje med glasove mrtvaških zvonov. Ob krsti je korakalo € sodnikov koprske okrajne sodnije, kolegov pokojnika. Med Italijani se je opažalo, da jih je res v srce ganila tragična usoda tega moža. Čuti je bilo od strani Italijanov mnogo opazk, da ga je Škoda. V izložbah trgovin so bile izložene osmrtnice, ki jih je izdala okrajna sodnija koprska. Nad vsem mestom je vladalo nekako turobno žalobno razpoloženje, ki je glasno pričalo o nenavadnih vrlinah nesrečnega pokojnika. Naj v miru sniva svoj večni sen! zadovoljijo s kako teh je bil menda Vladku Valentiču. da je Valentič le „Piccolu" poročajo iz Kopra: „Čim se je doznalo, da je Simčič mrtev in njegov zapisnikar Valentič ranjen, je to vzbudilo v celem mestu najgloblje sožalje. Nesrečni sodnik je imel šele 33 let, je rodom iz Brd na Goriškem in je, dasi druge narodnosti, užival med nami največe spoštovanje in simpatije radi svojega izbranega ponašanja in juridičnega znanja Pokojnik je bil prepeljan iz Milj v Koper zbog inicijative koprske okrajne sodnije. — Mati je želela, da bi se ga prepeljalo v rojstno vas, a v zadnjem hipu to ni bilo več mogoče. Pogreba se ni mogla vdele-žiti, ker je bolna in leži v postelji. Tudi edini brat je bolan. Očeta ni imel več. Tudi drugih sorodnikov ne. Predsednik višje deželne sodnije Avg. Jacopich se je, izražaje ob enem svoje sožalje telegrafičnim potom opravičil, da se ne more vsled viharnega vremena udeležiti pogreba v službi ponesrečenega c. k. sodnika g. Josipa Simčič-a, in je naprosil ob enem deželnosodnega svetnika in voditelja koprskega okrajnega sodišča g. dr. Straussa, da ga pri pogrebu nadomešča, izreče pokojnikovim sorodnikom v njegovem imenu najiskrenejŠe sožalje in položi na krsto tja odposlani venec. Osobje koprske okrajne sodnije je položilo tudi svoj venec na krsto. * * * Poleg enako glaseče italijanske osmrtnice, je bila izdana sledeča osmrtnica v slovenskem jeziku: Osobje c. kr. okrajnega sodišča v Kopru naznanja tužno vest, da je gospoda Josipa Simčiča, c. kr. sodnika in c. kr. rez. poročnika dne 31. marca zadela tragična smrt. Pogreb se vrši v soboto dne 2. t. m. ob 3. pop. od bolnišnice v Miljah do tamošnje postaje, od koder se zemski ostanki prepeljejo po državni železnici v Koper; oš tukajšnje železniške postaje se truplo prenese ob 4. uri popoldne v stolno cerkev m odtod na pokopališče. V Kopru, dne 1. aprila 1910. USTČEDNI BANKA CESKYCB CDflDITCI Cll PODRUŽNICA v TMTTF OrUllI I CLLU 2 PiiZZi DEL P0ITER0SS0 l. VLOGE n KNJIŽICE 4* »PREMJJVE VLOGE 4W" tfiilE a KAVCIJE --- KENJALtflCA ■: Domače vesti. Izredni občni zbor pol. društva „Edinost". V pozivu v včerajšnji Številki „Edinosti" je rečeno, da bo ta občni zbor. „Jutri dne 4. t. m." Dan 4. aprila pa bo v ponedeljek. Opozarjamo torej člene rečene-ga društva, da se bo občni zbor v svrho volitve odbora vršil jutri v ponedeljek ob 10. uri predpoldne v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu". Členi so nujno vabljeni ■a ta važni izredni občni zbor. Zopet nekaj za naše Italijane! V listih Čitamo, da se nemški minister-rojak izven službe, dr. Schreiner, odpravlja na potovanje v Tirol. Na pravo agitacijsko in organizacijsko potovanje. Namen mu je, da v Tirolu organizira narodni boj proti Italijanom ! ! Dozdevno ni tu po sredi noben naš interes in se namera dra. Schreinerja ne dotika neposredno naše kože. Ali posredno je stvar tudi za nas ne le zanimiva, ampak tudi važna, ker se v namenu omenjenega potovanja dra. Schreinerja zrcali vsa brez-smiselnost italijanske politike v naših krajih nasproti Nemcem — tiste politike, radi katere moramo mi Slovenci in Hrvatje Primorja nositi toliko težkih žrtev na imetju in intelektu ter vojevati toli mučečih bojev, ki absorbirajo velik del naše narodne sile, ki bi sicer izborno služila v povspeševanje duševnega napredka in v gmotno povzdigo našega ljudstva. Namera dra. Schreinerja vzbuja v nas grenka čutstva, ker nam postavlja živo pred oči, kolike muke in koliko žrtev bi bilo «am prihranjenih, ako ne bi Italijani proti aam, lastnim sodeželanom, iskali zavezništva in pomoči pri svojih — sovražnikih, kakor jim naravnost kriči potovanje dra. Schreinerja!! Kajti tu ne gre morda za kakega lahko-mišljenega, neodgovornega nemškoradikal-»ega razgrajača, ampak tu se podaja — to maj si Italijani dobro zapomnijo — na organizacijo boja proti njim, proti Italijanom, eden nemških prvakov in odličnjakov, jedna •dločujočih {ličnosti, mož, ki stoji že od davna v vodilnih vrstah, bivši minister, svetovalec krone, ki se je žnjim povodom njegove demisije izrekala solidarno vsa nem-Ško-nacijonalna javnost. Će tak mož odhaja ■a organizacijo narodnega boja proti Italijanom, potem je to pač kaj sigurno in zanesljivo znamenje o resničnem razpoloženju Nemcev proti Italijanom — kričeč opomin tem poslednjim, kako poniževalno in pogubno za njih same je tisto večno beračenje pomoči proti nam Slovanom, ki bi jim kili radi dobri sosedje. Vulkan na Krasu. Ozirom na notico, pri^bčeno predvčerajšnjim pod tem naslovom, nam piše gospod Ivan Čotar, občinski tajnik v Komnu, da dotičnega poročila on ni pisal ter da je kdo zlorabil njegovo ime. Obžalovaje, da smo s svojo „ pripombo na adreso g. občinskega tajnika Čotarja istemu nehote storili krivico, naglašamo posebno, da smo oni dopis prejeli še le pozno zvečer in ekspresno in da je bil na dopisu imitiran nam znani podpis gospoda Čotarja. Nesramnost dotičnika, ki je hotel nas osmešit, je tem veča, ker je zlorabljal ptuje imei Razumljivo je, da smo mi morali reagirati na tako draio šalo. Predavanje o Masaryku. Sinoči je v prostorih N. D. O. predaval akademik in predsednik ljubljanske „Prosvete" g. Krivic o Masaryku in njegovih življenskih nazorih. Vdeležili so se predavanja sami delavci. Našteli nismo, (ako izvzamemo dobro zastopano dijaštvo) niti pet drugih inteligentov, kar je pač žalostno. G. predavatelj, ki je brez-dvomno eden najboljših poznavateljev Ma-saryka na Slovenskem, nam je na zelo poljuden in umljiv način razložil nazore velikega slovanskega učenjaka: njegovo stališče napram socijalizmu, liberalizmu, klerikalizmu, alkoholizmu, ženskemu vprašanju, verstvu in sploh vsem kulturnim vprašanjem, ki pretresajo moderno človeštvo. Za svoja jasna in temeljita izvajanja je žel gosp. predavatelj na koncu predavanja burno odobravanje. Vdeležba je bila povoljna in bi bila gotovo še večja, ako ne bi bilo vreme tako neugodno. „Chantecler* v Trstu. Iz Pariza smo dobili še sledeče obvestilo: — Predstava „Chantecler41 se bo vršila v Trstu v Poli-teama Rossetti dne 11. aprila. Dekoracije, kostimi in drugo bodo natančno reproducirani po onih v Parizu v gledališču Porte St. Martin. Voditelj igralske družbe je g. Merle, ki je tudi upravitelj gledališča Porte Saint Martin. G. Dorival ki bo igral ulogo Chan-tecleija, je igralec velikih zmožnosti in uveljavi svoj lepi sloves v sebi pristojni ulogi. Gospića Maggie Gauthier bo igrala fazanko, s svojo igro gotovo očara gledalce in si radi svoje ljubeznjivosti pridobi srca vseh. G. A. M. Monteux bo' igral psa. ki ga je tako popolno ustvaril g. Coquelin. Gospa Danville bo igrala ulogo piške, g. R. Lewy skakajočega kosa. G. Duval se izkaže v ulogi mačka, a g. Volny član „Comedie Francaise", bo recitiral ljubke verze golobčka. Ostale uloge so poverjene zaslužnim umetnikom, ki bodo tvorili ensemble brez primere. To so gospe Guerrez, Francine, Darmont, gospodje: Lorrain, Lyon. Vallis, Mormo itd. z eno besedo: uprizoritev bo vredna Rostan-dovega dela. Veliki javni orkestralni koncert, ki ga prirede, kakor smo vže poročali, bratska društva „Slovanska Čitalnica", „Češka Beseda", „Dalmatinski Skup" in „Srbska Čitalnica", obeta biti za vso našo tržaško slovansko javnost nekaj posebnega in izrednega. Koncert prirejajoča bratska društva niso se ustrašila velikih stroškov, spojenih s prireditvijo velikega umetniškega koncerta. Združenemu odboru posrečilo se je, pridobiti za ta koncert umetnike prvega reda. Pri tem koncertu nastopita namreč pred tr- žaško publiko svetovnoznani virtuoz na gosli, mojster František Ondriček, profesor dunajskega konservatorija ; ter operna pevka g-a Lily Nordgartova, primadona in najboljša pevka slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Za danes ne moremo še prijaviti javnosti natančnega vsporeda koncerta; omenjamo pa, da bosta oba umetnika vse pevske in godbene točke prednašala s sprem-Ijevanjem polnoštevilnega orkestra. Vspored je izredno skrbno izbran, ter se bodo izvajala samo izbrana dela svetovne godbene literature, katera se dosedaj v Trstu v obče niso še proizvajala. Od danes naprej so že vstopnice in sedeži pri vratarici „Narodnega Doma" v obči razprodaji. Tudi društva v svojih društvenih prostorih sprejemajo zaznambe na sedeže. Končno naznanjamo, da je združeni odbor sklenil izdatno pomnožiti število lož. Natančni vspored koncerta, ki bo dne 16. aprila t. I., objavimo čimpreje. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marcija leta 1910. sledeči promet i. s. Dohodki A) redni dohodki. 1) Prispevki iz nabiralnikov 2.141 K 90 2) Prispevki podružnic i. s, Kranjsko . 1.536 K 65 Štajersko . 1.233 K 50 Koroško . — K — Primorsko . 465 K 58 Skupaj 3.235 K 68 3) Razni prispevki in s. darila, skupilo za druž. blago itd. 7470 K 68 skupaj...... 12848 K 26 2) izredni dohodki Prispevki za obrambeni sklad 9371 K_40 skupaj . . • 22219 K 66 Izdatki. A) redni: rem. uči. osobju, razni rač., najem, od šolsk. prostorov itd. 10108 K 17 B) izredni izdatki naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 9.805 K 60 Skupaj 19.913 K 77 Torej prebitka 2.305 K 89 V Ljubljani, dne 1. aprila 1910. Družinski izleti. Danes priredi „Trž. podr. slov. plan. društvo" svoj prvi družinski izlet in sicer: Odhod z zabavnim vla-kem juž. železnice, ob 2*25 pop. do Mira-mara. Od tod na Prosek in dalje po zaznamovani poti do Sv. Križa, kjer se izletniki i odpošljejo. V slučaju burje se pojde na 'splošno željo mesto čez Prosek, po broj-' niški cesti. Ker je ta pot jako lahka tudi za ne-planince in ena najkrasnejših v naši okolici, vabimo cenjeno občinstvo na mnogobrojno udeležbo. Iz Bazovice nam pišejo: Tudi tukaj je zadnje dni razsajala grozna burja, posebno pa v četrtek. Tega dne okolu 11. ure pred. je silen vrtinec odnesel streho novozgrajene hiše bivšega tukajšnjega trgovca Janeza Sellesa. Hiša je dolga 24, široka pa 12 m. Škode je par tisoč kron. Tržaška mala kronika. Tatvina kokoši. Iz kurnika na zemljišču g. Alojzija Alberti v Zg. Čarboli št. 656 je bilo predvčerajšnjem vkradenih osem kokoši in petelin. Radi činov proti nravnosti. Ernest Facchini, star 32 1. iz Pazina, ki je ločen od žene in živi s Katarino Cavassi, natakarico v neki gostilni v ul. Rossetti, je bil že večkrat kaznovan radi javnega pohujšanja. Včeraj je bil zopet aretiran, ker je izvršil ne-nravne čine na škodo nekaterih učenk ljudske šole v ul. Giotto. Izročili so ga deželnemu sodišču. Loterijske številke, izžrebane dne 2. aprila: Dunaj 32 1 2 72 6 Gradec 40 53 47 42 78 Koledar in vreme.— Danes: 1. povelik. (bela) nedelja. — Jutri: Oznanenje M. D. (Zapovedan praznik.) Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne -h 8' Cels. — Vreme včeraj: oblačno, huda burja. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. • __ Naše gledališče. Danes zvečer ob 8. uri bomo videli torej po tolikem času zopet enkrat eno najlepših narodnih iger Jurčič-Govekarje-vega „DE8ETEGA BRATA" Kdor ljubi svojo domovino, svojo lastno grudo, lastne običaje infnavade, kdor se hoče naslajati ob slovenski narodni pesmi in kdor se hoče uživeti v poet. prizore lastnega naroda, naj pride zvečer v gledališče. Užival bo. Bojazljivega in strahopetnega laž-njivca K r j a v 1 j a igra g. Verovšek, Kvasa pa g. Grom iz Ljubljane. Jutri v ponedeljek tudi ob 8. uri zvečer pa se da repriza velezabavne burke „PROSTOZIDARJI", tudi v tej igri nastopita gosta gg. Verovšek in Grom. _ Tržaška gledališča. FENICE. — Danes popoludne ob 3 in pol uri Jamova opereta „Logarjeva Kristina" „FOrsterchristel), zvečer ob 8. uri drugič Straussov „Valčkov čar" (Ein VValzertraum.) JADRANSKA BANKA V TRSTU • • i 4i« I Vabilo na subskripcijo. V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000*— in izdati 2500 delnic po K 400 i j. K 1,000.000— no pod sledečimi pogoji: . ... ... 0 . .. . . . , . . . a) Imejlteljl starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer, so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih i cime 1 delnico nove emisije po kurzu K 420*- po delnici. , , , ... . . ....... 4 ., . . . b) Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tuui lmejiteljem starih delnic v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445'— po delnici. Prijave na nove delnice sprejemajo se od 15. do 30. aprila t 1. in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri sub-skripciji K 100-— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. Č. položeni obrok oz. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja t. 1. Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5°/0ne tekoče obresti od nora. zneska od 1. januarja t. 1. do dana izplačila. ... .. . . . Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho Izvršitve opcijske Pg^Jjj^ ^ jaTna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu Poslovno leto Gotovina menice In vred pap. Kron Doliniki Kron Bandno poslopje in inventar Kron Trans, stavke Kron Vloge in upniki Delniška glavnica Kron Kron Rezervni fondi Čisti dobiček Kron Kron Skupni promet 1906 1907 1908 1909 2,414.413 — 2,555.400 — 3,286.358 — 3,796.489— 2,293.401*— 4,865.073*— 8,956.508*— 10,242.898— S 7 5.393-— 292.870*— 289.320*— 287.502— 72.569— 84.611-155.743— 237.432— 2,813.475* 5,435.456-9,068.969-10,671.143* 1,000.000*-1,000 000*- 2,000.000* 2,000.000--1,000.000*- 3,000.000*- 33.100— 107.135— 97.166— 160.186— 160.500 — 200*340— 208.000*—! 257.816 —j K 311,002.571*82 „ 457,800.741*06 „ 608,206.892*58 „ 717,205.923*38 Dividenda 5f/. 57. 6 V. V TRSTU, dne 31. marca 1010. JADRANSKA BANKA. Neverjetno!!! Na Barrieri itev. 20 se proda velika partija izdelanih oblek, moških in za dečke po priličnih cenah. P. T. občinstvo je naprošeno, da obišče to trgovino, prepričalo se bo o ugodnosti vsa- kega nakupa v tej trgovini. VAMOS. V novem kine matografu inORFBO £rst, via piazza piccola (za magistratu palačo, Zrst. Od sobote 2. oo torka 5. aprila : 1) Črez Karpati (po resnici). 2) Proces (drama). 3) Nesreče agenta (smešno). NOVO POGREBNO PODJETJE 1 PT z bogato oprano za vsako Corso 49 (Piazza Goldoni) Tel. 1405. {vrstni pogreta, in prodajal nico mrtvaških predmetov io vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perie, porcelana. — Valika zaloga voščenih sveč Prodaja aa debato In drobno Najnovejša iznajdba 1 Brez vsake konkurence i pPa.thefon^ edini perfektni govoreči aparat brez Igle Rarant rani aparat za 5 let od K 45 -- naprej. Ovojno plošče (25 centimetrov) „ 250 „ Dvo ne plošče (28 centimetrov) „ 4*50 Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plo&L — Katalogi gratis in franke „PATHEFOH", Trst, Corso št 26 n a n Moške obleke »odrasle in otroke po najnižji ceni dobi se samo v prodajal niči GIUSEPPE CESCA TRST, ulica San Glacomo štev. 8 pekarni in slaščičarni M. (Riborgo) nasproti STOPPAR. ME DE Veliko skladišče klobukom PREVIDNOST m skrbne gospodinje temelji na tem. da pri nakupu DCathrdner 3(neippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoće i.Kathrdner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika fKncippa kot varstvena znamka in ime iKathreiner. £e ti znaki jamčijo za pristnost DCathreinerja Pristno krnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 Arturo Modricky PndajalilM maifaktnmega baga in dre predmetov, Trtt, alioa Bel veder a 32 f 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron ) 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in :n telovnik ::: stane Kos za salongko obleko K 20. Blago za po-▼r^iiike. loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah »oli ina in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. P. i satni kapsc ima s tem, dtt natoči blago nara noat fz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje vedno avoŽe blagro. — Stalne, ngodne oene. — Tudi m tjuue naročbe se izvrfiijo takoj in solidno. FuStanj bel in barvan, maje LAWN-TENNIS, fustaajaete spor nje hlače za moSke in ženske, robci volneni in flanelasti, šarpe volnene ki židane, fuštanjasta spodnja krila, arajce za molke in ženske, moderci, pasi, ovratniki, zapestnice, ovratnice in vse druga potrebščine, ki spadajo v krojaS ko o Izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri brasar, via Belvedere it S 6 Velika zaloga rešilnih predmetov, britev, Skarii, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki Jiodt po Juiah, nosi devizo z mojim imenom. Izborno in točno po nizkih cenah Vzdržeo zdrauega želodca -b«4ojl posebno ▼ povspcSevanju ia aravnmnju pre-bavijanja ter odstranitvi nadležne zapećnosti. Ir-koSe-o domaČe rdravilo, ki obsi<-ji iz izbranih najboljih alrariiskin eelitč, ter posptiuje slast, prvbarij nje in odvajanje, ublaJtuje posledice ne-zmernosti, slabe dijete, preblajenja in nadležue zape£noati, kakor n. pr. reeavica, napihovanja in krene bolečine, Je —— ———— dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna mm^mm žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. K. nVFMBfFi Trst, Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna B_B Narodna trgovina. lllllUli— Narodna trgovina taammmam ^tr****^1 ■—111111 aoaaae»g8gnggaBg55aB^^ %% Svoji k svojim! Jfov prihod. Svoji k svojim! ## Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir sa bluze, pisan za Brajce. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajc« razne, ovratnice, ovratniki, manšete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & Lanrenčič ulica Nuova št. 40 (vogal ulioe 8. Giovanni). Dr. K0»Y-jev želodec balzam iz lekarne B. Fragoer v PRAGI. SLOVANI! p°dpiražte tam° sv°ie narodn° mm | SLOVANSKO KNJIGARNOPAPIRNICO JOSIP (iOREHJCA, Trst, ul. Milim 40. O Vi RIT RI Vai deli embala8e n°- " ialLULlU . sij o varstveno znamko 555=! Glavna za'oga : Lekarna B. Fra$ner Pii ta orlu PRAGA Mali stilu 203 Vogal Nerndovih ulic. t eela stekl. K 2, pol stekl. K 1. Po paiti b« poSlje proti predplačila Kron 1*50 mnla steklenica; Kron 2-80 velika steklenica, Krou 4-70 dve ve.iki stekleu'ci, Kron 8.— St ri velike steklenice, £rou 2V Štirinajst velikih steklenic poStniae prosti na vsako postajo Avstro - Ogrske monarLije. Zaloga v avstro- ogr. lekarnah. i ^ Ide" sini ca. "35HI Angelini & Bernardon TRST, ulica San Nfcolo 13 - ■■□Dana- Uvoz in Izvoz ^^ »c *4 >s O orožja * streliva Na žHjo se pošljejo ceniki zastonj ta poštnine prosto« '4 '4 ul F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana ^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ===== Zarezanih strešnikov sistem Harzola, zidakov prve vrste. Peči, štedilnike itd. Takošnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj, 1 Beda in zaščita otrok v Primorju. Dopis iz Komna. (Zvršetek.) Glede nravnosti bi se dalo mnogo pisati. Ćestokrat zmirja mati svojega otroka z najumazanejšimi izrazi. Da je konkubinat v cvetu, je dobro znano. In ta mnogo stane. Ta je tudi glavni vir revščine. — Ker je mladina od roditeljev tako rekoč zapuščena, jo to zavaja v razna hudodelstva: krade ad infinitum. — Iz takih „mladih tatov" postajajo sčasoma nevarni in hudi tatovi, ki vrtajo jeklene blagajne. Oni, ki se ne posvečajo „tatinstvu", postajajo pijanci, igralci, kvartalci, vandali in razni grešniki. Vanda-lizem se pojavlja v razni obliki. Vse, kar prihaja tako sprijeni mladini v roke, mora se uničiti. Vrtne ograje morajo na kose, svetiljke po ulicah morajo zdrobiti, zidovje demolirati, fasade lepih hiš morajo poma- zati itd. . Kaj pa tržaška okolica ? G. pisatelj pravi, da glede označenega moramo tržaško okolico razdeliti na dva dela in sicer v enega, ki se skoraj drži mesta in tvori skoraj mesto, in drugega, mestu bolj oddaljenega dela. Tržaška okolica je večinoma poljedelsko ozemlje, ki ima razmeroma mnogo dobrih šot (g. pisatelj piše ad verbum: Vverhaltnis-massig zahlreiche und gute Schulen", in ni še okužena po označeni „mulariji*. — To ozemlje je last Slovencev, spadajočih v političnem in administrativnem obziru pod italijansko tržaško mesto Trst. To je torej lepo od tržaške okolice, da vendar^ni še tako pristopna tržaški „mulariji". Čast, komur čast! Seveda je tudi tukaj izjem. G. pisatelj omenja na to Istre. Tukaj so razmere različne. Kraji ob morskem obrežju so glede odgoje mladine veliko na boljšem od onih v mestih Pula, Rovinj in Milje, kajti poslednja imajo poseben značaj. Tukaj se pojavlja zanemarjenost mladine v drugi luči in obliki od one tržaškega mesta, ker so tukaj življenske razmere drugačne. Veliko podobne tržaškim so razmere v Puli in Miljah. Iz Milj prihajajo delavci k sv. Roku pri Trstu v arsenal na delo in si tamkaj popolnoma prisvajajo tržaške navade, kajti ta kraj spada celo v tržaški policijski rajon. Ta kraj ima „mularijo", ki se čisto nič ne razločuje od tržaške. G. pisatelj pravi: „Mularia" von demselben Schlag wie jene in Triestu. — Tukaj je tudi nemoralnost na višku, kajti okoli 10°/0 otrok je nezakonskih. Udani so pijančevanju, ki pospešuje slabi šolski obisk. Dečki, ki so komaj dosegli 14. leto, gredo že v Trst delat kakor delavci. Oni ne stoje pod nikakem, ali pa celč slabim nadzorstvom, kajti njih roditelji jih malo kedaj imajo v svoji sredi. Pula je postala veliko mesto. Pred leti je bila še malo gnjezdo. To svedoči, da je prišlo od zunaj mnogo heterogenih elementov v mesto, ki v moraličnem obziru tirajo narode v nizki nivo naobraževanja. Pula je važna luka naše mornarice, ima veliko gar-nizijo, mnogo arsenalnih delavcev, ki baš nepovoljno pulzirajo na potrebščine prebivalstva. Pri takih razmerah ni čuda, ako morala propada. V Puli je konkubinat in floribus. Večkrat se dogaja, da poročen mož, ki je od žene ločen, živi v divjem zakonu s poročeno ženo, ki je istotako ločena od moža. V takih slučajih prihajajo otroci na svet, ki delajo potem preglavice juridičnim razsodbam. Taki otroci so večinoma izročeni veliki zanemarjenosti odgojne svrhe. Zanemarjenost je torej v Puli še večja, nego v Trstu. Je slučajev, da se roditelji mesece in mesece ne brigajo za svoje otroke. Pred pupilarnega sodnika poklicani se izgovarjajo, da ne marajo nič vedeti o svojem lastnem mesu in o svoji lastni krvi. Se odškodnine zahtevajo za izgubo časa —, ker so jih klicali pred sodnijo. Takih slučajev ni malo. V Rovinju, pravi g. pisatelj, je veliko pomanjkanje odgoje pri odrasli mladini in to zbog velike revščine in nekulture, ki je v tem mestu v cvetu. Večino prebivalstva tvorijo kmetje in ribiči, ki se ves dan mučijo za vsakdanji kruh in nimajo _ časa, da bi se bavili z odgojo mladine. Ženske delajo v tobačni tvornici in to delo tudi njim ni v moralni prilog. — Šolski obisk je tukaj ne-dostaten, kajti nad 20°/0 šolodolžnih otrok ne obiskuje šole. Mestni magistrat se sicer trudi, da policijski organi mladino strogo kontrolirajo, pa taka represivna sredstva malo pomagajo v pedagogiškem obziru. V okolici (krog Rovinja) so razmere enolične. Tukaj se pojavljajo: pijančevanje, lahkomiselnosti, tatvine in drugo. V drugih krajih Istre je nekaj razlike. V Kopru žive ljudje, kakor omenja g. pisatelj, v ne slabih gmotnih razmerah. Ljudje so delavni in pobožni; o zanemarjenosti ni pritožb. — Enako je v sodnih okrajih Vo-losko in Poreč. Tukaj vlada še kmetska neomika. V Labinju so ljudje bolj udani pijančevanju. Tamkaj je veliko pomanjkanje šol in to ovira narodni napredek in omiko. To zelo neugodno vpliva na razvijajočo se mladino. V pazinskem okraju ni baŠ slabo, a tukaj neugodno vpliva revščina In pomanjkljiv šolski obisk na pravo izomiko naroda. Enako je v Vodnjanu. — V Piranu se aahaja mladina največ na ulicah. Zapuščena je skoraj popolnoma. Tam kriči, razsaja, proklinja, se tepe, vede se surovo cel6 napram policijskim organom. Roditelji se za to nič ne brigajo. — Mladina prične že zgodaj obiskovati krčme, plesne zabave in druge nebodijihtreba. V Bujah niso slabe razmere. Revščina je sicer tudi tukaj velika. Vendar plešejo radi in v moraličnem obziru je marsikaj neumestnega. V okraju Motovun niso prav slabe razmere. Tukaj se pa otrok že pri sedmem letu starosti oddaja za pastirja in tudi tukaj trpi moraliteta v marsikaterem obziru. V Lošinju je sicer malo revščine; ljudje so varčni in postajajo dobri obrtniki in trgovci. Ker so gmotno dobro podprti, je mladina precej dobro odgojena in to mnogo vpliva na značajna svojstva naroda. Krk je zelo trpel kakor vinoroden okraj radi trtne uši. Vsled tega se mnogo ljudi preseljuje v inozemstvo, iskajoč si drugod kruha. Odgoja mladine je tukaj zanemarjena, šolski obisk ni ugoden in malo nadzorovana mladina divja, razsaja in vpije po ulicah, ne brigajoč se za policijske organe, ki jih zasledujejo. Morda se narod poboljša, ko se vsled nasadov amerikanskih trt vinogradništvo zboljša in se izseljenci povrnejo iz inozemstva morda z lepimi prihranki. V Cresu so razmere glede šolskega obiska enake, a vendar ni tukaj mladina tako zanemarjena, kajti tukaj je narod dober in indolenten. Revščina je tukaj velika in sredstva, da bi se ji v okom prišlo, nezadostna. Slabo je v severnem delu Istre. — V Podgradu se tudi pojavljajo pijanstvo, strast do plesa, neizmerno pušenja tobaka, ki vplivajo na neredni šolski obisk. Tukaj nahajamo otroke, katerim matere ponujajo alkoholičnih pijač še celo dojencem. Osemletni dečki pušijo tobak in obiskujejo plesne zabave, ki večkrat 3 do 4 dni in noči zaporedoma trajajo. — Večina takih mladih odgojencev, se preselja potem v mesta in tam v večji meri uživa strasti, ki so se jih doma nasrkali. Boljše so razmere v Goriško-Gradi-ščanski. — V Gorici je sicer tudi nekaj „mularijea razmeroma ni tako slaba in razposajena, kakor je ona v Trstu. — Go-ričan je blagodušen patron ; on je bolj flegmatičen in celo indolenten. V okrajih Červinjan, Krm in, Gradiška in Tržič vlada pelagra. — Tukaj posebno trpe tako imenovani koloni. — V teh okrajih prevladuje velika strast do plesa. Plešejo vsako nedeljo, da se vse kadi. — Šolski obisk je pomanjkljiv. Temu je mnogo krivo delo v tvornicah, za katero porabljajo otroke. V červinjanskem okraju pijejo že šestletni otroci vino. 14-letni se že pijanijo. G. spisatelj omenja, da je imel kakor tačasni j sodnik v Krminu priliko videti, koliko vina si upa mladoleten paglavec popiti. — Plese obiskujejo dekleta pod 14 letom. Vsako leto je v Krminu do 60 letnih plesov. Poleti je vsaki teden ples v Gradiški. Posledica teh plesov je zavajanje še mladih deklet v nemoralnost, in slabi izgledi. Prihajamo v slovenske pokrajine — v soško dolino. Tukaj so razmere boljše. — V Kanalu so celo dobre — pravi g. pisatelj. — Bovško, ki meji na Koroško, je slabše. Tam radi plešejo. Sicer so tukaj , materijelne razmere nekaj boljše. Alkohol pa j tukaj grozno gospodari. — V crkniškem | okraju n. pr. se je v letih od 1896—1906 število kotlov za žganje povekšalo od 7 do 140. G. pisatelj pravi, da v neki vasi tolminskega okraja je bilo od 57 šoloobisku-jočih otrok 52 žganjepivcev. Med temi je bil osemleten deček, ki je vsaki dan popil V8 do V* 1 žganja. Mati mu je dajala žganje, da bi ga krepčala. V bovškem okraju pijejo mnogo kave. Tobak jim tudi ugaja; tudi „čikajou. Mladina v teh krajih preveč obiskuje gostilnice, udaja se nenravnemu življenju. Nezakonski otroci se pojavljajo v relativno veliki množini. V nekaterih občinah pa razmere niso ravno slabe. Kaj pa Kras ? Kaj ajdovski okraj ? — Na Krasu, v okraju Sežana in Komen — so razmere ugodne — „erfreulicherweise giin-stige" — pravi g. pisatelj. — V sežanskem okraju je revščina; zato ne morejo roditelji radi mnogega dela primerno svojo mladino nadzirati. O komenskem okraju je pa obžalovati, da deklice prezgodaj odhajajo v mesto služit, kjer so vspostavljene raznim nevarnostim. — Na to poglavje pravi g. pisatelj, se povrne v drugem delu svoje razprave, kjer bo govora o zaželjenih organizacijah o zaščiti otrok. — V ajdovskem okraju pa, pravi g. pisatelj, dominira pijančevanje in kvartopirstvo. G. pisatelj toži, da tam radi proklinjajo ne le odraščeni, ampak tudi otrocf. O nadaljni razpravi gospoda pisatelja bom še poročal svoječasno. A. Leten. Prodajaiiica Vsncenc-a Pibrot22 hTTO-l j Trst -o ; . \ ulica ril JIH Poste nuove Statr. 3, Trst V mirodilnici Mario Ferlin •r. Mar. Magd. Zgornja St. P. 3 vogal ulic« deli* Istri«, blico Bol •H m VELIKA IZ BERA KRAMENU, BARV, fllT ŽEBLJEV, PETROLEJA, •*.TBifiioiVS JS&lS^iSMM^SSi*^ta€i*ili . Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izberi --— < < < predmetov, pripraynih z* -ter o ve. > [> ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah. VELIKA IZBE KTJHi N HI&NTH IN " "m. □ TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kraha 4-krat na dan. - Postrežba točna i« na dom- Hrvat.-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst TEST, ulica Sv. Sebastljaua Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, trgovske pisarne, Sole. občine, denarne zavode, župne urade, goapojarsjc.« zadruge itd. KajveČi izbor najlepših razglednic in vizitnic. - Cene zmerne. Cjtff Postrežba točna. — Zunanje naročbe se izvršujejo isti dan. wwl Nova slovenska manufak-- turna trgovina v G0&IUI « ■ „ . -m w - v - v 'IIBVO>l!ibO lvančič in Kurincič GOSPOSKA ULICA štev. 11 V GORICI priporoča slavnemu sloven. občinstvu v mestu in na deželi VELIKO ZALOGO v to stroko spadajočega raznovr^tn. bla^a po najnižjih cenah — CENE STALNE. — Postrežba domaća, poštena in točna. Vzorci se na željo, proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto vsakemu na dom. Zetaato Kina-Vino . .',1 flfc*.. ............. ."J za boleline m rekonvalescente Provzroca voljo do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od uajslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni o jači ti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Szbornt oka- n« Lekarna SerraVallo - Trst Via Malcanton št. 9 Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije Salarini Fakra 2 i al. (vogal Torrente) Alla citti di Lomha Velik izbor Ugotovljenih obtok sa arolke in dečke zoetom um otroke. PoTriniki, nočne jope, kotni:i m ranih paletotov. Obtoke sa done to delo. Delavske -.bitke. Tirolski loden. Nepiemočljivi platfi (pristal angleški) Sp«olJallt«ta: blago ta- In inosemskik sovam. Isgotovljajo ee obleke po Meri po najnovejši modi, točno, solidno to elegenmn po KONKURZNA MASA :: MACCARI & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST, Via IHalcanton štev. 9, TSiST. Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ar „m flipinista" jsms STIflNO Stev. 7. In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Mjegova trgovina ima vse potrebščine ^^za hribolazce in potovalce sploh. ^^^^ Udani D. Hrnstein. Specijaliteta: usnjatl Tedmetl kukcr na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Duna}u. Predmeti pripravni xa darila. - Nepre-močljivl angleški plašči tvrdks Bough-tof P. Frankensteiit & Sons. ■■■■■ Delniška glavnica: K 40,000.000.— Reservni in varnostni ni zaklad: :n K 12,000.000.— Cmtrala v Pragi. Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah " ivi Podruž. Žfonostenske banke pro Čechy o Moraiiu II (Obrtna banka za ČeSko In Moravsko) SS Trstu ** Menjalnica: VIA NUOVA Stev. 29 LOVU Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Bančni prostori: VIA w S. NICOL6 Stev. 30 v _TELEFON Stev. 21-57._ :: Izvršaje vse bančne posle. :: Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI po 4% ter plača rente i davek banka iz svojega, vloge na TEKOČEM RAČUNU po dogovoru, na itT ŽIRO-RAČUNU 3 Vlo Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Dfye PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavarene srečke proti knrzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejoma BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. t IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Giovanni št.'l 7 O le" ftSk kuhinjskih in kletarskih potrebščin £.dlt;yd od le»a in pletenin, škafov, brent, iebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in ▼■ane-▼istnib košev, jerbaaev in metel ter mnogo drugih ▼ stroko spadajo- svojo trgo- *h predmetov. - fTipOrUCrt vino g kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje •mula. kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje. kletke iti. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in 8t€kleno posodo za vino. + Kislo zelje r&pa b Kranjska v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolcic, Trst uiic , Sorgcntc 7. - Telef. 146 i. —=» Zobni ambulatorU HANS-a SCHMIDT prej sodruga ---Dr. A. Mitt&k-a--- ulica della Zdnta 7f I. nadstropja. k1/? Odlikovana tovarna glasov jev F VX)RPRir«rK ----- S £ w A t> i m J u - w TEST, Piazza Carto Goldoni 2. vogal Corso — via Nuova Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey in Jons v New Yorku, Schweighofer itd. Dim:, ortestr. Harmoniji. Iiposojoje. - Menjuje - Da]a na obroke. - Popravlja. - Akontira po zmernih conah. = Jrfiou.- obrtna zadrusn u Jrflu via S. Francesco d' Assisi 2, I. a. kjer je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštno-hranilnifini račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje ' 4V|0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dcbi Kron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obre sto vanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleil so po K 20 In po K 2 Nadaljna poj ud i la se dajejo v uradu med uradnimi tuami, ki bo : ob delavnikih od 9. do IS. dop. in od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA 2»,«. Velik izbera oM za moške in otroke SPECIJALITETA.: Površniki, paietot, jopiči, hiače in kostumi. Ignaz Potocnig - Trst ulica Riborgo — Vogal ulice Beccherie. IZBERA OVRATNIC. Csžniki za gospode in gospe. Velika izbera Biaga za možke obleka. izvršujejo se oaročila po meri in po zsnrnih c . ah. iorberto NachtigaL Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je prevzel ZASTOPNIŠTVO VE-UKE SVICARSKE URARNE tor zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure —~ po tovornfi. cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po najzmerntjsih cenah. 1 /^xxxxxxxxxxxxx;x oxxxxxxxxxxxxxxx; b q V dobroznani trgovini posameznih partij Via Nuova št. 36 : Sigmnnd Vamos, Trst Ugodna prilika! Telika partija čevljev Ugodna prilika! noffovic, perila, čipk, vezanja, spodnjih snkeuj, dežnikov, predpasnikov, oblek, modrcev, chi-ffona, platna po neverjetno nizkih cenah. EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI! Cene brez konkurence! Cene brez konkurence! Interesantno naznanilo I v dfb-oznaoi prodan)niči iz*otovlenih rh ek v Trafcn. ulica Arcata 6f.. ), bo rb pr-Lki rr^niko* ra rszoolsg^ VELIKA IZBERA oblek, paietot, oliter, jop, hlač iz bombaževine in volne, oblek za dečke in otroke po cenah, da se ni bati konkurence. Velika izbera konfekcijskega blaga ::::::: za obleke po meri. lfiktop Piscur u ica Are ta I. blizu gostilne AH'Antico Ussaro. MIHODLLiHICA :: E, Cociancich i Trst, ulica ligo Foscolo Fiiailka : ulica deli' Industria stav. 668 TELEFON 19-6 Zalog* pristnih, kemično Izdelanih barv, posebna erfime za 6iA6enJ« poda PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO, Mirodilnica flnton CJrsich st. 14 Barriera ZALOGA cirv, čopiSev, povlak la mazil z« pfidc, Izrezov za slikarje (štampov), zamaškov In dišav. Antonio Alberti Trat, ulica Ponsiana 665 Izdelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbera vsnkovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako poprav l,an;e. — Cisti in pere vsako vrst kožuhovine. Prodajalnica usnja : £rsl, nI {Kolino a U en to T. izbera telečjih bar vani h kož, izbornfgi iizjfjga usnja in francoske teletine t-koi tudi tu- in inozemske krznine c o ccnah, da 3© ni bati konkurenot Gotov, da me si. občinstvo počasti, biljožin • ndani AG0STIN0 di LIBERTI. „Tržaška posojilnico in hranilnica" za della Oaserma St, v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■ 2, Z. n. Telefon 952 I Ima nn razpolago jekleno varnostno celico y in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri bo sbramUoe, ki ae odda jej o strankam v najem ki sicer za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6 Shrambice bo 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drogi odpreti kakor stranke, ki Bame osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. Oddaja hranilne puši;e HH katere se priporoča posebno stari še m, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti svojo deco Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah. Zaloga moko prva vrate. flleks. Rupnik & C.e - trsi ulii Squero nuovo št 11 Zastopstva m {lavna zaloga najflnejim vrst pienilne moke In knnnlli izdelka - poznatoga valj Onega milna — * VINKO flftJDlČ-a v Kranju Brzojavi: Alekt. Rupnik — Trat H 8» St a MIKITS ■aznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje ŠSggp' pekarne 1 is 8lst. ulica S. Francesco 4-4 V dobroznani žganjarni FERDINAND PEČENKO v ulici kramar šiv. 1 dobijo se vedno pristne pijače I. vrste, kakor a. pr. Žganje, slivovec in bririjevec :s kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemads PKrčmarji in ---- - gostilničarji! V nL Giulia St. 16 ea j9 odprla velika zaloga na drobno, stekla in poroelane. nami snih kozareov in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah Se priporoča udani ^ Grustavo ^arcojj| Zalaga maka prva vrata Oglate treba Raslovljati na Inseratiil oddelek „Edlnestl" V prodajalnicah ulica Nuova štev. 45 in štev. 49 — se dobi — veliko izbero iončevin — in — kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn po konkurenčnih ===== cenah. = JUess. Griosfdani Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran raaoceluik Ambulat. Corso 23, L Ozdravi takoj navadna in zastaranakuria oČ aster jib izdere na najnavadnejši način ::: brez v»«te bolečine. Garant ra ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Keže nohte veaKe debelosti. Na zahtevo pride tudi na do.n- T Trstu, ilii 1. aprila 191# »EDINOST« »t. 92 »tras vir P ©zor! M. LEVI Pozor! Trst - al. Ombrelle 6, III. nad. • Trat Kupnje rabljeno pohištvo, ponoiene obleke In eiveir.e stroje. Pisati dopisnico. Pride §am na dom Najboljša češka tovarna. Posteljno perje po zmernih cenah. 1 kg a 1 ▼ • g» 4«kre(t »glajeaega Kron t, i. b*!JSeja K 8-40, prima pol--■ /• belega K S.M; belega a 4, be-r' lega pahaatega K .V 10; 1 kg aailaej. sneimobelega fcgia>n» xa K « 4», K. f ; 1 kg mehkega perja (paha) sivega K 6, T , fin aga belega K. 10 ; najini jega pranega paha K iS h kilogramrv napr -j, poStni L« prost*. ___ Nar j-.ne postelje. i* go-ton.tnega rdečega, modrega in Hega aH mmenega lianL.iau* 1 p • r n i ca 180 cm dolea, 116 cm Široka, nkupuo i 6 verni 80 en dolgimi in 58 cm lirohimi zgla nicami, na-t ognjena z norim »i rim, trpeftnim ia puhastim perjem Ki«; pol puhaste K 20, pnhaatoK»4. — POSA-UrTN't PER5ICE £ 10, 18, 14 in lfi ; »glavnica K 3, 3.50 in 4. — Fo4iljatve po pottoem povzetja od Jt 131 naprej poit-bine prosto. Tudi ae ame zamenj.ti ali vrniti. Za kar ne ng* ! Ugodna prilika! za poročence, kuhinjska posoda, porcelanaste in steklene posode po zelo nizki ceni. Izbor predmetov za darove - in TORBICE ZA TRG. - ^azza Ponte^ossci 7. flpdniprilika! Z dnem 26. februvarja 1910 se je otvorila Nova : trgovina. :: IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, raznih hia£, telovniki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke Lil* Madonnina 8, I. nad. Ces. in kr. priv ;?vs-rijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen kta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron}. Podružnica v TRSTU Piazza Nuova it. 2 (lastno poslopje) »prejme v svoje r jeklene varnostne celice ■«? "delane svetovna tvrdke Arnheim v Berolinu zajamčene proti poiarn in vlomu, pohrano in spravljanje vrednot, kakor tudi samo po-ar&t zaprtih zavojev, ter di v dotičnih jeklenih celicah v najem r: varnostne shrambice (safes) :: r&z ičnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne efHce ne more nihče drugi odpret kakor stranke vzajemno z banko. Pedružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentoi davek plača direktno zavod. Sivi ee tudi z vsemi bankovnimi poall, te varovanjem proti zgubam na f:«banja Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji4 (Al Trifoglio) ulica Belvedere it. 7 kjer t či najizvr^tneja črna in bela dalmat. vina. istrski refošk, belo vipavske in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Po-itrežba točna Cene zmerne. - Za obilen obidk se priporoča udani Anton Vidaković. )4ovo. picđsjalna zlatarja - urarja ^iessandro Čamaro, cr >t Corso štev. 23 BOGrATA IZBERA prstanov, uhanov 2 demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srebrne ure, stenska ure itd itd. Popravlja, vkupuje in zaraenju;e. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarijo. Cene zmerne. Cene sme ne e Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 B (hiša Td«1) bogato založena prodajalnfca manufaktur. blaga H in drobnih predmetov s bogato iaboro blaga ca ZIMSKO sezono Si Velika izbera : periia, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po najzmernejših cenah. m fifi'l (II. Medla lis 27 Zaloga koruzne moke takega pridelka ■■■■■■■■■■ in oblode. ■■■■■■■■■■ DI. Medlo a 27 HHM iiiiii; H1RSCH & Co. TRST — Mehanični mlin in žaga. _ Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mleuje dišav, žf*a, kresnic, gumija itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. iSffil Telefon MlllUBlj Z2-70 Delalnica amerikanskega pohištva za ■■■■ moderno opremo pisaren. ■■■■ Telefon 111111 22-70 liiilEi k. ! Krasne novosti! §ST vsakovrstnih : izgotovljenih : oblek za gospode in dečke kakor tudi za dame in deklice. = Bohjnec&JjO. ul. delle Torri 2, ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Solidno postrežbo. - - najnižje stalne cene- elegant. obleke pomeri izvršujejo prvi krojači. et Artistični zavod za izdelovanje /»•v. klišejev /»v/« po raznih fotomehaniCnih zistemih DARIS Trst, ul. Giorgio Vasari št. II TELEFON az-iS ^ Ji O CO A CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moSke in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul. S. Glovonnl 16,1, n. zraven „BUF-ET AUTOMATlCO,i. POZOR! Skladišče nI v pri ličju, ampak v prve« nadstropju. ■™P POZOR 1 Skladišče ni v pritličja, ampak v prvem nadstropja. 5 0> g. — CD £ P» 9» A | Podpirajte ilnižln si Cirila In Mila | trgouinn Jakob'Bambič o trstu Iulloa Giulia štev. i 1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Zaloga vsakovrstn. blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBI f ;i i-A f - rtt V» 5 .v—■-.:. - ■ •;■• /i L nt J vmm | Cl. , ZALOGA vseh v to stroko : : spadajočih :: : : predmetov. SPECIJALITETA: svet Ike za ribarenje potrjene od c. kr. :: namestnistva. ::: y= ur O-iuseppe Jesch Trst, ulica Mass. o D' Azeglio 3 telefon 1S - 96 Podružnica v Izoli (Piazza al Porto). KAVA IN SUHO SADJE : po vsakoTratnih cenah. — Vsake kakovosti. — -Največja točnost Razpošilja DAVIDE VERS9LATTI, Trtt ---tudi poštne zavoje oilca Barriera veoohii 4 Avstrijska specij ilita I. vrste so svetovnoznao Naršnerleul šumeči = llmonadn hnmhnni (okus po črešnjah, iasodah uumooni in CiTronah. Dobijo se povsod, kjer so nabiti lepaki ■ to znamko, Tudi vsak bonbon nosi to znamko. Vsakoletno se jih porabi nad 60 milijonov, Lu-Sln, parfumirani, Klalron, oajflnejSa svetovna delikatesa Bouohćei a la Belne. Prp-permint-Loren Oes. Vse vrste mlečnate, kuhinjska Čokolade najboliSe kakovosti priporoča Prva čeika akoljska družba orijent. siadčičarskih ia čokoladnih tovara, KRA- ,JEV,V,,,0QRAD, prej A. MARS NEK Slavna zal. aa Dunaja: JOSIP KATZ, VI. Theobaldgatt* 4. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne sobe na izbero, Najršovejš! uzorci. Trst, Via dei Rettori št I Telefon 8t 71 Romano IV. ^ F. Hormann, Trst * ulica Giosue Carducci 20, Trst TELEFON 896. Velika zaloga steklenih Sip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom, verande itd. Telefon 8g6. Zaiaga.clj stavb, podjetnikov k kkkkmkkkkkkk K M n n M najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolad. Civilna in vojaSka krojačnica FRANC NEOVED Trst, ul. Belvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem zistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform za vojake, uradnike, polic, in fin. straže ter Železničarje. Cene zmerne. RESTAURACIJA PA88EGGIO 8ANT' ANDREA Stv. 36. Toči Izvrstno pivo. vino I. vrste. Dobra kuhinja. Velika dvorana in posebna E Efllfinor bivši la8tnik B9" soba za draitva ::: It LIJU V Cl stilne Alla Stella MU AHTICHICANP1 ELIJI":: Trst Albert Faber zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča » zslbgan se hrastovih in banovih irv prirejenih za peč sngležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briket o v iz drvnega oglja „BOULES" v veliki jajfji obliki za vsako kurjavo Žareči komadi ▼ (mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje^ Narodbe, Id izvrše točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst — Via della Tesa št. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki GIOV. ANGELI, ul. Vine. Bellini Stev. 1. (nasproti cerkvi novega Sv. Antona. Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCH1R (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso Stev.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ r Priporoča se slavnemu slov. občinstvu gostilna „Alla Stella" Trst. trg Cario €K doni Stev. 7, Id ima na razpolago ^patensko in marino pivo kakor tudi ^oroznana vina istrsko, da -mlinsko in furiansko. Vedno dobro priprav IJena domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne, ZafčitKt maki: „SIDRO" UiilMENT, CAPSICI Comp. nadomestek aa Anker - Pain - Expeller je aploino priznano kakor najizvretaeje boin-blafnjoča mazilo pri prehlajenjn itd. — Oena 30 sto t., K 1 40 in K 2; dobiva so v vssh lokarnah. Pri nakupovanju tega poviod priljubljenega domačega sredstva naj M jemlje ^ le originalne steklenice ▼ Skatljah m našo j cafičitno znamko: „8IDRO" potem j« kupo-s valeč gotovo prejel originalni izdelek. — — 9r Richter-i lekarna pri Zlatem levu POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško — priporočeno. -- INSTITUT „Si* HIT AS" "SL345 3C as V prodajalnici manijaklurnega blaga v ul. Giulia štev. 5 tik slaščičarne Nagy se dobi raznovrstno biago kakor na primer batista, pletenine, nogavice, izdelano perilo in na meter. — Velik izbor drobnih pred metov. — CENE BREZ KONKURENCE. O. Rossit TRST, Ulica Nuova št 5. ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA 8 PRODAJO NA DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, robcev, pletenin da 99 «1 bati krakimcc. Poilljatve na deželo. Uzorci zastonj In poitnine prosti.mmmmmm Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle OmbrelKe 5. Telefon 71, Romano 11. GUIĐO & UGO COEN lOO.OOO buteljk od Šampanjca sa refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, Šampanjec, bordeauz, rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pol Utra ln od eden in pol litra. Damjane ta stekla o plete ne Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst essanrasN« Tvrdka vstanovljona lota 1877. aricacacacae Schnabl & C° Succ. ~ Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: nlioa Nioclo MaoMavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Ro3sini. x Prilika! JOOf Prilika! X v prodajainici izgotovljen. oblek In krojačnici M. FARCHI, TRST ulica Giacinto Gallina 8 *ova St. 11 in „Al fratelll AalmatL, sllee &«čer«he Si. S. r k&t , spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manfietov, kravat, naramnic, robcev sa nos, < pic, dežnikov, halj, montar, (terlis) itd. in vseh drugih predmetov sa moške. — Bpeoljelfttete lastnega lidelka u dtlavo«: srajoe a k«neaikqt ozforta, ter |T močme klate ta spodnje kleče. Zgotovljajo se obleke za moške po meri. Zelo nizke cene. Lastna lcrojačnica. Govori se slovenski. Priporočam ae naj topleje za Va&o blagohotno podporo. Z najodličaejSim spoštovanjem V. DOBAUSCHEK. < I 1 DANIELE PILLIN i T^ST - ulica Aoquedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in -? živega apna J ploSČ :n Tovarna cementnih zaloga oglja za peči. POHIŠTVO SOUDNO: in : ELEGANTNO Pf PO ZMERNIM CENAH H RAFAELE ITAUA TRST - VIA MALCANTON - TR8T NOVA ■URARNA Rajmund glzjak prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera it l* Ca m po S. Giacomo St 4 nasproti uhodo v cerkev, blian „DraJtvene kri me* Velika Izbera aioikih In ienaklli iepnih ur. srebrnih, kovinastih itd., kakor tudi v riifb. priveskov po zmernih cenah. Budilke po K 2*60. Posebnost: Kronometrićne in stenske are. — Poprave sa Izvriujejo točno, natančno in po najzmernejšlh cenah. HOTEL BALKAN "A-STTfa* HOTEL BALKAK Odhajanje ln prihajale vlakov od 1. oktobra naprej. (časi za prihod, oziroma odhod so nign«igwi po sredqj eevropejskem čara). C. k. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Maralo) 5.10 0 Herpese—(Roviig)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). #.10 0 do Poreč« in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunaj. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Lonec—Praga —Draždane — Be-rolin. # 8.48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Dunaj. 8 58 0 Herpese—Pola. 9.20 I Le do Buj (in medpostaje). 1410 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. aiO H do Poreča (in medpostaje). 3*3T 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. rSS 0 Herpese (Divača—Dun^j) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trbif—Beljak—Celovec—Dunaj. TJO 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.H0 0 do Gorice (Ajdovščina). 3 10 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 8A6 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec -Iinec - Praga—Dun^j—Monakovo — Draž dane — Berolin. ta3ž B Gorica—Jesenice—Beljak—Iaomosfc — Mo-" nakovo. Ob nedeljah la prazniki: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. X36 0 Gorica (in medposUge). . Prihod v Trst. 5.4© G Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ijub-Ijane, Jesenic, Gorica. 7.15 • Iz Dunaja (čez Divačo—Herpejj). 7J)9 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.K) 0 Iz Boj (in med postaj). 5.44 B Iz Berolin a, Draidan, Pragpe, Linca. Du- naja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.42 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.10 0 Iz Jesenic. Gorice in medpostaj. 11.07 B Is Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpoet^. TTo 0 Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, Gorice, - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 3.U' 0 Iz Buj in medpostaj. 6 50 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7!5o 0 Iz Pule (iz Roviiga) Divače, Herpejj. 7.5H B Iz Berolina, Draidan, Prage, Tanca, Da-- naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medposUg. 1026 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (ćez Divačo), ll.lu 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah lm 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značko ------ 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5 43 B p j ako Červinjana v Benetke, Km, Mila. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormona) preko Nabrežine. ti.2fl 0 do Gorice preko Nabrešine. 7.po B v Ljubljano, Dunaj, Beko, Zagreb, Bedim pešto. 8.23 B preko KabreŠine v Kormin, Videm, Milaa Rim. P i-6 0 preko Kormina v Videt. i. dalje i. 0 preko Tržiča v Červinja«. S.&5 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.1S O preko Červinjana v Benetke—Milan (ae zvezo na Videm in Čedad). 124 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.07 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, M'lan itd. CM 0 v Ljubljano, Dunaj, Reke. e.aa B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reke. •M B preko Čeivinjana v Benetke, Mila., Rim preko Kormina v Videm. h 00 B v Kormin in Italijo. S.30 B v Ljubljano, Dunaj, ZagTeb, Budimpešto, t j* 0 v Kormin (se zvezo v ^ervinjan). 11.10 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpelte OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormina in mejpostaj. 3.5 & O do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. fi.ls 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.39 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zngreba, Budimpešte in Reke. 10.2* O z Dunaja, LjuHjans in Reke. 10.49 B iz Korminjt preko Bivia in B iz Italije preko červinjana. 11.26 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. 2JO~0 iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 S*'O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.S5 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.4« O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. S.SS B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9Jt& B z Dunaja in Budimpešte. II.OO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpost^. 11.50 O iz Kormina in mejpočiaj. Ol'AZKE. Mastne številke zračijo pepol O -= osebni vlak; B = brzovl m.. Teerel ae >1»WI> aantanj!* SVILE po tovarniških cenah. NOVOST: EoKne, Gtenadin, Shantnag, Grap on, Ottoman itd. za obleke in bluze v velikan aki izberi. ČETAKA SVILA za bluze v krasnih barvah po K 1*45 naprej. Vsakdanji novi dogodi Šivilje, krojači, modistinje, kožuhov., trgovci ZALOGA SVILE debivaje blage po aaHaaik eeaah. ZALO«A SVILE alla onr n uohe, tkt, Pfnzza della Bona m 3, trst IdCb nnii ---— dZbl Umetni zobi v zlata, kavčuku z ozobno ploščico ali brez ^je po amerikanskom zistemu in po lastni patentirani metodi. Kro-□ □ za zobe iz zlata ali aluminija. OD Plombe iz zlata, porcelana srebra itd. vse po mgmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje z o -□ □bov brez vsake bolečiae.QO AMERIKANSKI ZOK JZDRAVNIK w v Dr. LEOPOLD MRACEK Trst, Corso štev. 17. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Beroli uu, Lncernu in New - Torku. Ordinuje od 9. — L, in od 3. — 6. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New - Torku. Ordinuje od 9. — in od 3. — 6. svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. MT P° nizki oenL "ei Izgotoulj. moške obleke ..... in šivalni stroji ..... na obroke ln oeno — Proda IVANKA DOREGHIN', Trst (Zaloga pohištva) ul. MadonnlnaS PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnice v Celoten, Sanjma ia Spljcta Oelnlika glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 350.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter knpnje in prodna pod jako povodnimi pogoji devize in vje vrte denarja - Ulose na bn]I2ice obrestne za secUg s čistimi Prodaja srečke na majhne meee£ne obroke. Zanimiva novica za vse I V prodajalnici železnin in kuhinjskih ter —— hišnih potrebščin dobiva se raznovrstno blago in po najnižji - - oeni. - - Prve praktične 2epne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad. UMBERTO CESCA, Caserma 11. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurtž Glavnica in reservnl nakladi druStva glasom bilanc decembra 1908. -,;cccc Zadružna glavnica (-»d kojih vpl ;■ Cano K 3,200.000).............." S,000.00») Rezervni zakladi dobitkov..... 9,80S.C0S zaklad proti vpadna j« vrednosti j javaiii efektov . , . l,4«e**7 itetervni zaklad premij za zavaro vanja................114,258.49 &ararovnja na življenje v veljavi 61. decemnr. 1908 ...... 410.Stt.S5t L« plačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve d uStva [1838—1908] „ »40.371.6S« Društvo sprejema po jako ugodnih pogotfh ta varovanja proti požaru, streli, Škodi uled razatrel a.uuiu kakor tudi prevozov po suhem in morja »klapa pogodba za zavarovanje življenja po raano-vrsinUi kombinacijah, sa glavnice, renta plačljiv« u livijenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokan* Km60i:a nraAllBica in posojil, ? Klanci reg. zadruga z neomejeno zaveze Vabilo na FONDO CORONEO Danes v nedeljo 3. aprila 1910 in v ponedeljek 4. aprila nepreklicno zadnja dva dneva! VSTOPNINA SAMO 20 VINARJEV. : AUSTRO-AMERIČANA :: === brza zveza z Ameriko. musi I I. redni občni zbor ^Hj koji se vrli TRST—NEW-YORK „0CEANIA" 9. aprila 1910. Potae cene: ILL razred K 220; H. razr. od K 300 naprej; L razr. od K 350 naprej. Trst-Buenos-Ayres „ATLANTA* 14. eprila 1910. iz Trsta v Buenos-Ajree, ter se ustavi med-potoma v Cadiz-u, Las Falmas, Santo s, Monte-— video in Rio de Janeiro. — Potne cene: m. razr. K 200; II. razr. od K 500 naprej; L razr. od K 650 naprej. V prevozni ceni III. razr. u ratu njena je Hrana fn prenočišče v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vaeh cenah uratunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava ln ventliaeija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, IL in ITL razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napotf, Cadix in Lax Padmas obrniti je je na UnjdP®^* v Trata", uUoa Kolin ptooolo ftt. 9, za tovor m blago pa pn O. TAKABOOHIA * O.o, Trat, oUoa Pomtaroaao ftt. a, I. aad. _ koji se vtii v nedeljo Baci0. aprila ob 3. ari pop*) v občinski hiši v Klancu. DNEVNI RED: 1) Potrditev letnega računa; 2) Volitev predsednika in 2 od ornikov; 3 Volilev nadzorstva (§ 31, 7 član sv); 4) Slučajnosti NAČELSTVO. *) § 35 Občni zbor sklepa, ča je zastopal naj«*aj h polovico članov. Ako bi tega ne bilo, s s vrSi ua idtem prostoru in z istim doevn'm reiotn čez pal ure drugi občni zbor, kateri sm« brespijsjna st lepati. lovostt manufak Domače in Angleško sukno. Kamgarn za moške oblek.e. Volna v modernih barvah. Poplin, ševiot, panama, ba-tist za ženske obleke. Francoska svila, ztfir, oksforti, Turing aa bluze in srajce. Velika zaloga platna, creasa Sifona, gradlua, žime in volne za postelje. Lepa izbera 2 preprog, zaves, garnitur, odej itd. itd. : Solidne cene. Vzorci na razpolago. Priporoča se Vam : tvrdka Hedžet & Koritnik: 1910 - 1910 - Elaćam : t'Sten i doka£e, «la ni moja ćud. zbirka 300 kom»div za »am > 5 K 23 st. ugjdnu :: kupi4* irilika in »ic^r Kra^a* ura 36 ur i ^061 nrrb. ž-^pna ura Anker- Uem. s sekundnim kazalcem ia For! C J» Pia™- garanc. za 3 leta. skupnu z 2< 8 ko.!«ita;mi n nenadomestljivimi predmeti - Vk- skupaj at m a amo Kron 5 '5 O. — PoSiljatv? po povzH;ju H. SPINGARM Krakovo 184. _ Ne^tevilo z »'oval-"a ri«em iazp lago. — V slučaju, da blupo ne a. »3 vrne denar. \ll naznanilo. H! Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je odprla nova ti aliei Siuliam št. kjer se prodaja meso prve vrste j gxyetino in teletino ptf liizki c - nI.---Soliui a postrežba. Riccardo Paagoni. Stran X. »EDINOST« ŠL 92. V Trstu, dne 3. aprila 1910 POL1TEAMA ROSSETTI. Včeraj so začeli s kratko operno sezono. Peli so prvič v tej sezoni Puccinijevo La Boheme. Gledališče je bilo dobro obiskano. Petje je bilo diskretno dobro, orkester je bil precizen in kos svoji nalogi. Danes zvečer vdru-gič „La Boheme". Društvene vesti. Danes vsi v Barkovje, kjer priredi pevsko društvo „Adrija" veliko veselico z zelo bogatim vsporedom. Sviral bo vojaški orkester. Na programu je igra in „opera". Veselica prične ob 4.30, vstopnina znaša samo 50 stot. Podpiramo naše potrebna pevska društva! — Telovad. društvo „Sokol" v Vrdell pri Trstu priredi danes ob 5. uri popoludne v dvorani „Narod, doma" sodelovanjem domače godbe svoj notranji pomladanski nastop. Na razporedu je šest točk. Od 8. do 12. ure zvečer bo plesni ven-ček. Svetoivanska podr. sv. C. in M. vabi na nadaljevanje Občnega Zbora združenega s predavanjem in predstavo, ki se bo vršila jutri na praznik D. M. ob 4. uri popoludne v prostorih „Gosp. društva" na Ferdeniču. Razpored : I. del: Pozdrav. 2. Volitev načelništva. 3. Razni nasveti in predlogi. II. del: 1. Dr. I. Merhar: O potrebi in koristni narodne vzgoje. 2. Igra: Vdovec in vdova. — Vstop prost. — Darovi v korist družbe se hvaležno sprejemajo. Odbor. Podružnica CMD pri sv. Mariji Magdaleni in ne, kakor javljeno, škedenjska podružnica priredi gledališko predstavo „Cigani" danes, 3. aprila, v dvorani gosp. Miklavca (Kačun) pri sv. M. Magd. spodnji. Začetek ob 4.30 pop. — Predstava se vrši ob vsakem vremenu. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo dne 17. t. m. svoj drugi koncert, naj katerem bo sviral vojaški orkester pešp. štev. 97 iz Trsta. Koncert bo v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Na vsporedu bodo najmodernejše skladbe slovanskih skladateljev. Vspored bo prijavljen ob pravem času. Slavno občinstvo se že -sedaj opozarja na ta koncert. Opozarja se tem potom gospice pevke in gg. pevce na izredno vajo, ki v bo torek dne 5. t. m. ob navadni uri. Odbor. „Vijolični večer" priredi danes dne 3. aprila „Trgovsko izobraževalno društvo". Iz prijaznosti bo sodeloval moški zbor pevskega društva „Kolo". Med vsporedom se bo vršila tudi enodejanjka „Dobro došli, kdaj pojdete domov?" Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ob koncu ples, ki bo trajal do 1. ure pop. _ DAROVL — In tretjič smo se zbrali na cvetno aedeljo na „hribu" pri sv. Alojziju pri g. Franu Rebula, kjer smo obhajali krst novorojene Ane. Tudi letos nismo pozabili pri tej priložnosti na našo drnžbo sv. CM. Nabrali smo v protest proti „Slovenčevi" Ciril-metodariji za tukajšnjo moško podružnico CM. K 13.79. K temu so najbolj pripomogli oče no-vorojenke, botri in Lovrenc Rebula z darežljivo mu soprogo Antonijeto. Denar hrani ■prava. — Moški podružnici CMD. v Trstu je aabiral v gostilni .Pri Francu" via Geppa g. Bevček 5" 12 K. Hvala! Za podružnico družbe sv. Cirila in ■a Greti daroval je gosp. Josip Štoka 1 krono. — G. Lovrenc Ota iz Boljunca nabral je v Konsumnem društvu 2 K 40 stot. za moško podružnico sv. CM. Denar hrani uprava. — Iz nabiralnika „Gospodarskega društva" sv. Marije Magdalene zgor. se je v marcu nabralo 8 kron 30 stot. Denar ima Magajnik. — V veseli pevski družbi v Rihenbergu je nabral Anton KerŠevan 5 K 70 stot. za družbo sv. Cir. in Met. od mladeničev spod grada in še drugih darovateljev. Denar hrani uprava. Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine doposlali so gg.: Crnest Pegan, Trst 7 K; Dragotin Podreka, Trst 5 K; Ivan Rukar, trgovina potrebščin za potovanje Trst 4 K. Vsem rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela v mesecu marcu t. I. K 1,928,668*32 prometa. Med temi je bilo vloženih ulog K «09,742*23, izplačanih vlog pa K 390,840 66. Posojil so vrnile stranke K 80,343*69 in izplačalo seje posojil K 113,870 40. Skupni letošnji promet do inkluzivno 31. 3. t 1 znaša K 5,256.298.40. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu sušcu 1. 1910 je 211 strank vložilo K 49.234*77, 171 strank dvignilo 47.257*13 K, 7 strankam izplačalo hipotečnih posojil 5.200 —. Stanje vlog K 1,941.825*63, stanje Mpnotečnih posojil K 1,450.962*71. Denarni promet K 216.299 35. Vesti iz Goriške. Volilni shodi na Krasu. Danes popoludne po blagoslovu se bo vršil volilen shod v Dutovljak v go-stilui gospoda Alojzija Tavčarja. Jutri popoludne po blagoslovu pa se bosta vršila volilna shoda na G o r j a n-s k e m v gostilni gosp. Štreklja, in v Zgoniku v gostilni g. Grudna. Pomlad — zima. (Z gornjega Krasa, dne 1. aprila.) Marec je bil do danes res krasen. Vse je že cvetelo. Polja, livade, vse je že bilo lepo zeleno —, in tudi sadno drevje je že pričelo cvesti. Začetek pomladi je bil res lep. Toda 31. marec nas je presenetil. Že 29. pod^noč je nakrat začela temperatura padati. Črni oblaki so zastrli obzorje proti severu in vzhodu in parkrat je prav poletno zabliskalo in zagrmelo. Padlo je pa le malo dežja. Dne 30. m. m. je temperatura zopet znatno padla, a naletati je pričel sneg. 31. marec je prekosil s svojim nastopom vse dni letošnje zime. Pihala je silna burja, temperatura je padla do 4. popoludne v zavetju na — 1° R (1*25° C). Snežilo je ves dan. Buija je nosila sneg okoli, da ni bilo možno izpod strehe. Bila je pa tudi tako silovita, da je bil človek v nevarnosti, če se je upal na prosto. Uboge hruške, pa tudi trte, ki so se že jokale, bodo pomnile ta azijatski dan sklepom marca. Podobno je bilo neuijem (nevihtam) tibetske, pa ne kraške planote. Danes 1. aprila, sije sicer solnce, sneg se taja, toda mrzlo je Še vedno in tudi burja je še močna. Ako bi bilo tako melo kje februarja, danes bi imeli gotovo nad pol metra snega čez in čez; tako upamo, da nam ga blagodejno solnce kmalu pobere, saj ga je le do 1 dm. po zavetjih. Upajmo, da nastopi zdaj pomlad v vsem svojem veličanstvu, ter da je to zadnji vzdih ljaj starke zime. X. Razne vesti. Razstreseni Pasteur. Ta veliki francoski učenjak je bil zelo raztrešen. Nekega dne je bil gost svojega zeta. Obed je bil že pri kraju, a prišlo je na mizo sadje iz gospodarjevega vrta. Vse omizje je vživalo sadje brez posebne pažnje, samo en gost je posebno pazljivo in oprezno vžival sladko sadje. To je bil gospod Pasteur. On je vsak komad nekolikokrat pomočil v čašo vode, ogledal ga od vseh strani in še le potem ga pojedel. Gospodu zetu se je zdelo to posebno smešno. Nu, učeni tast, nadaljuje mirno svoje delo, je pričel tolmačiti na dolgo in na Široko o brezštevilnih bakcilih, ki se nahajajo na olupku sadja. Vidite, dragi moj sinko — je dovršil Pasteur, „da mora biti človek oprezen". Storite torej vsi tako kakor jaz in perite svoje črešnje. Rekel je na to, kako se mu od tolmačenja suši grlo, pograbil je čašo vode, v kateri je čistil črešnje od bakcilov, pak — jo je izpil na dušek. Tolstojeva dela prevedena v arabščino. Arabci so se že pred dlje časom spoznali z nekaterimi deli Tolstega. Ime Tolstega je dobro znano v Egiptu in v Turški, ali vendar so bili njegovi prevodi zelo redki. Sedaj je izšlo v Kairu več lepih prevodov, kakor n. pr. „Moč teme", „Vojna in mir*, „Ana Karenina" i. t. d. Razun Tolstega je popularen tudi Gorki. Njegova „Mati" je doživela sedmo izdanje. Pričeli so tudi prevajati Cehova. Ako kale zakonski mož izostane 48 ur od svojega doma in ako potem svoji ženi noče povedati, kje je bil, ima dotična zakonska žena pravico ločiti se od svojega moža. Tako je te dni razsodil učeni sodnik Josiah Cohen pri pittsburškem ločitvenem sodišču v Ameriki. Mrs. Rosina Pasetti je namreč prišla k sodišču, kjer je s solzami v očeh povedala sodniku, da je njen mož 48 ur zajedno „lumpal" in da med tem časom ni prišel domov. V teh urah so naravno vpoštete tudi dve noči in poleg tega ji tudi potem ni hotel povedati, kje se je mudil toliko časa. „Ali vam ni hotel povedati, kje je bil toliko časa?" vprašal jo je sodnik. ,V tem slučaju, gospa, vam ni treba ničesar povedati, tudi, ako ste kaj zvedeli o njem, kar je v teh 48 urah počel. Njegova dolžnost je bila, da vam naznani o svojem početju. Predlog na ločitev zakona se odobri". Poroka pri Arabcih stavi na nevesto in ženina zahteve, ki so često kaj zamotane. Zakon se sklepa potom kupa, vendar je potrebna poprejšnja privolitev dekleta in moškega. Pri Fetahih. t j. stalnih kmetih, se vrše zaroke že med otroci, pri čemer se navadno že plačuje en del kupnine. Kaj čudni so običaji pod poroko. Nevesta steče s svojimi tovarišicami naprej in se brani z lučanjem kamenja proti zasledujočim moškim tako dolgo, dokler je ne doteče ženin in je ne premaga. Pri ne-kterih rodovih vteče nevesta na dan poroke v puščavo, kjer jo mora ženin iskati in pri njej ostati tam zunaj šešt dni; pri drugih rodovih dela mlada žena to vsako noč skozi tri do šest mesecev. Felahi smejo vzeti po Štiri žene, pravi Arabci, to je oni, ki vedno potujejo in se »elijo is kraja ▼ kraj, pa smejo vzeti toliko SVOJI K SVOJIH!! mg ■ v vi v Krizmancic Prej Luka Hazze H'USVS 3Pre* Lltka Hazze obveščata si. občinstvo, da bta prevzela rečeno trgovino z manufakturni m bla na drobno in na debelo. V zalogi se nahaja bogata izbera vsakovrstnega modnega blaga za sporni. in letno sezono za možk? in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge, zavese itd. - Velikanski izbor tipk in vsakovrstne drobnarije za šivilje in krojače. - Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. - Priporočava se, kot Slovenca, slav. občinstvu za najobilnejši obUk. Križmančič <& Breščak bivša pomočnika trgovine M Aite Alfred f rflnKel (Deln. družba Nasledniki Tovar, obuvala Mddling trst, Corso Steu. 27 Podružnica: ulica Cavana št. II Visoki in r nizki čevlji *:' za možke ženske in otroke. Blago lastne-ga - izdelk^i^ UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov Sjrez vsake bolečine i V, Tuscher i kcncesij. zobni tehnik •• TRST • niioa deli?«. Caserma 5t. 13, II, n. Pr. Cermak :: zobozDravnik :: (51=1: Kt'- :l=5E3 Siruckl S 3er!tsdi Trst, Piassa SSusvu. ----vosra! u«ica A. CaT«i|r«n. Najnovejši dohodi vseh novosti. ¥olneno blago svile za bluze :::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. =1- ■■ ■■ 2 A. T0S0HATT1 ThST, ulica ftalcanton štev. 6 io podružnica Piazza Gianbattista Vico po jako zmernih cenah zc#r angleških in na^nih tovar«. Vsakovrsten perkal, zgulovijeno perilo in tkanine. Zavese, prt>proge, trli«, volna in žima za pernice, kakor tudi drobna predmete. po zmernih cenah "V * STALNE CENE * natisnjene na podplatih. 109 podružnic v Avst.-Ogr. Nemčiji ln Srbiji. Ho teden se Izdelale 16P00 pnrou žetijefr Uraisitdv in (elavce? je zaplenili 1200 UMETNI ZOBJE Plombira »je zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine — r zobozdraTaiikem kabinetu — H. 0. Dr. L HELLMEI h JL LOKE! - Trst Via M u ova št. 13. EUGENIO VENUTI Skladišče kož Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga {zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. trs«. fUaam S. Caltriu «1- 3. L nadstropje. črn* b ■afcv/tt: nrom to trm n M|tf)i Ia n£|l i i Mje vrste m fcsrvaas Ml. WmwUkt » vse Ms Meto fcwMs Mas Ia giacomo rmmum a & Trst,d.Getima II (Wl* fmmrm Sestala' rnmmKmmmmmmmmmmmmmmm BM i i V novi prodajalnici obuvala G. Scubieh Trst - ulica Gtoue Carduccl 15 • Trat c in ulica Giulia ftt. 22 dobi se velika izbera obuvala za gospode, gospe in otroke. --GENE ZMERNE.-- V Trstu, dne 3. aprila 1910 »EDINOST« žt 92 Stran XI žen, kolikor se jim. poljublja. Vendar se ti navadno zadovoljujejo z eno samo ženo. Postava o zakonu pa je kaj stroga, pregreški proti nravnosti se kaznujejo s smrtjo. x Mačje oko kakor ura. O priliki svojega potovanja skozi notranji del Kitaja je vprašal neki francoski raziskovalec Kitajca, ali ni Še poludne? Kitajec je pogledal proti nebu, toda solnca ni bilo videti, ker je bilo nebo oblačno. Kitajec je nato stekel v stran in čez nekoliko trenutkov se je zopet vrnil, držeč v naročju mačko. „Ni še poludne je menil in pri tem pokazal na mačko, kateri je potisnil trepalnice nekoliko nazaj." „Prepričajte se sami" je menil Kitajec smehljaje. Dejanski se namreč punčica mačjega o-česa krči čim bližnje je poludne; natanko ob 12 uri predpoludne stoji kakor popolnoma tanka in ozka črta navpično v očesu. Nato se počenja zopet širiti in je vedno širša, čim bolj se bliža noč. Vsakdo, kdor ima mačko doma, se lahko prepriča o resnici te trditve. — Koliko troii nemški narod za alkoholne pijače. V Nemčiji popije povprečno vsak ćlovek na leto 3.86 litra žg-anja in 116 66 litrov piva. Ako je povprečno cena litru žganja 1 marka, a litru piva 0*30 marke, tedaj znaša letni strošek po glavi za žganje 3-86 mark, za pivo 35 mark, za oboje pa 38 80 mark. Pri prebivalstvu 64 milijonov ljudi znači to trošek 2483 milijona mark za pivo in žganje. Vzame se li k temu Še po trošek vina, ki je bil proračunjen v zadnjih letih povprečno s 5 87 litrov na leto na glavo, a cena litru po 1 marko. Tedaj se omenjena svota povišuje za 282.5 milijonov mark. Potemtakem znaša letni potrošek na alkoholne pijače v Nemčiji prilično 3 milijarde mark, torej več. ne g-o dvakrat svota, kolikor jo je treba za vojsko in mornarico, štirikrat toliko kolikor za zavarovanje delavcev, a petkrat toliko, kolikor se troši za javne ljudske ^ole. — Kruha se je porabilo leta 1909 za 1700 milijonov mark, — za meso seje v ist^ra letu izdalo 2250 mil. mark. & d sto let star zakonski par. Iz Črno-vic poročajo: Povodom razdelevanja velikonočnih darov tukajšnjim mestnim siromakom, je bil obdarjen tudi zakonski par, ki je star nad sto let. Mož se imenuje Josip Berkowicz in je rojen leta 1810, žena pa imenom Lea Berkowicz, je zagledala luč sveta celo leta 1808. Mož in žena ki sta imela trinajst seda] tudi Že starih otrok, in sta že davno praznovala svojo dijamantno poroko, sta še popolnoma sveža in sta si do nedavno Še sama zaslužila svoj vsakdanji kruh z ročnimi deli. Književnost in umetnost Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem oni, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Cisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu. BRZOJflUNE UESTI. Razsodba v zagrebškem „veleiz-dajniškem" procesu razveljavljena. ZAGREB 2. (Ogr. biro). Kakor se doznaje iz zanesljivega vira, je kr. stol sedmorice razveljavil razsodbo v zagrebškem „veleizdajniskem" procesu ter odredil, da se proces stavi y uvodne poizvedbe. Adam in Valerijan Pribičević, ki se nahajata še v zapora, bosta baje danes popoludne izpuščena na svobodo. Hrvatski sabor. ZAGREB 2. Na današnji seji sabora se je nadaljevata debata o indemniteti. Posl. dr. Palaček (hrv. srbska koalicija) je izjavil, da ne bo glasoval le za indemniteto, ampak ludi za zaupnico. Govornik je omenil tudi premembe vlade na Ogrskem in da je bilo možno vsled patrijotizma sedanjega bana vreči prejšnjo vlado v Hrvatski. Program dr. Tomašiča nuja jamstvo za izpolnitev njegovih obljub. Med izvajanjem govornika je prišlo ponovno do prerekanja med členi samostojne srbske stranke in radikalne srbske stranke. Tudi čista stranka prava je delala mejklice. Posl. Palaček je nadalje naglašal, da z ba-novega stališča popolnoma odobrava tudi Železniško pragmatiko. Glede volilne reforme pričakuje z gotovostjo, da bo ista v kratkem predložena zbornici. — Posl. Štefan Zagorac je izvajal, da ne more votirati vladi in- demnifete. Rekel je, da je proti skupnosti z Ogrsko in izjavil, da za Hrvatsko je edina rešitev — prelom z Ogrsko. Ob 1 uri popoludne je bila seja prekinjena. Ko je bila zopet otvorjena, je Zagorac nadaljeval svoja izvajanja. Govoril je o aneksiji Bosne. Nadalje se je dotaknil razmerja do Serbov. Srbsko-pravoslavni cerkveni kongres. BUDIMPEŠTA 2. Uradni list poroča: Cesar je na predlog ministerskega predsednika dovolil, da se srbsko-pravoslavni cerkveni kongres skliče za 29. maja v Karlovce. Srbski kralj na bolgarskih tleh. SOFIJA 2. Bolgarska brz. agentura poroča iz Samovita: Ob izkrcanju je kralja Petra v imenu vlade pozdravil prefekt plevn-skega okraja, v imenu carja pa general Krištof. Nadalje so kralja pozdravili kakor zastopnik Romunske Zotov, prefekt Jaška ter francoski vojaški ataše, zadnji za Romunsko in Srbijo. SOFIJA 2. (Bolg. brz. ag.). Kralj Peter je dospel semkaj ob 1. uri popoludne. V imenu caija in carice so kralja Petra pozdravili dvorni maršal, polkovnik Draganov, kabinetni načelnik Savov, nadalje ministerski predsedsednik Malinov in Paprikov ter ruski diplomatični poslovodja. Vlak se je ustavil na kolodvoru Četrt ure, nato se je kralj odpeljal. Pogajanja glede sklepa trgovinske po godbe med Avstro-Ogrsko in Srbijo. BEL1GRAD 2. Govori se, da se pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Srbsko prično prihodnji teden v Belemgradu. Deželno-zborske volitve v Bosni. SARAJEVO 2. Uradni list je objavil termine za deželne-zborske volitve. Volitve iz vseh treh volilnih razredov se bodo vršile dne 18. 23. 25. in 28. maja. Bruhanje Etne. CATANIA 2. Bruhanje Etne je nekoliko ponehalo. En tok lave teče proti vasi Cisterna Bianca, drugi proti Palmento bian-co. — Človeška bivališča niso več v nevarnosti. Sestanek med nemškim državnim kancelarjem in italijanskim ministrom za nnanje stvari. FLORENCA 2. Državni kancelar Beth-mann-HolIweg je posetil danes ministra San Giuliana. Državnika sta se razgovaijala eno uro. 2>nati je treba Pekatete pravilno pripravljati pa bodo vsakomur dišale. — Navodila daje kuh. knjiga, ki jo razpošilja Prva kranj. tovarna testenin v Ilirski Bistrici vsakomur zastonj. :::: V« samo otroka moramo obvarovati vsega kar slabi srce in Sk »duje živcem — tedaj alkohola in kave 1 — ampak tadi odraščenim je zdravje n*5-v*-Čja dobrota. 8krbn* gospodin ia rabi zategadelj za raj u trk in malico le pristno K*tbr*iner Kneippovo slad do kavo, ker le v tem slučaju prinese n* mica otrok so ji plačilo za to Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajt 1" uvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj \zeti ponarejeno bla^o, ako se dobi za isti denar do bi o pristno blago. — Le preidnost varuje pred 6ko io i a razočaranjem Vsakomur Ja znano, 4a ae ne m >re ranjenih me-»t nik ar dovolj obvarovati pred ne*na<0 Večkrat ae sgoHt, da se rane vnamejo in postanejo nevarne. Radi tega je na mestu, da -te pokrije tudi male rane a pravimi sredstvi in j'h tak • • bv»ruje pred komplikacijami. Za to je najbolj pripravno v prvi vr*ti zanesljivo »ntiseptič 10 ntinkutoč* sred*t o. Kot 'ako je zelo pšHeni pogoji na razpolago pri sodniji i < notarju Dr. Humer t Peiani. 396 Aoa| zelo pohleven, moćan in ne prestar — se USBI kupi Ponudbe na: Hochmtller, Trst, Via Oecilia 13._498 Gospodarsko društvo v Vrdeli (ulica dello ScogliM priporoča slavnemu občinstvu svojo gostilno. Toči izvrstna vina istrska, vipa sk* in teran. Dreberjevo pivo. Domača kuhinja. Vrt in igre na krnglje. Na razpolago dvorana za druStvene zabave. 490 Prictno lffino vip*v*ko lastnega pridelka • nalila v'lla istrsko in o poleten m &su kraSki teran, priporoča slavnemu občinstvu Frane Stranca r, lastnik gostilne .Pri Vipavenu v nli. opolo in belo. Poitrsl-ba na dom. Vino je najboljše vrate. Zn obilno udeležbo se priporoča Franjo Dvornik. 53A Žeritna ponudba. Udovec star 33 let z dvema 6 in 8 let starima otrokoma v stalni službi s pravico do po-«tojn*"ne. sa želi seznaniti v svrho žeunve s poltena gospodično ali u^ovo br- z otrok, v Mariti od 25 do ltt. Le re«ne ponudbe je po.^lau d<» 15. t. m. pod „UDOVEC Stev. 530" na In*eratni oddelek Edinosti. GslO !! TSk ZyANJE PEKOM t! Najboljša vrsta malca SB in FBUaiTIN se dobiva pri ANDRE1U SCHLEIMER ulica Stadion štev. 12, Trst Glavni aaatopntk • zalogo motre la znanega mlina bratov SECMANK v jkrada ia tovarn - čokolad« in sladčic : L. SCHlilDL v OjOr. — H J. KRAS & & Oo. | ■ Prra praska reklamna ln e^ravna tvornlea v Pragi II Bogato tovarniško skladišče V 2 ^ reklamnih vrvic S H za vezanje p ket-.v. — GLAVNO ZA- || H SiOPSTVO S SKLADIŠČEM || | UQQ KBTA.. Trst m. HoBtfort 10 0 - - ■a^p^i^r SSi^Bvi :: ZNAMENITA ::: OODA (ontiseptikon) : pasta in pra^ : ::: za čiščenje zobovf iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena ia neškodljivih ar ovi, ki n«> pokva-ljo zobne beline, m«rveč jo •le^A jo in ji d.io posebno naravno svetlost Drluj.jo antiseptičn ia odpravljajo neprijeteu duh iz n»t. Ozrepja tudi zoi-no Ar-ljuat, a&o lata oiibi. Prodnja se v s * deč h 1 k m»li: SERttAVALO, Plazaa Gavana; ZANEITI, via £u va, BI aSOLETTO, *ia Poate-Pont«-rosso, LEI-TENBUBG, ».a 8. GUvanui, VIELMEHI Pi^z. della orsa, CREVATTO, via Puate S, ROV IS, Pia/aa Goldoui, Rt-»a: »FARMACIA ARCIDU-CALE« PRO AN, C vso 4. Set a na: LEKARNA gregor BRELL1CH - AMTONIaZZO MT po 2 Kroni buteljka. Šaatijs PASTE kron I 60. ikadja PRAHU fcroa 1-20 Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno o^ena, izdeluje svoje proizvode izkuučno ie ix najboljših sirovin. * " ' V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovat\Ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miMkom, iz zagrebške tovarne. ftvtnllk« s: ML*. Stran ML »EDINOSTc št. 92. V Trstu, dne 3. aprila 1910 Butec I - Še si nisi zapomnil, da ne kadim drugega ciga- retnega papirja ali ovitka kakor edino in vedno le jf Jure Karaman Zaloga vina: V. Tlntore IO. Gostilne : Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Gosp. Jure Karaman iz Kr:la (Jesenice) Dalmacija isložil je na zadnji mednarodni razstavi v Parizu svoja izvrstna dalm atin aka vina (Črno, belo, opolo in refoSk)"* n bil odlikovan e diplomo zlate kolajne in častil aim križcem (Dlpldme de Mćdaille d' or avec Croix d' Honneur M du Mćrite. Josip vsakovrstna mizarska dela Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica OlUlId, Belvedere Stev. 8, izvršuje; MINERVA Veliki moderni .v. Kinematograf ulica Media 40 EH r Trstu za privlačne vsporei - Največja mmtmi Z. prostori 2O atotink; IL prostori IO atotink. 'V Pekarni in slaščičarni :-- 3IAGIO MADOM, TRS «1 ftep št. 7 i» Bi. Castrtua it M ->ivl preskrbljeni s %\rs m kruhovo 4-kr.u ->a dan. kakor tuni s slaščicami »n si idV ral ——■ ■ orcpećenci prve vrste - - "■■ POSTREŽBA NA LiOM || Čevljarski mojster i Viktor Schenk H priporoča I svojo zalogo I: raznovrstnega : 6 II obuvala h! sa gospa, gospode in otroka Prodaja najboljii bika Fredin globin, oavalier in Ciril - Metod, mašilo. Cene zmerne. Telefon 1395 Gins^ Wa!dner TRST - nllcfl Medlo 3 - TRST Zalega jelovoga lesa s prodajo na drobno in debđo. — OKVIRJI is bukovega in je*, lesa. r JgtF" Izbera vsako vrstnih obloženih ln ontrnlealh predmetov lz bufc&vega ln Jelovaga leaa itd. Bogata Izbera obložkou. - Lopate za gekfirje. ra H Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ilica 6iosne Cariacci St. 40 (prej Torrsnte). Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velfe izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga arajo, hlaS ln drugih predmetov sa delavce. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CiTTA' Dl TRIESTE Trst, ilica Giosne Cardocci šter. 40 (prej Torrenie) Veliki Kinematograf "^J ,Colosseo'1 Ul. Rossetti 4, vogal Giotto. Soboto 2. in nedeljo 3. aprila 1910: Veleinteresanten <§X§) vspored <§X§) K l. pr* IV *rw I. prostori st. 30; Otrsci Ia vojaki 20. IL prostori st. 20; Otml in vojski M. Via delle Poste štev. 6 = vogal Via Nicold Machiavelli ■ 30°| i» Ker smo nakupili na Dunaju veliko partijo manu-fakturnega blaga, izdelanih oblek ter ženskih in mo-žiih čevljev, se pcnnja slavnemu občinstvu prilika z znižanjem cen za S0G|o Via Poste 6, vopl via Kicolo Machiavelli. Fratelli Raubear: Trst, ulica Carciuccl 14 (orej Tor rente 1 Zaloga ustrojenih kož. — Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet* potrebščina z sedlarje. Hidravlični cement za zidanje temeljev, kanalizacije, uliti kosi za okrasitve po matrici za kopelniee itd. Kres 3 — °/g kg {F oqpo ' ^ Restavracija Aurora Trst, nI. Cardncci št. 13. Podpisani opozarja spoštovano občinstvo od dane gospodiČen, 4 gospodov; izbrani glas-beni program a tambnricami in Xifo-»om ; plesanjem ia pevsnjero nar. pesmi. Koncert je vsak večer od 7. ure zvečer do polunoči. Ob nedeljah in praznikih MAT-TINĆE od 10. do 1. ure pop. Vstopnina prosta. Za mnogobrojan obisk se priporoča JOSIP DOMINES. Sil.VSO MALOSSl Trst ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 1889. Kvadreli iz barvnatega cementa v vel kosti 25 cm* in 20 cm-. Osi oni Bolniki ki uinaaj« »ImU doJeOi. oai, ki trpć nm. iiUkl prebavi, zapiranja, fgaraviol, na-olracjii prefctcernlh kl_ olin v zelodcD. glm. Oh»lo ln kron, ©w]ra»ij0, aka j.ijejo izvrstre že/odčna Kapljice lekarne sv. Cirila in Meto-dija v Pazinu pcstftnej« eopot Jaki tu sveži. Cena 6 atekfc uic K 2 60 * 12 „ „ 4.80 FSEM ON ž. M kl T" v ■"■»< D J katarn, Uzkemu diha- nj«, olaboetl in blfc£*«l, prporete b« lzLasti Olje od polenovke pripravljeno z železom. I*to Jo tako ri~ psrsčljiv* za aaale otroke, fcltde, tlabokrrue. — Vda navođena adravila dobijo ae bp za -, v Utiaral s\i Cirilo in Metoda o Pazinu (ISTBA> ter »e poAljej po petnem poTzetJu ali pa proti predplačila. — tt »vodilo za, n porabo •V J« priloženo *akl steklenlol lata lekarna priporoča »roje lek^ kaknr : švedske kap jlo« po. K 1 in 2, muzla proti kostobolju K t. Zskznate Kl.^a-Vino K I 60 ttd. P Zožili ambulutorij Dr.Aleks.Harilael!l ordinira od 9—1. 3.-7. Trst, vi Barriera vec:h:a 33 — II. nad. — --V" ALEKSANDER ?rodajain!ca ]esKJin in Lolcnljalnvr^i bl^a Trst, til. S. Lazsaro št. 14 « fiJi^alko, aa noro opremljeno ___v u'ici Act\uedoUo št. 6S rio^r-ta irbem iettv?n, kuv«?, čvija, rj*:;>oljr,k« ki.k-»T tndi j»j«ouijsd!!.«rta krat'j^k.h kiobifi. sv«30 sveže v;p.- ma^o. po desk-i i oii _Cene nizke M 4 brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blag-om olioa Naoft It 38, vofal oL S. Las saro, a podrmsklae «L S. Luiaro i. ti doToljnje obvestiti slavno obfiaaif im are je cenjena odjemalca, da je j«ko paisao2ila svojo aa-lofo kakor tndi povečala proton ■ tM, da te oataoovOa ipnj ovnojoo fodraCnico »(9, w moro t polni Mri aadoafcrt sahtevam oeni. odjmaalMi. ▼ obeh prodajalaicah dobiva aa rasna bteo boHia kakovome ia najaardereeiia ia arvfh tovar* posebno pa snovi ca molka in flaaaka »Mm. nrajea, ovratnika, avtaii.il—, tađi valfknnski platoega in bonsbaiaega blaga, prtov lm prtuav. ter vsaka vrsta aeriSa taii od boasba£a, al! pleSss Veliki isbor vsakovrstaik odet, kakor tftA koftre lastneaa iadefka. PMairike, nvVmsiu*, raso* ▼rstni okraski aa ftinljo ia ktfljaika. VELIK ANB 21 IZ»>a 850TIJ ZA NAR© O^E IN m BARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRU&EVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero sludajno nI usajalo, so zamenja aH pa so vrne den».* brez nlkaklh sadrtkov. feikoflafl ia m preprltetl t Mehanična de ainic^ ® ! Alnrlk Lanfschner i zapriseženi cenilec ^ Trat - ulica Oeppa St. 12 - Trat ^ Ekt-kluzivro z&stopnjltvo ^ m zaloga »Tftovnoznune tovarne koles bicikljevir« niotociklet STIRIA tvr-dke Joch Pueh Jb Co. t Oradca HGrbopp k Neum^oa kakor tudi tu- in mozem^nih tvrdte veliko zalogo priti klin. Zaloga in upejiva •lek.tr. zvencev. — Sprejme kakor5nosodi popravo v avoji stroki. m® Pravi ln pristni SIRUP PAGLIANO »^bolj« sa šiflieaje ln :: :: krepčaaje krvi :t :: zjk si uas mmmmsMmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmammx^am;jK^. icaMtat^vv.-^ Na« Sira a Pa^lJaao s« prodaja v boljših lekarnah monarhije. Isti je B i/delan strogo po originalnem receptu iznsgditelja pok. prof Pagliano. . f IIHD|| A I Naznanjamo da nimsmo nikake sknpnosti z ravno JVAHILU I tako imenovanimi tvrdkami, ter spoaarjt bo ia sva- I rimo p. n. odjemalce na Skodjive ponaredbe, ki krožijo nekaznovane, tvrdke prof EKffESTO -PAGLIANO. \EAPELJ - « (lastna hiša) Calata S. Marco 4. j I ■ ter se pkuša prodajati z raznovrstnimi sredstvi rekUm«. Vsled v o rje | I®— garancije, da se dobi pristno znamko, ki se razlikuje od drugih te vrste, B svetujemo, da se obrne vsakdo direktno v Neapdj ali pa k glavni , . zalogi HflR1Q LflNG Iekapnap .. TR5T .. \i liigen. Bednarz Ferruccio \ TRST tehniki zavod - Ulica Saši Sazsaro St. fS Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. MT Centralni tople-vedt. ^gR