Stav. 216
Posamezna številka 20 stotink
V TrstUj v H«Wlo 34. oktobra 1920
Posamezna številka 20 stotink
letnik XIV
Izhaja — IzvietnAi ponedeljek — vsak d«n zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. rrančLSka AstSkega 8tev. 20, I. nadftr«t>ie. — Dopisi naj se poSilJajo uredništvu. — Nef.ankirana pisma u ne s^.. «o, rokopisi se ne vračajo. —
Izdajatelj In odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik konso^aj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša r.p mesec L . pol leta L 32._ ta celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezna Številka v Trstu In okolld po 20 stotink. — Oglasi se rsčunajo v llrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 §tot, osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L i.—, og|j$l denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se poJJIjajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FraniiSka Asigkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
HeKollRo refle&s!] hkoraibemu plebiscitu
Kdor je poznal Koroško, kakiršna. je bi!a v etnografskem in poliličmem oziru v zadnjih đo-^etletšii pred vojno; kdor je videl, kako }e pa-ftaril rviiš N<emec nad zastalem slovenskim življem; kako § ifefca še bila odporna moč slovenskega prebivalstva proti nemškemu nasilju; kakšnih nezakonitih sredstev se i« pesi uže-va!a večina, da podagoana ubite v manjšini vsak ponos, vsaJco zavesi, vsak polet na narodno-IculUrrnem in p^itično-goi podarskem polju: <3 gorovo ni mogel j>reve£ zauipno gledati v plebiscit, ki ga ie določila mirovna konferenca »gospodarju in ^ugis. Živo nam je v opominu ravnanje nem&kih goepedev in narodnih odpadnikov (nemturjev) 3 siosvensk:inii kmeti in delavci, <k>eLm je bilo deiovaoje borne slovenske inteligence proti nemški premoči preslabotno. Od koroSkega prebivalstva je odpadlo po ljudskem Štetju 76% na Nemce, a 24 % na Skr.ence- Pravih meja xned obema plemenoma ni, <ka;t» iNemci nah^aro «*koraj v vsaiki va?r, fcamrf so se naseli H kot trgovci, veleposestniki, industriiafds uradniikđ, učitelji itd., torej vedno v taki soctjakii poziciji, da so ali kot inteligentni del aJš pa gospodarsko močnejši del prebivalstva lahko i graH gc-poda na tuji zemlji. Vendar se da zacrtati meja približno cd vzhoda proti, zaliodii ob Dravi, tako, da omajajo kompaktmerie slovenske mase jufmo od re£\C, medtem Jco se severno vedno 1 rol) izgubljajo Slovenci med številno prevladujočim nemšk m prebivalstvom. Vklrub omenjenemu Številnemu razmeriu Ncmcev in Slovencev na KoroSkem so znali Nenaci z vzd*rfino (mesto s horizontalno) razdelilno dežele v voluaa okrožja pirkro'ibi sleduia na :Ua način, da Jc bilo slovenskih majilš:n skoraj v <v>akem ■ krožju. a slovenska večina se je izc:<mš!a ic v enem, tako, da so imeli kcrošfci Slovenci i v deželnem i v državnem zboru avstrijskem le enega zastopnika. Šole so bile ali izkijucno nemške, pa utr ak vis lične (to se pravi: v pr\rh d\eh letih pouka slovenske, petem pa le nemške). Cisto isiovensk'h šol, razun zas»-bi.ih, ni bilo. V upravi, na sodniji itd., povsod, kje-)e in.ela prit^ slovenska govorica do velave, je prevladovala nemščina tki >o je sčasoma odpravljala, dokler ni prenehala sploh. S preračunano fineso so zni!i Nemci vlivati Slovencem prepričanje, da n:so de! slovenskega naroda, ali celo Jugcdoven kega, temveč Je Korošci; in naš človek, vrhu tega fžično in moralno pokvarjen od strupenih učinkov prekomernega uživanja alkoholnih pijač in go.-sprs rta-r^ko večinoma odvisen od nemšk'Ji sodeže lanov, se je dal z lahkoto zaz'rbati v nemške san.le. ki so realistično d-ckazovale in za raznarodovanje zlorabljale geografsko samostojnost Koroške in stremlienje gospod ar s.kege življenja dfežefc k celovški kotlini. Tako se ]e poravil v 9loven>k*ih srcih čut zaničevanje vsega, kar >e siovensko, in poveličevanjem nem-Stva; število odpadnikov je raslo dan za dnem a kar je bilo Še nedotaknjeno, ie otopelo v ■.oaicdaniem ž:vrenju, liladno proti vsemu, ke* ;e o>ta!o brez onih predpogojev, ki so potrebn /a šartsozavest- število c.ni<h elementov, Id ni pokvarila nacljonaina gonja in ki iso> -čutil pvoio pripadnost k }ugo?lo vens-kem u plemenu, je ostaio ae'o majlrno in skoraj brez vpliva na razvoj narodnostnega življenja.
Za Vodstvo, ki j« v narodnem pogtedu take zbegano in r:vi v t^kih nečuvenih razmerah — srečaš kaf pod:.b>nega ik večjemu v stari turški zgodovini na Balkanu in pri Prusih — ie mirovna konfcrenca cdlcčiia plebisciti! To je ironija zgodovine, ironija poHfllke! Kako naj se neizavednež, usužnjenec, n;ma svojega rastnega krrterVa, odloči za ^-»ojo usodo!? Odtegn: csju batine — in on ti ne bo dela'-, dokler ga ne tepeš spet. Že sam ukrep, da tse takemu ljudstvu vsili plebisciti je velika krivaca, kakor f ne par iška konferenca ni mogla v večji men stori-fc: državi Jug<viovenov, /ki se hočejo otresli tisočletnega Jarma. Ako pomislimo, da je Koroška iatecekcrč zibei Slovenstva; da je trli tam sto *'n stoletni sedež korotanskih vojvod (na »lavnem GospoijveMtem polju); da je zgubljal Slovenec ped za pedyo svoje zcm'.'e le vjsled na-s:'»stva s strani: priseljenega e'ertienta; da tvori Celovec eno na^azne^h p štojank na n,ašem 'kuiLurnenr po1, u (glej de-i /vanje Slomškovo, družbo sv. Mc^ior-ja, Jane-žičev Glasnik); da je pc4cct'na država avstro-ogrska. s katero so imeli en t en line države vendar def'nalivno obračunal, sistem a tč no zap>-lavLjala naš element 4n z vsemi sredstvi podpirala raznarodovaLno dol<y\'anje nemškega gc-!-podar~kega naroda, bedisi v narodnem, bodisi v gospodarskem iin kulturnem oziru; tedaj poslala ^onemenjena krivica toliko očitnejša in naravnost ogc-bna. Vnebovpijoča pa se nam zdi, ako vpostevamo, da so iugoilovenske Čete lanske spomladi zmagoslavno prelivale svojo kri za osvoboditev onib zapuščenih bratov izpod tujega gospodstva* in da se vkljub vsemu temu Ig vkijnb zgodo vinsko-etnograiskim dokazom nI kar prisodil slovenski del dežele Jugoslaviji. Ce se p« je že odločila, da da^saano-odčočbo, bd bila meraia biti tudi njena dolžnost, eta uredi glasovalni coni q pravičnejšim de-ijenjem glassov&Jnih pasov, tako, da ne bi na cr.ufi pasu A figurirale tudi izld-jučno nemške občine, kakor zlasti v vellkovškem okraju. Za tustim politično - humanim postopom, ki mu pravi/o: prepustitev samoodiocbi, se skriva nepošteno naziranje evropskih velesil o rešitvi malih narodov.
Z vso pravico pa ^e lalilco vprašujemo: ka-3 o je moglo priti do negath-nega rezultata pri glasovanju dne 10. t. nt.? Tu si treba, razun tn:omenfcov navedenih v prv em odstavku, prod-'ioLii narpre) dogodke, Id so se edigravaii po razpadu Avstrijo. Vsak si ie tekom \ojne — •ztA-rtj v nje drug? pokrvici, taJtrat ko je ob-fi tf-Jajo žfiv^enje iz samih pomamkanj. nesreč
in nesigurnosti« združenih z veJLkansika draginjo — želel konec onega stanja, ker ie pričaka vaj, čeprav neopravljeno (zna&lno za človeško), da se po vojni kmaiu povrnejo stare razmere iz predvojnih časovf Naivno sicer, a resnično. Vidimo pa, da se je po vogni v vseh državah pojavila gospodarska in socijalna fcrlza, ki je v različnih krajih \-sJed razHčnah razmer tudi različno občutna; in povsod vali prebi^ vaSatvo krivdo na svogo državo! Tam pa, kier je nastopila nova država, padajo te obdolžitve na to. Tako je tudi na dovenekean Koroškem. Po razsrjltt stare monarhije so čez nekaj mesecev vkorakale jugoslavenske čete; uvedla se 3e nova usprava in z cio je hodilo tuđi novo gospodarsko žavl'enje, ki, seveda, ni meglo 'biti koj iz začetka rožnato; tem man? pa pri Ju-goslovenski državi, ki je izpostavljena največji gospodarski krizi, ker Srbija je izšla iz vojne fizično zlomljena; stare avstronogrske pokrajine na slovanskem Jugu pa so bile itak gespo-dar>ko vedno zanemarjene, v kolikor niso drugače velevali strategičnž interesi in najpotrebnejši gospodarski s trk i z nemško-madžarskimi kraii. Tu Je imela nos a država sfcrajjno iežko sta^šče. Na vsak način je morajo njeno de-Jovan'e iti za tetm, da kolikor možno olajša gospodarsko staaje v zasedeni Konožki, kar pa je bilo vedno spojeno z neštetimi potež-kočami, kajti veliki gospodarski 'pi-oblemi, zlasti dobava gotovih surovin in gotovih živežnih vrst, re-gulacja valute, vspostava nevih sndustrijsk-'fc podle ti j, v prvi vrsti tekstilce in kovinske naravi: so čakali na resr.te-v. oziroma so se le z velikanskimi žrtvami mogli navesti na pcf k rešitvi, ker mednarodne trgovske razmere še ni^o urejene :ai so verižništvu še vedno vsa vrata odprLa in ceste proste. Za priprosio 1'rudstvo pa je stopnja' materija*nega stanja vedno merodaina. zato da se mu prikupi nova vlada. In če je Jug-cslav'Ja vsled svojega bogastva mogla popolnoma zadostiti v vprašaniu prehrane, ni inte'a pa potrebne moč5 v drugih gospodarskih panogah, ker se tvornice in trgovske vezi ne dajo odpreti kar čez noč.
Ako re bT že s teni dan prcdpogc-j za ma jhno nev-adovol'sfcv© v neprosvetljenem ljudstvu, -ki :e čutijo le pekrajinsko ;n je vsJei svcije 1000-x'etne vzgoje le v avsJrHski mačehi videlo svojo varuhinjo, tedaj so mogli razni dobrom sireni, v čas Mi pa morda tudi neiunestni ukrepi ?u-go-slcjvenske uprave na poL'u presvete, obrambe, kri ture, jezikovnega vp rajanja in notranje po-1 tike, le zelo neenako \-pi:vaiii-: radikalne spremembe v teh ozirih so mogle na slovenski • irrnl 05"unač:ti naše ljudi in oz lovolj itn odpadnike in tojencdCe, a so mogle tudi le povečati Število on h mnogoštevilnih ljudi, ki so c-ma-hiVrvcL To se je tudi izkazalo, ko se je par mesecev p> cd gIaso./-in.jem .c^prJa demarkacijska črta med obema glasovalnima pasoma in o s-e potegnile jugos'ovcnske čete iz zasedenega ozemlja. To dejstvo, ki je slaibo učinkovalo na slovenske prebivalce, ker «o videli v nJem izraz Šibkosti države, dočim so začeli Nemo? ko; na to dvigat! svoje nosove in, združeno z nemšik:mi ag:tatonji. priposl-aiiimi iz N. ■VvsMje, ^EKebno iz Nemške Kciroške, s sme-'osi;o in brezobzirnostjo, z saešfcetfimn nepoštenimi sreds.tvi, že skoraj nasilno agitrati za Avstra>o, to dejstk-o, pra^-im, Je det slovenskega nezavednega ljudstva, kt se je b'to z noviaiK azmeram^' komaj sprijaznilo, spravilo zopet iz -avnotežra. Tudi agitacija s slovenske stran.! ■e račela p-epozno. Predco se je otvorila de-•naricacT/ka črta, bi bilo šlo morda '.tudi brez rellke agitacije in bi bil d izpadlo glasovanje .r prid Jugoslaviji; toda potem so biLi slovenski orepošteni boje\,nikj n cd orasi' rafinh-rnim, že z gJ asovi tih volilnih bojev sem dh^ibro raiin'1--anemu nemšk emu pFebčscHnemu deliovanoi, ;in šo mu — ppdleigJl. A v s-voijil ipoš.tencsli in v svojem optimizmu, ki oe bsiz ral na podatkih x a\-stri.Vke statistike za to ozemlje iz 1. 1910. (nekaj nad 50.000 Slovencev nasproti 20.000 Nemcev) iter na gospodarskih prednostih Jugoslavije pred Avstrijo, so pozabljali na čisto realno stran, da eo se v zadr.jlh 10 letih cme -azmere, ki so bi-le za Slovence vedno škod-o-r esne :n t-o se kot take tudi sistematično vzdrževale, le pr>csirile in so se one številke raiz-mahnlJe mnogo bolj na škodo Jtugoslnvenov. Le temu velikemu -optimizmu je prip.lsa.ti, da so Slovenci zastal1 v boju s svojim izuri en "m sovražnikom, čeprav so osebe, ki so na čeki 1 i'ovenske politike, bile manj optimistične in računale celo s samim 51% vseh glasov za Jugoslavijo.
A vse to in pa dejstvo, da so se dali Slovenci osleparitt od Nemcev pri samem činu glaso-varoja, je v icčeh Evrope za Slovence vendarle ubožno spričevalo. Res je, da <so sedeli v c.b-činskih glascvaln'h kom'sijah po trije slovenski in pot rije nemški domačini, prvi večinoma kmetje z nezadostrooi d cio lastne razsodnosti in nevelban'i, ali premato vežbanl v zvijačah takih boiev, ter po lastnem zgledu prezaupljivi v pravrčnosl !n poštenost drugih iTuda, drugi pa večfncma iz inteligentnih krogov, verzirani na v»ieh poT/.h agitacije, czIoraUjajrč ravno ono zaupljivost poštenih ljudi. Res re tudi, da podrejeni organi1 plebiscitne komisiie niso postopali povsem nepristransko in da ^e več dokazov o skoro očividaem podpiranju nemške stranke: saj je celo plebiscitna komis-'Ja sama s tem, da fe otvor'la demarkacijsko črto med glasovalnima pasoma ter ukazala umik fugo-slovenskih čet, pomogla nemški stvari do napredka. Vendar to ne vpliva n<\ sodbo Evrope o stopnji Jugoslavenske moči in zavednosti na Koroškem.
Lahko bc nasie-r Se mnoge drugih manjših in večjih vzrokov, ki so zakrivil neugodni izid pCeoiroita, toda seuiaj ni čas za to« kakor je sploh težavna stvar, presojah zgodovinske do-god.^e tekom njih sktueinosti. Treba počakad, da se um akne vse nekolcko v Ozadje, da se tudi vse definitivno reš?, in šele ledaj, ko naše besede ne morejo več vplivati os i kodo tega še sfej ko p re} tako Sivega vprašanja, borno Še
lathlko sekali po oetal-b krivicah iin vzrokih zgubljenega boja. Za enkrat smo zopet tam, kjer smo biži: Pas A je zopet zaseden od jugo-4! o venskih čet, <ki so par Jni po plebiscitu vkorakale, da ščitijo slovensko prebivalstvo, ker je bilo na žšvijenju in imetju ogroženo od Nemcev in nemčurjev fn ker imajo prajvioo, da zasedejo ozemlje, dokler ne definiiSvno ne prisodi Avstriji; na drugi strani pa tudi prisoditev Avstriji ni gotova stvar, ker pariška konferenca, ki bli morata na podlagi plebiscita oficijelno proglasiti pas A ko* pripadajoč Avstriji, se najbrže obotavlja, ker mora« preštudirati one razne ođ Jugoslovanske strani predložene dokaze o veHkih sleparijah in terorju (čujte iironiijo: teror manjšine nad večino!) s strani Nemcev pri tehničnih pripravah za' glasovanje in pri glasovanju samem. Širijo se glasovi, da utegne mirovna 'konferenca ravno vsied teh dejstev vendarle prisoditi kakšen dej Koroške tudi Jugoslaviji, približno ozemlje fužno cd Drave, toda verjetnosti ar mnogo. In ravno v tem hipu, ko stoji tako lina stvar na tehtnici, in ko je le ~oalo izgled- v kak uspeh, ko se torej državi le zapečati bfamafa, ki jo je doživela z glasovanjem, se spominjamo one sicer krasne brošure: Slovensla Korotaun, ki te izšla spomladi 1919 pred sar žermanskim mirom in ki nosa na naslovni strani omlnozen nap:«: »Ave Wilson, Siovenđ Carantani morituri te sa^utant.« Da, da, us-ednega poteka zgodovine ne more ustaviti niiičal	L K.
Nemci in donavska konfederacija
Vprašanje spojitve Avstrije z iNemo^o stoji še vedno v Avstriji v ospredju dnevnih raz-motrivanj. Rezija »Das rveue Reich« prinaša v vsaki številki kak donesek (k prchiemu: združi te v z Nemčijo ali pa priključitev k podonavski federaciji, ki jo propagira zJasLii Franc;a. Kršč. soc. poslanec dr. Mata^a raz metri va v »Miin-chener Allgem. /Rundschau« nepopisno revščino v Avstrija. On upa, da pridie čas za spojitev in da se treba na to pr'(pra\l;ati, češ da le donavska federac'ja pristna francoska misel. Francija je reuzbč'la Avstvo-Ogrško na prigovarjanje JugosSovencv in Cehov, zdaj pa išče nadomestek za staro monarhijo. Njegovo mnenje je, da ni b:lo treba rarbiti Avstrije, da pa ie ravno tako nemožno danes uzreči se za donavsko federacijo.
Popolnoma drugo stališče je grofa Vo] toli-nija v kršč. isoc. rev^i >Das neue Reich« v zadnji števijfica z dne 15. avgusta. Razlogi, kd Kh navada za pedonav. Jco federacija so ravTio danes, ko smo čuli dr. Beneševe misli, izrednega pomena. Kažejo imuu sliko, kako se je brez nas nekaj kuhalo, kar pa zdaj samu iz -lastne uvidevnosti na češko pobudo — izvršujemo, ne da bi bdi hlapci entente.
Matajevo odkkmilno in VoltoEnir/evo pritrdilno stališče fo balo gotovo dano, še predno so -boljševika zrahlja!j versaiHesko pogodbo do temeljev. Pod naslovom: »Kaj se zatmoJčuje avstrijskemu ljudstvu?a izvaja Voitolini sledeče:
O spojitvif z Nemčijo viadajo v Avstriji še vedno popolnoma nejasni po}w*. Zdi se, kakor da nima n'hče dovolj poguma tn bi avstrnj-< Jcemu i>usdstnr« Icončno vendarle enkrat nal-J čisto resnico, da se pri sedanj? razporeditvi politične moči se da združitev izvesti in da pri tem tudi ostane. Toda v Avstriji niso samo za-moičai: pravih dejstev, nego so se potom časopisja de-jiitva naravnost potvor&a. Nepotrebno je spe menjati na to, da so si v tem plemenitom stremi^nju podali socifcaJSsii 10 Vsenemd roke. Dodm hočejo prvi potom združitve utrditi svotfo gospodovafsZco moč, ker bi se spojili s sorodno vladajočo stranko v Nemčift, delajo Vsenemo svo)o propagando glede združitve kar na povelje iz Berlina, kjer hoče'o izrabiti 'deafizem tolikerih »neumršh Avstrijcev^ s tem, da Jih uporafcljio kot »nadomestek« za iz guft-liene ^K^cnajine na vzhcdu Ux zapadu.
Ententa da Je vt-enemško igro že davno spregledala. Pred nedavnim časom je p';ia! n^jrazšdrnejši švicacski list -»Neue Zur. Zeitung«: »»JCar je Nemčija izgubila v vejni, ko le kraji z deloma prav ne&ubim> prebivalstvom.: na vzhodu Poljaki, na zapadu pa Vateoci, A-Lzačani, Lotringijci. Nasprotno pa je pokrajina med Bodensee in Litvo s svojima dobrosrčnimi prebivalci prarv udoben nadomestek.« Mere pa K (kdo v Avstriji resno verjeti, da ne bo ententa, ki ■je ravno z vojsko hotela zmanjšati moč Neme je, preprečila to nadomestrtno politiko?
O K ci jalno stališče entente v vprašaniu spojitve je znano: ona vstraja trdno pri Členih A-crsaillesk« in samtgermainske pogodbe, ki spojitev absolutno prepovedujeta.
Toda — pravijo propagatorji za združitev — ententa ne vstr*$a pri črki in se bo že dalo z c)o govoriti. A ravno to da je največja 2až, ki jo širijo med avstrijskim ljudsivom. Ententa ima prevelike gospodarske interese, nego da b? kdag spioh mogla dovoliti združitev. Njeno stališče da im tako, da more Avstrijcem, Če po-trebuče^o frinmK) v veiikem gospodarskem območju, le-to nuditi samo v podonavski konfederaciji nasladebvenih drŽav. Tudi s te strani puste Avstrijsko ljudstvo v temit zakriva se mu, da fe donavska konfederacja trdna točka v celotni ententa* politsJd in da Je dosta} ovšrai n^eno udejstvitev edtnote odpor Češkoslovaške. Danes pe, ko Češka vobče kaže, da hofle v marsičem hoditi povsem svojo pot tn se a velikimi koraki bliža boljševizmu, so pri4U v Parizu do nazora, da U dosegla svoj namen tudi
ska konfederacij«. Se pred nekaj tedni je senator Imbart de te To ur ih^oo označil ob priliki raiiliJoac^e saintgertoaijsSte jm^rovne pogodbe v obiimem poročilu vgo polinlfco entente ia posebno Se Francije glade vpratafa obdo-fedru&tve s Nmo&fr, cavokih <kž*r. Ttsdi tu se tfberta oba <vodHoa
nagiba: absolutna prepoved pridružitve Nem-ča-ji in ustvaritev podonavske zrveze.
To je isto, kar je naglasa! v zbornici Mar-gaine in kar dan na dan vsi pariška lista (Tempts, Journal des Debate 28. maja, L' Eclair 27. maja) ponavljajol Nasproti temu pa kažejo oni> ki se potegjjefc* za združitev, na Angino in Italijo. Kar se tiče Italije, je to tudi resnično* Italija podpira stremljenje po združitvi ter pobi a podonavsko konfederacijo in sicer samo ona v celi ententa ter v največjem nasprotju proti Franci^!, Anglija Jn Ameriki. (Le Beinocrate 9. maja). Kratkovidni! politiki hočejo v tem videti neko dobrohotnost Italije do Avstrije, toda nič ni bol) pogreSeno nego tak sanjavj optimizem. Itajrja zagovarja združitev samo iz golega *sacro egolamo«. sPred vsem hoče imeti skupno mejo z Nemčijo na Brenerju. Italija zato išče zvezo z NemčVo, >ta pa bo lepo priHl^o, da vendar končno dobi enega zaveznika, gotovo izrabila in Italij? žla na reko, kjer-koh bo ie mogla. Pri tem načrtu bo končno veljavno žrtvovana južna Tirolska. Zakaj Nemčija gotovo ne to dregnla svojega zaveznika pod nros s tero, da b« zahtevata povrnitev ozemlja, ka Je birlo zadnja desetietja sen itali-janskih nacijonaicev. Tembolj pa se boji Italija podonavske konfederacije. Zaka) ta ne bi bila samo silna zapora med Italijo in iNemči^o, ampak ibi' tudi, za slučaj; da bi prišlo do zveze med I tal i. Jo in Nemčijo, ne pustila '-užnotrlrol-skega \-praSanja nikdar v miru, to pa že radi dSroktne poti iz Pariza črez Ariberg-<Brcnner-Pustcrtal v Jugoslavijo." Podonavska konfederacija b> pa tvorila tudi za jugosioveoske Inke močno zaledje in bi zato tudi njegovo moč ob Adri/i zeio okrepila, med tem ko smatra, kakor znano, Italija Adrijo za mare nostrum.
Kako pa nastopa Anglija v avstrijskem problemu? Ravno v tem pogledu da ?e brlo avstrijsko prebivalstvo najmanj poiteno pwračeno. Na| izpriča članek v »Rev'ero«, ki ga Je prinesla v prestavi *0.stschwciz». Glasi 6e:
»Mir v Saint-Germainu je Avstrtrccni na-■'.rnčno predpisal njihovo mesto. Ostati morajo država zase in se ne smejo združiti z Nemčijo, seveda )im le pripufičeno, da se z nasiedstve-nimi državami habsburške monarhije gospodarsko tesneje združijo. Dasi vsi gospodarski pogqJi Avstrijo nujno 6rlijo na to pot in bi ostale nasledstvene države igospodarsiko un!jo v lastnem irtte^esu pcedravV.le, škili Avstrija samo proii Nemčiji. Ker (je mircf\na pogodba A v str Ve pep činoma prepovedala, spojiti se z Nemčijo, zato hočejo zdaj poedine kronovine ci>Jbi besedilo mirovne pcgcdbe.
Naj dopustimo, da zavlada Nemčl>;a nad vsem premeteni med vzhodno in zapadno Ev-rcipo? To pa bi se zred ilo, če bi dobila Nemčija Tirolsko in zgornji tek D ena ve v svoje roke. Rekel pa bi ikdo, da bd ostala potem še zveza preko gornje 'Italije- Toda ta zveza je neugodna in tvori prevelik ovinek.
Nemčija na sme ped nobenim pogojem zavladati nad arlberško črto, ki se vleče od Buchsa ob švicarski meji preko Inomosta na SoCnogražko ;n na Dunai. Če Im aiNemčija v rokah to veDitko zapadno vzhodno zvezo, potem bi -bili zavezniki v prometno političnem oziru na novo od oče odvisni.
•Kake važnost« pa je, da do tega ne pride, se je pokazalo nedavno pri pogajanjih o orient-expressu, jco ie Nemčija delala sitnosti radi rvožnje preko Stuttgarta in Monakovega. če bi imela Nemčija v oblasti auiberšJco črto, kar bi bilo gotovo dejstvo, če bč( se Avstrija ali vsa? samo Tlroiska pritegnila Nemčiji, potem bi se morala Evropa ukloniti volji Nemčije.
Nasprotno je absolutno potrebno, da Nem-čitfa ne dobi v obrat vse gornje Donave. V ro-kaJi Nemčije do ogrske mele bđ nudila Donava le-tej gospodarsko pomoč, protii kateri bi vse plavi tvene določbe prav nič ne p omenjale.
Danes poseduje Nemčija od plovne Donave samo nepomembni košček cd Regensburga do Pasave. In vendar se fe vila pred vojno nemška) zastava na Donavi do Brar'e in Galaca. Kako pa bi šele izrabila Dcnavo Nemčija, če bi bila v nf.enemi območij od Pasave do Litve, če bi mogja preustvariti Dunaj v pristanišče za vso svo^c vzhodno trgovino. Ponovil bi se tako trgovsfld program s &merjo od Berlina do Bagdada, če bi Nemčija imela Donavo v sjvo« obTasa.
Zatrj treba Avstrijo rešit: pogina, ki jš pret<, če ostane sama zase, treba jo je s»pra"viti na tisto pot, iki je za zaveznike edino sprejemljiva; treba «e usvaritt gospodarsko obdona^ko ken-federac'Jo.
Ako bi to opustili in pcnamne nasledki vene države prepust ii svoji usodi, potem bi se po-baiLkanila Evropa- notri- do isrca. Nasprotno pa bi konfederacija nasprotja (izravnala in biažilno vplivala. Nikogar se seve ne sme k temu sl-H'Ib, toda če so nekatere države pripravljene za tak načrt, potem bo kmalu »eacro eg-josmo -pri drugih povzroči'X da se pr^druž^o.
Samo po te) pot* morejo pregnati zavezniki misel Avstrije o spojitvi z Nemč^o en se izogniti \T5em iz nje izviraj očim nevarnc&tcm. Samo na ta nač-'n se da zagotoviti v srcu Evrope tak Trrirni razvoj, (ki Je po volji tn načelih zaveznikov docela zajamčen.«
Tudi taja ve Asquifeba v Contrai H aH u v Londonu 22. maja, v katerih $e odločno zahteval donavsko konfederacijo kot edini izhod zao-zdravi tev nastedstvenih drJav, &o estalo v Avstriji neznane. Isto velja o članku Lazarja Wei-lei^a v »Figaro^c 11. |unrii», k)er enako obravnava politiko entente napram oasledstveium dri a vam. Pred kratkim pa fe naglasi! vpliven angleški finančnik stališče entente v vprašaniu kredita,,* cel, da hočejo dovoliti kredit Ie samostojni Avstritf, nikdar pa ne državi ki bi omete tako malo eaanazavtt tt, <$& irf hotela postati provinca sosedni IraaVe, ki je ž sijo že od nekda) ^abo ravnala.
O bistvu vpniaaffa samega, tikajočega
» da misliti tako ali tako, toda nismo ii Nemci danes dalfe od zdru-
žitve, k^t smo b;H kdaj prej, Č© pc^nraliino na milijone rojaScov pod češko, nimunsko, «ugo-slovensko, poljsko, letsko, estnšAko, Ltvinsko, italijansko in francosko vlado? Zdaj gevtovo rj časa za to, da se lovimo za ideali, ki so nedosegljivi in donašajo Avstrijcem, če trdovratno zasledulefo svojo cilje, «ai:io antipatije po v sera ivetul
Voltonifev članek jc siccr izboren, a le nedo-staten komentar <k misiji in besedam c!r. Be-neša v Belgradu.
PripomLn>iuoo le Sc to, da jc pred odhodom imel v Pragi posvet z avstrijskim zunanjim mi-nstrem dr. Rennerjcm, s katerim 6ta raz-govarjala o bistveno £st:Ii stvareh. Prav teio pravi neka vc*>t, da se je Tusar na Dunaju posvetoval z Renr.erle.ra in da čak-a Avstrija sama na uspeh v Eelgradu in Bukareltu.
JVidemroo 5e značilno iz.'avo bclgat-skiga min. predsednika dr. Stambulinskega, če5, d-a veruje v sporazmn s sosedi in. v revizijo za Bo Igarje naj.eirlh mnrovnfh toček. r-Preprlčan sem,« je rekel, »da »sklene Ruamtnija z nami prijate>jsiko zvezo. Vem, do je sedanji rum unski m:n sirski predsedr.ilc Avc^escu za piiia,-telfGke stike z Bolgarijo. Nameravani pobelit! po ratifikaciji nrlrorvne pc»godbe London, potera obiščem Bei^rad in Bukurešt, in nikar no čudite, ako se se: ta nem prej aH ste- z Venize-losom.'<
iPot dr. BeneSa v Br«kare^t po bolgarskem obesku in besede bolgurskroieiisrrvkega predsednika »kaiefer, da se cdjpi-ra.'o vnata sporazuma vseli balkanskih malih držaiV, čutečih, da vsi morajo same zajan^čiti potoni wc*ve balkanske zvezo — ni'ren in varen rcr\cj.
tedne — spausl!
(Popis iz Istre.)
Jcscnslti dnevi -Cottt m>gie znlrnafo čest^ la-ajino. Ncrl-i so «0 podaljjal?. Delo nu potj-j jenjava postopno. Lastavice so s« prtscJiie v topiefe kraje. Občutiti je hladni pih sovemfaka. P^J^ki pridelki so pobrani in posprav'jen.1, da bodo služili rodbinam v prehrano.
Dofiei pa je najprimerneji ča?. da si ljudstvo preskrbi tudi duicvne hrane. Podnevi ae b^vijo ljudje z delom na polju. Ker pa je pc> vasJi navada, da v večer ljudju prebijajo par ur tu ali Um, da jim ča9 ložje mineva, bo pač najkoristneje, ako preživljajo te ure v dobri družbi.
Čas jc sedaj, da so vaike čitalnic« vzbude Iz spanja, a žnjimi tudi knjižnice. Istotako jc »edaj najprimerneji fias tudi za pevska dni*tva, da izgla-dijo stare in sc nauče novih pesmi. Res je. da marsikako društvo spava sladko spanje. Nekatera P° — zaslugi kakega, od vlade narinjenega komisarja, a proti volji ljudstva. Nekaj elitnega se je do-godilo tudi pevskemu društvu »Goraka Vila* v Podgradn. To društvo je imelo par vaj. dokler mu niso nekega dne — do nadaljnje i>dredbc zabranili tudi vaje. Tako odredbe trajajo navadno po več dni, mcsecev — r v marsikaterem slučaju od prvih dni zasedbe, pa — do danes!' Čeprav veljajo se stari zakoni, po katerih so imela drultva pravico do obstanka. Razen Podgrada — kdo bi vedel, koliko društev je zadela slična usoda?! No, naj ae oživi zopet vsaj tisto, kar se more!
Mnogi porečejo, da to bi se dalo tudi storiti, *?1 med ljudstvom da nI oseb, ki se razumejo v to, z druge strani pa toiijo radi pomanjkanja inteligencije. To no odgovarja resnici nikakor. Voditi more druStvo tudi kmet, poljedelec, krojaft itd. Od druge strani porečejo zopet, da Je posebno težko s petjem — brez učitelja. Tudi temu »c da priti v okom. V tistih vaseh, kjer so obstojala pevska dru.tva pred vojno, je več starejih pevcev. TJ naj uče mlajše poznane jim pesmi v svojem glasu: eden v tenorju, drugi v basu itd, V isti naj kdo poučufe tudi note. Ako kako tako društvo peva kakih deaet pesmi, je dovolj in pohvalno. V »lučaju, da ni v selu sposobnejih pevcev — in to velja posebno za spodnji del Iatre — fe pa kak mladenič. ki se jo v vojni naučil na uho več slovanskih pesmi, pak naj poučuje na uho, aamo. da so med naše ljudstvo n« uvajajo tujc-, ncmoralićnc pesmJ, ki zastrupljajo našo mladino.
Po uničenju »Pučkcga Prijateljane vemo, kako gre z omladinskimi društvi v okraju pazinekem, dočim se gledo naše glasbe dozdeva, da je glasbeno društvo »Sokol: v Buzetu zadnjo, a proti južnemu delu Istro menda nima drugega. To velfa tudi za pevska društva. »PuČkcga prijatelja« o-menjam zato, ker nam je donašal opisane vse tug« in nevolje naše istrske raje, nadejam se pa, da ga bomo zopet skoro videli. (Da, že te dni; izhjjal bo v Trstu. Prip. ured.)
Kar se tiče Goričanov, p;', se jim mora človek res diviti. Vsako toliko sc oglaša kako obnovljeno društvo, ki daje kako vspelo pevsko prireditev.
Mimogrede omenjam, da bi morala biti pevska društva iz vsega Primorja v nekem stiku med seboj ter si vzajemno izposojevati partiture in drugo potrebne predmete. Kar pa ae tiče giascb — k«r je dandanes težko radi troškov, in so r.a drugI strani občuti tudi pomanjkanje r.aših učiteljev glasbe — ali ne bi bilo primerno, da sc združijo dve tri glasbe, ki si niso preveč oddaljeno, ter da si najdejo skupnega učitelja?
Ko že pišem o tem, mi je v dolžnost, da omenjam glede izbiranja skladeb, na j sc naše glasbe drže tiste znarei tuje spoituj a s svojim s« ponašaj! Rabijo naj naše skladbo, ce pa, da svirajo kakrinesibocH tuje in narodu nepoznane skladbe, primerne za plesanje »-la inos&a«. Glasbena društva morajo biti neka} vzvišenega, pak ne smtjo gledati vedno samo na materijalno stran. Naš glasbenik je navadno žrtev, ker mu ne more nikdo poplačati truda in izgube noči pri zabijanju na vaje ln sličnega. Ali. ta požrtvovalnost as rna bo priznavala, če ae bo vsikdar karti narodnega* a ne plačanega godca. To sem napisal, da op£»ni-Jans. ne pa, da bi fa)il to sli ono glaabo.
Kjer so nekda) obstajala tamburaJka društca, potrudite se, da jih oživite zopet. Zopet poreče ta ali on), da al učiteljev. Nič za to. Ponavljajte ke-made dva-trl-Stirikrat, a to ca} vodi kak stare ji tamburaj, pak pojde.
Pevska In glasbena društva >0 zelo pottebca, da prirejajo ob praznikih izlete v bližnja Bel a. lis če so društva tudi tarfc, naj vračajo tp, rfe ta »ft* čin to ljudje »poznavajo, bodo opozarjala drugo drugo nI )>6greike, pak ne bo treba »poeebnega dovoljenja« u obiske v drugih vatah, talibog, da Je tudi takih »lučakv, ko kak mladenič gfe acubli v bližje telo, a ga tamošnji tako namlatijo, da mu ogtaA« V Spominu leta (n leta in da pripoveduje o tem ob raznih prilikah tudi svojim otrokom. To poraja samo mržnjo proti drugi vasi.
£af	fittalaic. »i fnr, da afaSgo aa ter«
e» kut« ali morda celo »more« Ur da m Ha 60-
•afta vino, Čemur je včasih posledica ta, da prihaja <0 pretepov. Ctolirfa jt ustanova, do katere mora faaeti apoitonaje vsakdo. Knjižnice bodo odele) loCfe delile kojige ljudstvu aa deželi. IU-ouine ae, da nI prav in pošteno od naših ljudi. Ca pokvarjefo knjige, aH Jfb celo pridržujejo in ne vračajo*
Kjer le motao, naj se prirejajo predavanja o gospodarstvu in dru£ih, za narod koristnih stvareh; aH pa da <• vsaj članki v časopisih, tičoči ee gospodarstva, čitaj o ljudem na glas io da m tudi razpravi}«, o tem.
Hotel sem omeniti še nečesa. Naš narod v Primorju Je imel od nekdaj med vsemi društvi, najmanje pogrebnih in gasilskih. Kar se tiče teh poslednjih, se poreče, da orodje stane ogromno v sedanjem času. Tudi to je res. Nu, treba so zadovoljiti tudi z manjim ako ni drugega. Vsako veće selo bi moralo imeti po dve dobri brizgalnici in po nekoliko mol, ki bi znali to rabiti m upravljati.
Pogrebnih društev imamo tudi juko malo. Po naših se lih ne treba bogve kakih društev; ne treba tu ne vozov, ne luktusa. Treba pa nekoliko sloge. Poznam selo, kjer obstoji tako društvo že 30 let, a vodi jo neki požrtvovalen in nepismen starec. Člani so vsi prebivalci one vasi, pa tudi pravila so lahka. To je takole! Nekdo je umrL Čim je znana ura pogreba, sc sporoči to onemu etarcu. Pa gr» po vrsti k štirim rodbinam, ki morajo preskrbeti nosače, a dve kopača na grobju. Ker dela to eden za drugega, ne treba nikakega plačevanja ali prosjačenja od Strani rodbine umrlega. Ali ne bi bilo koristno, če bi imeli taka društva po vseh naših telili?!
Bratje! Vse, vse to naj se usianovlja, kjer je le naoino, pa naj ee je pred vojno tudi nazivalo sli-beralno«, ali »klerikalno« društvo. Vse to nam je milo, samo da je — naše, da je jugoslovensko.
Priznavam, da pride temu ali onemu - ko bo čital, Ur sem napisal — na misel.... zabrana od strani oblasti. Tudi U ima prav. Ali — mi imamo svoje domače ognjišče. Povsod je običaj, da se mladina po zimi bolj zbira v eni, nego v drugi hiši. Tu se moro preprevati in čitati in slično. Star običaj je, da ali babica, ali ded, ali kdo drugi stareji pripovedujejo potomcem ravno pri ognjišču svoje doživljaje, a pri tem prihajajo neredko na vrsto tudi pripovedke in pesmi o Kraljeviču Marku, pa tudi druge pesmi ki jih ljudstvo pozna. Tega našega ognjišča nam ne nore zabraniti nikdo, dokler nam nale jugoslovenske mater« porajajo sinove in hčeri. Zato naj nam bo ognjišče sveto, ki naj nam na-domestuje društva, kjer se nam ta kratijo! In ti narod moj — ne spavaj!	Smiljan.
Jadransko vprašanje
Pogajanja se bodo vršila v Isoii Bell! ?
ZAGREB, 23. : R ječ* javfca: Jugoslovenski in it&I'janski delegati se snide;*> v I soli Bell i na komskeia jezeru. Jugoslovensfci delegati so pripravljeni za odhod in čeka!o rsamo, da jih j-talijan^kai vlada povabi, kar se	zgodilo
oči ino radi težavnega notranjega položaja v Italiji. Kar se da soditi, je poimanje delegatov odloženo na dva a!i tri dni.
Koroška
JugaslmnsKe čete na Koroškem
LJUBLJANA, 23. Jugoslovenske čete plebiscitnega ozemlja niso zapustile.
AVSTRIJA PREVZAME V NOVEMBRU UPRAVO PASA A?
CELOVEC, 23. Dunajski Korrespondeazbu-
reau jc»v!ra, da prevzame -definitivno avstrijska -lada upra\t> prvega koroškega pasa najbrže v prvi polovici meseca novembra. (Siefani.)
SLOVANSKI SVET
Pollaki In mala entente
(Intervievv z dr. Benesem.)
»Ri-ječ Snl>a, HrvaJa in Slovenaca« prinaša -ozgovor svojega dopisnika iz C eške slo vraške s Češkim zaman v'm m inistrom dr- Benešem zlasti i>lcde vprašanja MaJe entente in razmerja te zveze in sosedov. Dr. Beneš Je v tem svojem razgovora izjavil v poglavitnih potekali prilično to-le:
«V kečkor sem pjb nioges prepriiča !', je v delu Jovenskega časopisja izražena neka bojazen iti sumnja glede Male entente, ztastr, kar se tiče njenega razmerja napram sosedom. V nekem zagrebškem časopisu so naglašalf celo v preveliki meri tenderterjozne vesti, ki tso prišle z Dunaja in Budimpešte ter imajo za predmet zlaeS razmerje Male entente napram tema dvema državama. Iz teh tendenci^otznih vesti, ki se fsa re	mnogo preveMka važ-
nost, so potem pr i sti do mupačirh zaklfuč-kov. Ii^ti feo :Jdepal* iz teh ves a, da ima Mala ear^nta r«4caJ-:o ouHrno proti Poljska. To fre po-greiek. V ničemur ni bila naperjena Mala- en-
to odvajao cd PoQafeov amft. Pmmih a«, da nikdo ne mara Wuv*ta PoKakov Ml Madžarom; ta fe stvar PoJJjaJcov te Madtarav da s! ustvarijo medsebojne odaaftaft, tm kaže. Resnica pa je, da se stiiala ta driava ta Jugoslovanska držav« v pumaotfli interesih, popolnoma in da se poskusi oživeti ivezo med Madžari in Podala protivni teta našim interesom. Razumljivo i«, da bomo vedno naglašali potrebo prijateljskih stikov 9 Poljake. Toda istočasno potrebno fe, da bodo Poljaki na čistem, da njih prijateljski odnošaji napram Ceškots!crvaški an Jugoslaviji fogičoo vod-'^o za seboj eafrJevo, da se popolnoma odpovedo odnošajem napram Madžarski, ki bi biH tema •dvema države m a opasni.
iNašlo so se pri P-ciSakiJi pa še drugi ugovori, tako zlasti, d.a je Češkoslovaška država v Mali en lenti fcontrahent manjše vrednosti, ker ;c jhjena uprava v kaosu ;in njena armada slabotna in nemočna.
Nočem z nikomur p.aiemiziraJi, pravim pa, da naj pridejo naši neprijatelja k nam, da se prepričajo o konsolidaciji naše države.
Kar se tiče Bolgarske, bi ixio po mojem mnenju zelo važno za Jugoslovene in za vso iztočno Evropo, če bi pri šil z Bolgari čimprej do skupnega dela in do sodelovanja v najširšem zm:s!u. Češkoslovaška je na tem vprašanju mnogo manj anteresirana, nego Jugoslavija in Romunska. Potrebno pa je, da se doseuaj še sporna iu nerešena vprašanja aajpreje rešijo med najožjimi ,..teresenti s-aum-. » pridemo tako do sposr.snja, pod Vak'ml ck->lnofct-mi in pod kakknil po^c.ji Je to skupno defio mogoče. Češkoslovaška re<pdbUka noč« biti lojalna napram vsem svojim zarveznikem in ne išče poti trn.r.m o c jih. Sama .pn' pwrvlj«aa pospešiti to delo in to stori tudii, če bo- po&ebno; pri tem pa Češkoslovaški republiki niti na misel ne pohaja, da bi se vtakaja v stvari <svo$ih zaveznikov in da bi hotela rtudi aanra vplivati na n^"e.
Značai Male entente je tak, kakršen pod se-danjimi -ojkclnostmi mora bati, ker je izkijisčeno, da bi icbstojiala v Evropi kaka druga zveza, kakor samo defenzivna. Poleg tega pa je ena kardinafciih zahtev v>seb držav Male entente, da se hoče m mora borili za io, da se pogodbe med naj-odd tudi izpolnijo.
Konec Poljsko - ruskih bojev
VARŠAVA, 22. Poročilo pol-skega generalnega š-Jaba z dne 20. t. m.: 18. okt. opolnoči so -se ustaivile vofne -cperac-^e na vsej fronti. Črta premirja gre skozi Slmsk - Grobowo - Kap-cevviltze - 01ewsk - Derevronio; ti fcragi so v naših rokah.
Litavsko vprašanje
VARŠAVA, 22. 18. 4. an. je dospela semkaj francc&ko - aingleška nota, ki obravnava vprašanje Vilne. Poljska vlada je na to ho jo že odgovorila in izjav.'la, da step tudi ona na stališču samoodločbe vilnskega prebivalstva.
VARŠAVA, 22. V gubemiji Kovno se fe raz-jjlasilai splcšna anoibil^acija \iseh za -vojno sposobnih mož. Iz Varšave $e odšla komisija v Suwalld, kjer se bodo vršila končna pogajanja o zapadno - litavski meji.
Vprašanje Gdanskeg*
VARŠAVA, 22. Tukajšnji lasti javijaio, da pcrfjska vlada ni pordela zaključkov pogajanj, ki jih Je vodil Paderevski 18. tu 19. t. m- v Paa^zu o ^danskcjn vprašanja, ker se zadovolji s priznanima koncesijami. Paderevski bo najbrže odpoklican iz Pariza.
KerenskI o ruskem položaju
BERN, 23. Kerenski, ki se nahaja že teden dni v Pragi, je izrazil poročev-i ca lista »Journal de Genevc« s\-oje inne*ije jflede sedanje boljševJške vladavine in r^zia^nil tudi Hruga vprašanja, Id se tičejo najbližje bodočnosti .ru sike države.	~
»Bolševiška vladavina«, pravi Kerenskf, »jo na tem, da likvidiraL Kmetje in delavci se danes popoinoma zavedajo, kaj >e boljševizem Med moskoATskimi samodržci in delovnimi sloji je sleherna vez pretrgana. Ljudski komisarja niso bili zmožni, da bi organizirali gospodarsko žiivtjenje v državi. Ustvarili niso ničesar. Tri ieta so živeAi z fcegatstvi, ki jih jc zapust ila stara ruska vladavina, danes pa so stari viri izčrpane in zavladala je v držaivi pravcarta gospodarska anarhica. Iz veredestojnib in soglašajoč ih vito v vemo, da se fe v vseh gribernijah ali že dvignilo fcmetsiko l)uds".Vo proti trooštrvu lyud skeli komisarjev, ali pa ie na tem, da «e dvigne. Žal, da protireveftucija
ne mere enotno nastop,aAi-. Ker operirajo protuboljševiki posamično, njihovi is^pebd niso .taki, kakoršni bi
Vaekaftc^ Hndsknh lanranaifev v
najbližji bodočnosti. NoScnoi reči, v nekaj tednih lit mccfti Ifuiijc S11 prenapeta nztle ne bas-
nejo. Caristačna struga je računala s spAošno kmetska vstajo, pc moVem mnenju se bo ljudsko gibanje polagoma razvijalo. Likvidacija boljševizma bo traja!« delj, nego bi kdo pri-čal:ova?. Nevarnosti so neštete, pot je dolga in teiSca, ena sivar pa ie gotova: padske mase sa zrele ca to nalogo.«
O rusko - poljskem miru, pravi Korenski, da ne bo trajen: vNormaini odnošap med Rus^o-in Poljsko! ne bodo možni dotlej, dokler Poljska ne zapopade, da njene imperi^at'stične sanje izpodkppujejo c.bsto) poljske države same.
Ko enkrat nastopi na Ruskem zopet resnično demokratična in energična vlada, bedo vse te pogodbe, ki 90 bile sklenjene v Imenu Ru-s'ž-e, počenši z moskovsko do ktimske, razveljavljene in nične. Za države, Id podpisujejo slične pogodbe, bi bilo koristno, ako bi malo ponilsli-Ie.-i	,
Na vprašanje, rabi Rteafa tuje pomoč;f da se reši boljševizma, |e odgovoril KerenskI: »Mi se zanašamo na ruski narod, in maši m, da to zadostuje. Ne rabimo nafcađcoršne zasknojbe; dovolj nas je. Sicer pa, so ie kedai kateremu narodu tuji befoneti izvojevala svobodo? Ruski narod bo sam uredil svoj obstoj. Moti se, kdor «ncsK, da manjka ruskemn narodu volja, da bi tmifca samodržtvo 4judskib »komasar-iev. Aka bs bilo io res, bi na bilo treba boljševikom odstraniti splošne voSiine pravice. Zgodovina zednjih treh tet fe zgodovina dol-Ijutega boja ruskega naroda predi svoj:m tlačiteifem. Ni je pokrajine v tRusifS kjer bi ne bil narod vstal proti sedanji tcbiaati. Sedanja svladarvina pomeni meščansko vo^no. Podednjo moramo udusiti, da pridemo do vjadav'ne, ki nam bo jamčila za mir in defto v notranjost! in za pravico.«
Nov WraagJor wpck
LONDON. 22. iz Carigrada poroko, da je general Wrangi a svojo armado vnoveč dosejJeJ pomenljiv uspeh o pdHiki bojev ob spodnjem Dnjepru. Njegova -armada je popoinoma raz- • pršila močan napadalni oddelek rdeče vojske.1 Wran^l }e ujel 15.000 Rusov in zapleni! 27 topov.
Veliki kmečki upori ▼ Rusiji
LONDON, 22. Vesli iz Moskve javljajo, da so oboroženi kmetje napadii Nižjsi Novgorod ter odi.taviii sovjete. Sovje.iske komisarje so obesili. Mesio so opuenili. Ja^-J^a, da se sovjetske čete pr ibližujejo mestu. Toda 70.000 dobro oboroženih kmetov je odločeno na cJ!prsir in •trdno veruje v zma^o. Režim kmetov je ravno "jako krut kot beljieviski. V enem dnevu so izvršili 700 smrtnih obsodb. Tud«, v seracvskem okraju so se kmetje izjav3 proti Ljeninu in siorvjetom ter Epodili vlado.
Boljše viška komisarji spravlfafo svof denar na varno
CURIH, 23. Nemški listi po6nemlGej,o» po lstu »Sowoshia<c, da prehajajo rboljševiški kemisarji v velikem številu čez finiandsko mejo in prenašajo -velikanek« svote denarja in dragocenosti. To so ijudje komunistične vlade, ki sprav-Dajo svoje premoženje na varno. Znani dr. Pete} in njegova «cdružica Krause sta odpotovala na Nemško.
Nevralnost čeških strokovnih organizacij
PRAGA, 22. Kakor poroča »Pravo Lidu«, je imel poiz3cua strokovnih organizacij, posredoval? med desničarskimi socijalisti in komunisti in zlasti varovati osnove strokovnih organizacij, ta-Ie uspeh: obe stranki se strinjate v tem, da «e osnove strokovnih argant2aic:], ne omenjajo v prepiru med socijalnim! demokrati TrTkonruris ti.
Grško - Boigax«ko zbtfžanja
FRANKFURT, 22. »Manchester Guardian« javlja, da se Bolgarija in Grška približujeta in da boste baje vstopili v Malo entemo. Po odstranitvi poljsko! - čeških diferenci] bo tudi Pol^ka vstopiika v Malo entento, da celo Avs Ai-ja*. Samo Madžaiska ne vstopi, dokler vlada tam reakcija.
Razni brzojavni vesti
Uojd Geoifa odstop?
BEROUN, 23. KaSoor iavliaj-a iz Pariza, «e bavi »Ecbo de Pariz« a možnostjo odstopa Lkrvd Georgea. list javlja, da se je lord Grey rznašk* da hi evesfiueisD prevzel ministrsko predsedništvo.
fCMDON« 32. 8tenye codhkatfa	Svi-
eeya §m tmifa Danes ie 70. dan, odkar nt zavltf nobena kane. Ker noče aavfitf nd adrav-nalđanr predpisani ctoonm sok, postaja ekorbut Cimh^ hnjfi
Bili a uvedbo strogjh akrepov
LONDON, 22. Danes fe bil predložen dolnji zbornici br®4, fci predvideva uvedbo eventualnih izjemnih ukrepov, kar poenenja vzpostavitev posebnih ukrepov iz vojnega časa.
Nemčija izroča vojni materijal
LONDON, 22. Iz statističnih podatkov do 15. t m. se lugoifavl^a, da se nadaljnje izročanje •vc-jenga materijala s strani iNcnač.je na zado-v olgav način.
Svet Zveze narodov se bavi s proračunom, z manjšinami in z gdansko - potskih dogovorom
'BRUSELJ, 22. Svet Zveze na/redov se je da-nesi bav^l z vprašanfi o proračunu in o manjšinah. Ker j« sporočilo načrta za dogovor med Poljsko in mestom Gdanskim povzročilo razne teikoce, se smatra, da se »omenieni dogovor ne bo raftBoirai' jutri.
Revolucionarni nemili v Atenah
PARIZ, 22. Bivši grški ministrski predsednik Guaads, eden prvih pristašev kraija Kcnsinn-tina, Je dospel fez S\-ice v Atene. Pri nie^ovem pribodu je došlo do nepopisnih -scen. Na tisoče aiudstva ga je burno pozdravljalo z vzkliki: 3Živijo Konstantini Doli z VenizeL>som!« Pri-tf-taii Venizelosa pa so vp:l£ »Živijo Republika!« Množica }e več sto pratJašev Venizeloea vr^la v iTitjrje. Dospelo vojaitvo ni hotelo streljati. Poskus množico, dobiti Veoizeltsa v roke, se ni posrečil.
Kandidat} za gr&i prestol.
PARIZ, 22. Kralj Konstantin je poslal listu »Pet'4 Pariš;'en« nastopno brzoja\-ko: Sedaj ne bi sprejel regentstva. Mc.ji nazori so is'V, kakor onv mcijega naroda). — »Excelsior-< meni, da zaščitne države nameravajo posadui na prestol bel^'fskeža princa Karla, drugega sina kralja Alberta, ako bi preminul (kralj Aleksander.
Kandidati za madžarski prestci
BUDIMPEŠTA, 22. »Dariy Tek-grapli* prinaša vest, da prihaja Ja v po« te v za madžatiki prestol eden skandinavskih prinčev in pa drugi ■gin belgijskega krati j a. Bu/dimpestanski .pol'tični krogi izjavljajo, da je Ca veo t gola izmišljotina. Situacija glede madžarskega prestola se je že "Sol,:ko izčistila, da, so se ustvan'le tri fikupine in sicer legitimist, ki 60 za Karla, nadvojvode Jožefa skupna in skup'na, iki propagira personalno imijo z Romunsko. Vse druge vesti &o izmišljene.
Oddaja premoženja na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 22. Finančni minteter je izjavil poročevalcu 1'sta »Pesti Naplci-*, da je sicer nameravana enkratna oddaja premoženja, vendar pa se še ne more vedeti, kedaj se bo izvršila.
Ostavka socialističnih državnih tajnikov in podtajnikov
DUNAJ, 22. V sled sklepa socialistične frakcije co podal' socijaiistični tajniki in podtajniki predsedniku Seltizu svoje demis' i>e, ka *ere so lrle spreete. Predsedniku kabinetnega odbora se je pcvarl internu za vnan:e iza-c'eve, državnemu tajn:ku Breiskyj.u iiiterim za vojaške posle in d.-žavotmu tajniku lli?.mlu i«ter'm za socijalno skrbstvo.
Avstrijski proračun za finančno leto 1920 - 1921
DUNAJ, 22. Avirtrijski proračun za l nančno leto 1920-1921 ceni stroške na 33.194 milijonov kron, dohodke pa na' 20.685 m'lijonov kron; deficit znaša torej 12.509 nrLironov kron. Izdatki1 v prid socijaSnimi nstarLcr\"aTn se cenijo na 14.948 m h j onov kron, od katerih odpade 7132 milijonov za. prehrano.
Zborovanje avstrijskih sccijallstov
DUNAJ, 22. Avstrijska soc. dem. <strank.a je vpoklicala za 15. nov. Izvanredno strankino zborovanje, ki se bo vršilo na Dunaju.
Borcevičevo truplo prepeljejo na Dunaj
DUINAJ, 22. Kakor poroča rReichpost«, bodo Boroev'ća dne 26. t. m. svečano prepe-Ijaifi iz Celovca na Dunaj in ga položili v častni ^rob na centralnem pokepal šču.
Zblaznel obtoženec
INOMOST, 23. Danes zjutraj je med s^dno obravnavo hipoma zblaznel obtoženec, zaklal z nožem sodnika, težko ranil državnega pravd-Tiška in žensko, ki ga je obtožila. Ženska je umria med potjo, ko so jo prepellaJa v bolnišnico. Obtoženec j« porabil zmešnjavo, da je ušel.
Domate vostl
T« U to 11 čini« v itaUJtnakJ
Javnosti neke vesti, da «0 — pod ftaSčilo selo visoko etojeCe osebe — pripravlja veHko fi-banje v Italiji za »trmoflavtjenje vlad« is u u* vedbo vojaške diktature, ker le ta da more v&po. •taviti red v kraljestvu In izsiliti spoitovanje pred avtoriteto. Tej vesti se seda) sicer odločno oporeka, označujoč kot fantazijo. Verujmo. Ali zaa-menja se vendar pojavljajo, ko kažejo, da ei visoki vojaški k^ogi hočejo prisvajati velikega vpliva ca razvoj italijanske notranje in vnanje politike. Agcncija Volta 4&vlja n. pr. iz oficijoznega vira, da ac je te dni mudil v Rimu general Ca-viglia in da je v razgovoru z raznimi minirtri raz« vijal s^'oje nazore glede reševanja jadranskega problema. Izrekel da se je v imenu voj?kc na zaseda nem ozemlju proti »vsaki odreki!« »Piccolo« daj« tej vesti naslov: »Le truppe della zona d'armt* stLzio contrarie ad ogni rinunzia«. S tem je morda dovolj jasno povedano, da hočejo vojaiki kri>gi vplivati na — politiko. In to je sumijivo znamenju in meredajni činitelji naj hi dobro premislili, pred-no privole v tak red stvari. Pa velja pravilo, da smeri poiitike, notranje in zunanje imajo določni" diplomati, državniki in parlamentarci, a vojaštvi da mora le služiti na izvajanju te politike. Kjel se je uredba v porazdelitvi nalog premaknila — ni nikdar na korist države. Saj imamo zgovore« svarilen zgled v zgodovini — Špansko. Veličina is moč tc države je vpadala in slednjič padla na sedanjo nizko stopnjo v glavnem vsled proslulih < pro« nunciamcctov*, s katerimi »o razni generali u-sodno posezali v smeri državne politike in vplivali na nje potek. Na korist Italije bi bilo, da vojaštvo ne tira politike, ampak da jej le služI, kadar je pozvano v to.
V večnem sporu z resnico je t rž a t L. i sPiccoIo«, To je neporušna tradicija njegovega življenja. T?-ko tudi sedaj ob dogodkih na Korokšeui. Trdi n. pr. v svojem večernem izdanju od minolega petka, da se dve zavezniški velevlasti (meni Francijo in An« giijo) niste mogli kazati bolj naklonjene prijatelje«. Belgrada«. Pripoveduje namreč, kako da je med-zavezniška plebiscitna komisija opozorila vlasti na to, kar se dogaja na Koroškem, zahtevajoč, naj bi francoske, angleške in italijanske čete zasedle plebiscitno ozemlje. Francija in Anglija pa da ste odločno odklonili to zahtevo. Tako da so mogli »»srbski bataljoni« nemoteno zasesti del Koroške, ko je vspeh plebiscita ponienjal * jugoslovensko obsodbo.« Ljudje božji! Primile se za glavo: po vsem, kar se je dogajalo na Koroškem v času priprav, za plebiscit, spričo A'seh neznanskih grdob, nasilja, sleparij in potvarjenja ljudske volje v ko misijah tudi v najzavednejSih slovenskih občinal ob asistenci, oziroma pasivnosti tudi augleikib le francoskih zastopnikov v plebiscitni komiki: s upa to tržaško glasilo na beli dan s trditvijo, di Anglija in Francija niste mogle biti bolj naklonjene sprjateljem Belgrada.« nego so bile. Sovražnik resnice — ^Piccolo«, je tvoje ime!
O koroškem plebiscitu prinaša v slovenskem jeziku pisano »glasilo socialistične zveze v Julijski Benečiji« ličen članek, \t kater^a zbereruo naj-masinejše ocvirke. Natančnejšo sodbo v tem, česar so zmožni idejni izguhljenci okoli oznuč 2nei|it lista, prepuščamo čitateljem.
Tu naslov in ocvirki:
» Poiom nacijonali&Učne polilike. < Na Koroškem, v coni A, je prebivalstvo urez-dvomno po večini slovensko — in vendar je sovala večina ra Avstrijo. Ta slučaj ni osamljen. V Severni 6Irz;ji je pred voino oficijelna nemška junkerska statistika izkazovala komaj 30% Nemcev in 70?f/ Kašubov. Ko pa je prišlo do plebiscita, je glasovalo skoro 95% slovanskih Kaiu-bov za Nemčijo in proti Poljski. Naši nacijt r.^listi strmijo ko blazni in se vprašujejo: zakaj? Nam pa je stvar jasna in sama ob sebi razumljiva. In nkc hočete imeli Še tretji vzgled, nveliavlte Wilsonc»vo črto, odrežite Reko od zasedenega ozemlja tei dajte postonjskeinu o,"-a:t« r»!euicrit. pa bwte videli, ali bodo (flasov.iii nalt Pivčani z« Italijo ali Jugoslavijo!« (Podčrtali mi! Op. »tred Ed.*).
»Kaj je zona A brez Celr-vca. kaj Pivka brez Trsta, kaj dolna R**Va brc Tr-4a in brez Reke? Nacionalistični kričači v l juMjari lahko prirejajo fanfarade po ljubljanc- ih ulicah tudi brez Celovca. brez Reke in brez "rVta'>
»Korošec se jc osvobodi1 f^vdnlne hab*burSk« dinastije — in on naj hi se	»»klonil drugi di-
nasliii, o kateri sC ni motf.el nikoli predstavljati ni? lepega in dobrega. V Avstrji je pedai republika — četudi buržoazna — vsaj brez drakonizma. v Jugoslaviji belk«rrka. bizantinska r>onarhifa z naibolj brezvestno oderuško In primitivno Vap:talističnc buržoazijo, kar jo svet pozna.« (Podčrtali mi! Op. ured. »Ed.*)
»Korošec je videl v .Trgoslavn? dr>l«vs^'e Txv{fro-me za časa železničarske stavke. Videl je kako so se po vsej Jugoslaviji polnile ječe z delavskim proletarijatom, videl tisoče železničarjev brez kraha na ulici; videl je, kako so 5e v Banatu polnilo z vodo napolnjene kleti s srbsko govorečimi delavci, katere je puicala jugo-Io^n^ka noliri'" »ako dolgo v vodi, da jim fe odpadalo meso od kosti; (Podčrtali mil Op. ured. »Ed.«) videl )'e. kako Je soldateska delila brez usmiljenja jugosiovenskernu delavstvu po »dvajset i pet«: vidci je, kako se godi slovensk. rekrutom v južni Dalmaciji in Bosni; videl je srbski carinski sistem in srbsko carinsko uradništvo v Mariboru in Ljubljani; videl je jugoslovensko tiskovno avobodo: videl je jugoslovensko obsedno stanje v svoji lastni zemlji: videl ie generala Maistra — in ta Korošec naj bi bil gla^
PODLISTEK
Branka.
Avgust Smo«. — Post M. C—č.

Nekttilkokrat sem si naglas pcnc-v:la nietfove besed«, ker sem, ležeč v snsieJ& začela dvomiti na tem, da bi mi tri za^cs to govorci, ker sem mislila, da so b le t»o> le »sasij*. Sirc<ta babica — avsVeča, da Wedeu> le od vročrce — se >e prekrižala hi mol ia Fk-ga, ire reši od napada foudeke. Se-'.e <pr</ti jutru sem za>paln. Spela sem trdno -in dclgo, Odprši oči sem dcia zla L« solnčoo žarke nai svo^d pestef i, a pred mano )-e sia»!a sir< ta bafcaca. Opazujoč me ^kibaim očesom in iepetaje svoje moTtvice je pix!;ia siarKa mtdie mene. V glavi 1111 j-e nekako zasvetilo. Spomnila sem se včerajšnjega dne, Bcl za-rjevih besed, m-erila sem se, da je bi i a re&n-ca vse to. Zdrznila scai se od začudenja. .Tcc pa grofica! To jc neumno, lo ni nvcino. Ali se a, morda le p-ošcLi z mano? At' besedi gospodarica«, »tovariiic« življenja« J10 pamoajale niorda nekaj dragega nego zakon-ka žena? N«, ni možno, Bc^izar ni takov p-odlež. Sklonila sem tudi, <la n« bom več mislila o tem. Oblekla sem hi^ro, skočita i« sdbe ter pohitela na tisto čistino sredi immcc pod bregom, o featert sem ti pisala ie večkrat. Tu sem se nap'ia hiadne ixvw^ni-ce, sedla oa h&od in ttačeia čitali neko pedagojgično delo. Res, težko delo v situaciji-; tođa sito sem ee in silim cn ss mi Je vendar ^cmrmnio, da
sem prevladate vse netnme irmte. Sveti veirič,
hladna vodia-izvurtnica in re«sno >čtivo so me oMadrli nekako. 'Mnogo mirnejša sem se vro la domov. Ta sem našla liden dokaz, da so Beiaarjeve besede ^ovomjene .po dnevo m ne ponoči v cpafipi. Bstbica mi je izročila pismo, ki Je je bil prinesel fcrrirani sluiga vz grada. Babica Je pripomoći a že, da -je shega^ tte vedoČ za moje stanovanje, zašel k Šiiičevim; tam da so pre^edovalj tiadipis iso pečM ter lapraSe-vaii s!u^o o raznem. Seveda, dobre dtiie so našle zopet madež na meni, ki ga mogle pokazati svetu. Grol mi je pisal tako-le: »Gospit;a Branka I Gotoa o se Kponrmiate, (kar sean l>3 predloži nedavno pred Florki'nnm .kapom. Mogel sem Vam reči samo T!«fco?;ko besed, težko mi je bilo več govoriti. Hkratu so se vrini M — Zidii se ml, da navia^č — nadležni gostje. Vi »te odšli. 21astonj so Vas iskale «no:e očri po družbi, po zakotjih parka. Zapustili iste moj grad in 05 cal sesm brez odgo\*>ra. Odgovoriti trn morate, ker hočem primerno Vašemu sklepu urediti svojo bodočnost. Ne bom Vatn pisal aa široko niti ae bom Izbiral lepih besed. To ugaja morda romantičnim komodaim go^enkam zavodov. Vam ae treba tetfa; nzsodiMt dekle ste, ki odk!afi*i vsako prazno odwteost. Braoka, fubim Vas, ven^te, kakor v tnani daš« m poštenja. Vil morda «adUa »o* isjeii te vprašujete, kaJto a« f© to db#uflu? Wiim Vas vaiMril. kakor «e navadno pripnn ^i v po-
vaatik« v mmitfpu. O* M Vaa, vmM mb Vas.	(D^)
Jiii le vidim. Vie po vrati- Kakor bi bil sam zra\-cn. Najpre) uredmfca. Prf pisalni m£zi sex£ tn prebira rai\TK> kar <fcfilo gosteč Debelo p'smo mu je pitš5o pođ prst. S fikarjam! stfiže rob zaviitiku,	Cz njega obsežen rokopis,
prrvzdi^a naočnike oa čefto In začenja brati. pP^'isa^ poznam dobro, toda, ki« le naslov? Podlistka* ie popolnoma pozab iS nan?. Afi 6e ga pa ni ino(gel domisteKl In orednčk seveda pre^kibi pozafcfthnega ali neaena&đjivega ped-li stisarja s p*%meraim nasfovom fcrVicil Morda ie pa pratvljfcca? Morda je novel®? Res, mnogo se zahteva dandanes cd ubogega urednika! Toda, pregilejmo stvar!«
Petem vidim stavca. Pt« stroju sedi in fe pripravka. Rokopis za podlistek ima pred &e-bof. c Kaj, vraga! Ali vidEm dobro? Podlistek nhna ^Uve? Oba, pisatelj in nrednćk, sta po-z^biia na naslov. JCa$ pa mene briga? Ro-kopra poetavim, kakor aa nas ie predloži. Pozna s«, da ae toč? ie novo »Aao. Racft nje^a izgublja msj*kj&> m marvluH ti*™*- — Na dalolc
Hm vrsto prihaja korektor. Nervozen ie« Ij> retobm moralo M timpre* končane, da gre stavek oravoCasno v start. -Oko! Zopet
urednikovo delo. Naj se sam zagovar> pri šefuJ Jaz saono popravam krtačne odtise, ne ustvarjam pa manikajoč-1i naslovov! Se tega nri Je treba! Masi' grem sam med: pdsateiie!«
In še ćrtatelfa vidim. Pravkar je pcikosfS. Odložia-si prtnč seza) z desnico po zobotrebcu in jemlje v tev-Vc: najnovejšo številko ftasnika. vTibo otrocf, tata bere pecfei;!«, miri žena sirte paglavčike in podi v kuhinjo. Čitatelj s! je naJl še čalo -.-5na In se pofglobii v list- »Politika se ani zdi bolj in bo*j zanro-tana. Kakor ne bi imel nebedien več i^ave: ne drra\-mkl, ne diplomaije, ne delegate! č^-ek prav ničesar ne mame več. PctirJke, svetovne in domače, imam že devo?;! Pc^eimo, k a; pravi podlistek! No, ka^ pa Je to? Ped^stek brez na-Jova! No, lepa fe taf Cenzor ni imel svojega svinčnika \-mes, ker se je cenzura odpravite. Morda je izbruhnila stavka v trer-atku, 4oo je postavljal stavec naslov, in je prenehaJa, ko j.e Smel staviti vsebino? Ne verjamem! Nčč drugega ni, nego sama malomarnost! Kako naj berem, če pa ne vem, 'kaj berem! Če bi ne bil plač«! naročnine v naprej, ne bi rekel n'č; Fah ko se mi odtegne \-«ak dasi par grttJ4ajev duševne brane. Tada, pošten in ve«ten naročnik sem; zato pa poznam avo^a pravčoe. Pa sa> tudi podiitJt-kar aa o! podpisali Lep oče, ki pošiSla svoja dat* v svet braa kneoa » brea prtkriko* Gotovo ga je aram n*c*ovajga nazaikenskaga roi-
6« sem pafpčA, ksi na, ^capadj«! Da mi
da mi oponaša stavec novo veno, da m*. pTed-baciva korektor pone^eT-elk, &e ne	da
pa mn je fri tateJj naprtil nezaJccas.1««^ p^mAka na hrbet, to, in edino !e to, me je zbodlo v ži vo. Nimam drugega izhoda, nego da .prepričam čč rate: ja o ndegovl zmxA:, o'a ovrže m Tjegovo očitke, da dokažem v-sem, ki *e xa7iima.;.T» 2:0 to, da fc-m se pošteno trudil, da pa vJ.l;tv.<S 'temu nrsemi mogel ddbjti pravega naslova., oz roma pravega imena s\(!f«nu otpc-ku — črtic .
I>cgodek se Je vrall tsko-ie. Sto^ja c:v:-listo\- nas je čakala na cdhrd. Stati	v
čefttverostcpu. Da n-snH> stale ravni ka4vor sveče so zaikrtv'iH naši prep-^lni nahrtln^ki. Sestave armade fino poznah zgta.;j iz pri.povcdc-.-amja svojih pp\ojačcnih prCjatel'ev 'n znancem, l ake znanje je bilo se vedla zelo poman* 1'r'vo. Za menjevaii smo nadporočnike s pr L -i' ir topn:čarje s ^affUeto1. Ed-'no dos<to anstvo. Id smo je poznaj«, ja bil zd-a\Tvk pri na'brvr.i ko-mis:0i. Pa tudi on nas 'e poznat. N- či.da! nas ie imel vsako toi'iiko pod mero. Kl oal nai je kar z imenom, ved*sl za &tev!i!iko'	na-
očnikov in imel preštete vse naše Drs»'«. Z niit« Ijubkeii'm nasmehom rVkro^ usten nas jo na zi-vai »pok, veke« in ko j smo vede*, da Vs bila zaman vsa naša pr prava za vo»a*k« stan. da zopet propadK pred naborno Joomifutow Zek> smo ee tore} za6ud'ir, ko se le po krmčaaJ vo^zi in po Atentenam premiriu se«*vij«ša ia takih dvMB5tov SrtotirHa vernih ujetnikov. V čeveraatopn smo odkoralrafc nekateri ieva-drutfi dtasna^šava. sva pnelašo. Nekr stol-
(PodAHab mii Opt
'M&t i | r - ,,,,, ^ ^ ^ ^
m KorUkea. (Podčrtali mi! Opt ared. »Ed.«) Mi a« pripoznavamo nobenih mej, ki uetvarja kapitalistična kurtoaziji s svojimi koruptnUii metodami, pa naravno, da oe priznavamo ludi seda-ajih mej aa KoroSkera«. ( 1 to piJe »glasilo soc. svese v Julijski Benečiji«. Priznavajo meje celo tam, kjer Jih nI, pretnirno črto priznavajo ca mejo! Op. ured. »Ed.«)
t Komedija fe, snovati države ia gospodarske enote na osnovi narodnosti.« oNaSa kulturna reiitev fe samo t komunizmu.*
(Ako Je ta proizvod omračenega uma plod komunizma, potem pa ca psa s komunizmom! Za tako e reiitev« te zahvaljujemo. Op. ured, »Ed.«)
Katehetom aa smanje. Glasom odloka gen. civ. komisarijata v Trstu it. 311/8492 odpadejo prej-i.-vji dekreti, s katerimi se je oviralo poučevanje v krftč. nauku: verstvo se lahk« poučuje v vseh 1 (dopoldanskih urah, tudi nepretrgoma. Urnik, v ko- j hkor se tiče veronauka, določi Šolsko vodstvo sporazumno a cerkveno oblastjo. Tržaška iolska vodstva so prejela nalog, da povabijo h konferencam | katehete. Z drugimi besedami povedano: pravice, veronauka ostanejo neizpremeniene. To je uspen j odločnega nastopa ljudstva. Neka modifikacija se vendar opaža in zdi se nam, da je času primerna, | 1.) Veronank ni več obvezen predmet. Starši, ki j nočejo pošiljati otrok k veronauku, morajo podati Holskemu vodstvu primerno izjavo. 2). Laiški učitelj ni obvezan nadzorovati otrok pri verskih vajah.	Zbor svečenikov iv. Pavla. Generalni konzulat CSR v Trstu. V notico, objav- j
1	j eno v včerajšnji številki ^Edinosti«, se je vri- ■ ikla majhna napaka,- uradi generalnega konzulata CSR v Trstu ostanejo zatvorjeni ob priliki praznika Čeikoslovaške Republike na 28, t. m., in ne na 23.
Studijske podpore. Tržaški magistrat naznanja:
2	začetkom Šolskega leta 1920,21 se podeli iz u-ftanove »Babette Walamm« študijska podpora v zne«ku letnih 1000 lir ubožnemu in pridnemu dijaku, pristojnemu v Trstu, kateri je vpisan kot redni »luiatelj na kakšni iivinozdravniški ioli in sc z reverzom obveže, da bo služil kot živinozdrav-nik v tržaški občini, če bi ga po njegovih dokončanih itudijah tukaj rabili. Enkrat podeljena podpora se bo uživala tekom vseh rednih študijskih let. Prosilci naj vložijo svoje prošnje do 20. nov. vložnemu uradu pri tukajšnjem magistratu. Potrebne priloge so: rojstni list, domovnica, ubožni list. šolska izpričevala preteklega leta in dokazilo, da je prbsilec vpisan v kakšni živinozdrav-niški šoli.
Za šolsko leto 1920/21 sc podeli študijska podpora letnih 134*40 lir iz ustanove »Štefana Ruppla«; ■ *dpora je določena v prid gimnazijskemu dijaku,
•	ateri izjavi, da se posneli duhovniškemu stanu. P -»doora se bo uživala razen tekom gimnazijskih ,'ct tudi v letih semeniškega študija do prve maše.; Pri podelitvi podrore se bo dala prednost mlade-|
•	!ču iz Prošeka, ki dokaže, da je bližnji sorodnik;
•	stanovnika; v «!uč*jn. di bi se tak dijak ne našel, ;
podeli podpora ubožnemu in pridnemu mtade-■ iču, pristojnemu in bivajočemu v Trstu, Prcšrje, pt«emliene s potrebnimi prilogami (rojstni N, | domovnica, ubožni list. zadnje šolsko izpričevalo, I izpričevalo o eventuelnem sorodrtvu z uslanov-' kom in izjava za posvetitev duhovniškemu stanu) naj sc vložijo do 20. nov. t. !. magistralnemu vložnemu uradu.
Miloščine Iz »»Ustanove za podpore tržalkim j
vdovam.« Mestni magistrat javlja: Iz »Ustanove za podpere tržaškim vdovami se podelijo za leto lc21. nekatere miioščine uhožnim vdovam, pristojim v tr/asko obč;rr\ iz drlavskih slojev, z nedo-r slini otrcc«. Pri ustanovnem pravilniku ne bodo —.rlc omenjene miloščine znašati manj nego 72 lir •1 ne več kot 144 lir in sc bodo izplačale na prvi ■!an vsakega meseca pri občinski zakladnici v ena-h ohrokih, pričenši s 1. januarjem 1921. Tozadevne /rošnje naj se vložijo pri VITI. oddelku na tukaj--,-em magistratu do 31. oktobra t. 1.
Tečan za argleSki in francoski jezik, italijanska, loverska in nemška korcspondcnca in stenografija t<>r posebni tečaji za deco v Trstu. — Vsem onim,
1	so se že vpisali, kakor tudi onim. ki bi sc še r di vp^ali, se naznanja, da se prične pouk v to-
26. t. m., od 13 tfo 14 in od 16 do 17 za fran-iski jezik, v j-rrdo, 27. t. m., od 13—14 za ita-i->nsko steno^rsfiio, od 18—19. 20—21 pa za an-!eški fc7ik. Kdor se še misli prijaviti, na? slon !o nemudoma, ker se na pozejše prijave ne ho •o-^lo ozirati. Prijave se sprejemajo vsak dan od
2	do 22 v ulici Giov. Boccacio 3. vrata !4.
PoKc-fo Ardi^o« od nrof. Ravasiniia. V izdaji
?cieza ed A rte je izšla nova knjižica medna-ire male knjižnice, posvečena mantovansk«?mu ' lozofu »Robcrlu Ardigo«, kateri je pred kratkim :r?rl: r;rgova dela so deloma prevedena tudi v| =!nvcrfč'r.o. AttMor knjižicc je tržaški biolog prot. Ar. Gtorg:o Ravasini, kateri se je vedno bavil z njegovimi deK-
Pediči se ii'ejo. »Newyork Times« pišeio, da j je nedavno od tega umr! v bolnišnici v Newyorku neznanec, ki je bil na potu v svojo domovino Ju- I postavijo. Ugotovilo se je. da se je pisal Peter Vi- i dovič in da je delal v rudnikih v Aljaski. Njegov sin je bil dijak na vseučilišču v San Franciscu. Ko | ie izbruhnila vojna, je kot dobrovoljec stopil v vojsko in jc padel na francoskem bojišču. V prtljagi pokojnega Vidoviča so našii 200.000 dolarjev n sicer 60.000 v hranilni knjižici, glaseči se na San Fr&ncisco and Faire Bank. 54 tisoč dolarjev v ameriškem vojnem posojilu, 1900 dolarjev v goto-
viaf Id rasnih dragocenosti v vrednosti aad 9t4M mufiv. vm la tetf * ppstz«! t tmfttf m.
strani urad ▼ Newyovkn. Kar je amafo VJdorlčev tudi t SloTMtjf, ni isključeno, da se uhajaj* de-diči Petra VMovtta hf« m Slovenskom. Zato smo zabeležili to vest.
»Naroda« TIskarna« t Gorici leda koncem novembra t. L GarlUd Koledar aa lato 192L, ki bo vseboval med drugim sliko padlih rojakov iz za« s ed enega ozemlja in prilogo »Bolje solze < (povesti, humoreske in sličice), ki jo fe poslovenil na« pesnik is pisatelj dr. AL Gradnik. Obe knjigi staneta L 4*50. — Naročila sc sprejemajo v .»Slov. zaseb. Ioli pri sv. Jakobu v r Posvetovalnici« (III. nadstr., dekliška stran) danes od 10—12, v ponedeljek, sredo in petek pa od 16—18.
Ilradnt vesti
Imenovanje v sodni službi. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je v sporazumu s predsedstvom ministrskega sveta odredil razna imenovanja v sodni službi, med katerimi naj omenimo naslednje: Sodni svetnik in voditelj okrajne sod-nije v Komnu Franc Dominko je imenovan za sodnega svetnika pri deželnem sodišču v Trstu; sodni; svetnik in voditelj okrajne sodnije v Bovcu Frano Vidmar in okrajni sodnik okrožnega sodišča v Gor rici Friderik Korsič sta imenovana za sodna svetnica pri okrožnem sodišču v Gorici; okrajni sodnik »ad personam« Milan Zgombič pri okrajni sodniji v Poreču je bil imenovan za okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Puli; za okrajnega sodnika, J voditelja v Podgradu je bil imenovan sodnik de-ielnega sodišča v Trstu Ivan Sušanj; sodnik okra}-' ne sodnije v Sežani dr. Milan Bogataj je bil ime- j novan za okrajnega sodnika voditelja v Senožečah;! Filip Černe. sodnik okrajne sodnije v Komnu za okrajnega sodnika voditelja v Komnu; Ivan Brelih, sodnik pri okrajnem sodišču v Gorici za okrajnega sodnika voditelja v Bovcu; okrajni sodnik »ad personam« Karel BeniČ je bil imenovan za okrajnega sodnika voditelja v Sežani; sodnik pri okrajni sodniji v Buzetu S. Mogorovič je imenovan za sodnika pri okrajni sodniji Volosko-Opatija; sodnijska askultanta Franc Kompara in Josip Kernev sta bila imenovana za sodnika.
Predvojne pogodbo s tvrd kam i is Nemčije, ki BO se ohranile ▼ veljavL Uradni »Osservatore Triestino« objavlja naslednjo naredbo: Ministrstvo za obrt in trgovino naznanja, da so ostale v veljavi naslednje kategorije pogodeb: 1}. Družbene pogodbe; 2.) pogodbe, sldenjene z ozirom na družinske odnošaje; 3.) pogodbe, ki imajo kot objekt posojila za prehrano ali ki imajo kakršenkoli dobrodelni namen; 4.) pogodbe za darovanja in pogodbe, ki imajo kot objekt kakršnokoli radodarnost. Istotako so veljavne tudi posamezne pogodbe, za katere se je naredilo ob Istem času posebno obvestilo prizadetim strankam.
Is tržaškega življenja
Prisiljena ljubezen. Franc Ruttidiano, 22 let star, stanujoč v ulici delle Beccherie' št. 42 se je pred par dnevi seznanil v ljudski kavarni, last Ivana Mitrano. v ulici Malcanton št. 15, z neko San-
tino.
V omenjeno dekle se je Ruttidiano takoj na prvi pogled silno zaljubil. Zasledoval in copljal je za njo kot otrok za materjo. Pred nekaj dnevi jo je srečal in jo prosil ljubezni. Razodeval ji je na vse načine, kako jo obožuje in ljubi, da brez nje noče in tudi ne more živeti Dekle ga je odločno zavrnilo rekoč:
»Pustite me na miru, sem še premlada, da bi i-mela žc ljubavno razmerje. V splošnem mi pa, — oprostite gospod, da sc tako izrazim — ne ugajate.«
Ruttidiano je vsled takega odgovora silno razkačen potegnil samokres iz žepa in ga nameril Santini na srcc. Deklica se je vsled tega prestrašila in zbežala pred vročekrvnim zaljubljencem. Včeraj popoldne se je nahajala omeniena Santina v družbi z nočnim čuvajem Marijanom Fortijem v gostilni. Slučaj je nanesel, da je tudi Ruttidiano prišel v isto gostilno. Opazoval je dolgo časa, kako se šali nočni čuvaj z oboževano Santino. Zavrela mu je kri, skočil je pred Fortija in mu zagrozil s samokresom, ako ne pusti dekleta na miru. Nočni čuvaj jc poklical orožnike, ki so odvedli zaljubljenca v zapor.
Aretiran. Včeraj zvečer je bil aretiran 24letni težak Pavel Raselico, ker jc nosil samokres pri sebi brez orožnega lista. Samokres so mu zaplenili njega pa odgnali v zapor.
Vlom v trgovino. Preteklo noč so neznani tatovi s ponarejenimi ključi odprli trgovino Emila Moller v ulici Domenico Rossetti št. 3. Odnesli so tri pisalne stroje in še mnogo drugih vrednostnih predmetov. Škode so napravili za 11730 L. O. tatovih ni nobenega sledu.
Tatovi na delu. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v žganjarno Marija Matas v ulici Fabio Se-vero. Iz žganjarne so odnesli 10 steklenic vina in stensko uro. Lastnik trpi 400 lir škode.
fc Sr, Ladje. Na £efjo občinstva sa bo priredHsT aale »Narodna Čitalnice« ponavljala ▼ aedslfrn dne 31. oktobra 1920. t dvorani gostil«. A. Mikala.
Literarna odsek ▼ Sofamt Iz Scdane: Napredek ▼ kraški metropoli, ia kakšen! V »Edinosti« so bili objavili Lokavci nekaj podlistkov. Guglielmo sežanski (da ga ne zamenjamo a berlinskim) jih jo obsodil po vsebini in obliki ia poklical v ta namen k sebi nekega lokavskega veljaka. Pravijo, da se je pogovarjal nad pol ure o podlistkih. Se-ianci vidimo v tem jedro in začetek literarnega krožka. Občni zbor se javi pravočasno. S tem upamo, da storimo velik korak naprej v razvoju naše literarne kritike.
Iz Dornbeigs. Iz naše vasi se jako redko kdo oglaša, dasi ima »Edinost« tu precej naročnikov, katerih število bi se prav lahko pomnožilo, ako pomislimo, da najpremožnejti posestniki niso naročeni na omenjeni list. Na javnost je ta molk napravil prav gotovo vtis, češ, pri nas vse spi spanje pravičnega; skoro da javnost ni sodila krivično, šele po dolgem prerekanju in zavlačevanju smo prišli do ustanovitve lastne »Zadruge,« ki si fe stavila jako koristno, toda obenem tudi težko nalogo: rešiti našega vinogradnika grozečega gospodarskega propadanja. Vsekako je to težka naloga za organizacijo, ki ne razpolaga * večjim kapitalom. kaj šele s potrebnimi prostori! Udje te zadruge «0 večinoma obenem udje tukajšnje »Posojilnice«, ki ima vse, česar »Zadruga« pogreša: kapital in prostore. Toda, glej čudo! Predsednik ter nekaj odbornikov omenjene posojilnice se protivi jo skupnemu delovanju teh organizacij, češ: mi imamo »vrednost«. Res imate vrednost, toda za-kopljite jo ie globlje ter pustite samo malo luknjico na vrhu, da boste lahko vsako leto z največjo previdnostjo spuščali notri po par stotinki Samo notri) — Komaj da j« bila zadruga ustanovljena, že so poslale tržaške »Cooperative operaie« svoja zastopnika z vabilom, na} zadruga pristopi k njim. Po odločnem nastopa g. Sapnika, je bila stvar za enkrat odgodena. Zakaj »e naša večja društva ne pobrigajo za slične pojave?!
Tujci, ki poznajo nsš kraj pod imenom ^ »Monte-spino.* (tako stoji črno na belem na nali postaji) so zelo prijetno presenečeni, ko ugledajo to »Trii javo goro« sredi krasnih vinskih gričev z lepim ozadjem, ki ga tvori Trnovski gozd. Nekoč sem vprašal listek do Dornberga, uradnik je zmajal z glavo; na to sem preciziral: prva postaja za »Bat-tuglia« in takoj sem bil poetrežen.
Tukajšnjo cerkev popravlja »Impresa lavori edili Tombazzi & C.i« kakor kaže Jako visoko pribita deska. Oni, ki jo je pribijal, Je imel skoro prav, da jo fe postavil tako visoko, ker fe že itak nikdo ne razume.
Na Vipavskem so prišli v »modo« takozvani zabavni večeri. Škoda papirja, da bi našteval spored takih »večerov«; kratko povedano: Zabavni večeri, kakoršni bo bili v Prvačini in pri nas. bi prav lahko izostali ali pa na vabilih naj bi stalo »javen ples«. Koliko duševnega užitka ima pri tem naša mladina, jc pač znano.
Živila Dproulzocljske komisije
Za leden od 24. do 3«. oktofcra 192*.
{Prešcpr.e se itevilfca 28 žrvkke izkaznice.) Testenine: 50 dkg po 1'90 lir kg; Koruzna moka: 40 dfcg po 90 etonflk kg. Rižs 25 dkg po 1*50 Ur kg; Kristaliziran sladkor: 20 dkg po 6 In- kg; (Posestniki uhožu dkih izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
Gospodarstvo
Prazgodovina človeštva nas uči, da je bil človek v (pradavnih -časih Joivec, potem pastir, ali črednik; in ko se de s svojo čredo nasel i na stcViem mes-ku .teT priče! za plug, je postal poljedelec. V prvi, lovski doba bilo mu je težko iskati sd hrane. Zalo je izkopal v gozdu janio, jo pokril z vejevjem in shranjeval v njej ulov-1 eno divjačino, tki naj 4» nru služila: za hrano po-eimL Ko se nwi je goveje meso priljubilo, lovil 5-e teleta divje krave, Jih zapiral v ograjen fi.v.stor, kjer «0 se p oteti pasla, a pozinu? jih je spravHal pod' streho alt v zavetje ter wm po-kladal posušene trave, ki jo je tudi začel polagoma <ypravHja-.fi za zimo. Tako je postal čl-ovek pastir ali črednik. Cm več živali in 'krme ie 'imel posameznik ali njegovo pleme, tim večje je bilo nfibovo bogatstvo. Gorvedo, ki je .je te-daš čHovek hranil in vzgajal, biio je pa. še divje-Po mnenja učenjakov Je 'bil praded današnjega goveda tur (Bos tamrus primigeaiius) s podc-1-gasto azko glavo karovestim hirf>lom, sBčen današnjemu stepnenra, pcKkdskemiu in ogrskemu blagu. Na ta pr-arod r'e vplivato mnogo -m-dtjsko govedo (Bos indicus) iz Azile in Afrike,. In Je tako nastaia današnje govedo. Tedanje krave so pa imele <bamaj toliko mleka, da so prehranile tele. Da 90 naše današnje krave mlečne, vznok je ta, da je človek, U je spoznal dobro'Jo in hranivost mlelca, začel po poginu ali odsat videnju teleta kravo miolzti. Kakor znano, se	.vstvasrča iz hranilnih snovi
krme v m&ečnri) žteadiab -vimena. Z oadaljnim draženjem teh Žlezd se izločevanje mleka podaljšate ta pontneSufe, kar opažamo še dandanes, da krava, ki smo £0 začeli moizti po večkrat na dan, postaja vedno boij mU>fns. S takim neprestanim vežbanjem vimena je i* prvotne nastale mlačna kravat. Ko le živinorejec na ta način dobti kravo-molznico, le začel med! svoja čredo izbfcarti one krave, ka so mu daiale največ snlelea, m njihova moška teleta, ld Je uporablja* aa Banfcijno pleme-niiev in križanje z dtrcgvmi rodovinaml. Tako so nastale različne pasme. Učenjaki so po dol-
ka ae smaq£e Stetno-srS podedujejo po stasiMb* in ko vaJ|e posebno za ti vali to mttsa Te hnUtualf se prenašajo cd rede na rod. Sledeč tem aečefoci so si napredni živinorejci z marljivim trudom privzgojili nuane goveje pasme z« mtečnost, za proizvajanje masa in za vprego. iNa postopni razvitak teh treh vžilikov so pa vp&vale posebno tudi razmere podnebja, tla. in krme, aii paše. Tako vadimo, da po atepah, fcjer le neugodno podnebje, tla in krma, všteva le primitivno, zato pa naćbot) utrjeno in za delo in napore najboij sposobno stepmd {pcdc!*'ko, rusko, ogr-sJcol, medtem ko Je nižinsko govedo, ki ima ra razpolago ugodno podnebje, tla sn mnogo sočnate krme, najbolj sposobna Ka molžo, z«uto pa omehkoženo; p!aninsik:o govedo pa, ki živi v goratih &ra£'h v zdravem gor&em zraku na dobrih tleh , kjer je ctbčio finega gorskega sena, je krepkega telesa in spobono za mlečnost, meso in vprego. Od pri.vzgo;errih pasem na irfečnosj (ie najboljša hc?andeska., za meso pa šorthorusk* ali angleška goveja pasma. Za vse tri vžitke je pa najbolje švicarsko in alpsko govedo. Poleg izbiranja aH Selekcije, pogoste molže, vj>livanje podnebja, tal in krme, je za r a zvitek mlečnosti, mesa in delavne energje goveđe največje važnosti čiščene fcn snaženje živine. Na čiovški kakor tudi živalska koli se nahajajo male odprtine, ka jim pravimo pore. Skozi te pore prihaja v telo zrak, oziroma kisik, k spodaj ležečim krvnim žitem, kar imenujemo tudi- dihanje skozi kožo. Skozi te odprtine izločuje telo tudi slabe izrabljene snovi v obtlki pknov in potu. Temu potu sa prime-5uje Kuda mast aiii loj, dd gat izločujejo pod kožo nahajajoče se lojne Hczđe. Te nečiste isnovi, pomeSane z lo^em, pa zapirajo pore ter pre-prečajo dihanje kože. S čiščenjem kože se pore odpirajo, in pripuščajo zopet zrak, oziroma kisrk v notranjo tkanino tek krvne iiKce, vsled česar se pospešuje kroženje tavi in po-| nmožuje telesna toplina, kar povzroča zopet bolje hranjenje živalskega telesa, prepreča preh?a;enja iler uirjuje zdravje živali. Ce hoče-ime imeti vredno živino, moramo torej večkrat mo3zt$, pazljivo odbiratf za pleme, in dobro ! častiti živino.
j Beli sladkor. Kdor ga je plačal naj ga dvigne še ta teden.
Vei krme
Travnik je podlaga živinoreji. Ako pomnožimo in izboljšamo travnike, si zagotovimo večje dohodke od živine. Vsi travniki pa ne vplivajo enako uspešno na kmetijsko gospodarstvo. Travnikom, ki imajo posebno izdaten učinek, prištevamo u-metne travnike in njive, na katerih pridelujemo zeleno krmo. Oni dajajo mnogo pridelka, razun rtega pa puščajo v zemlji koristne snovi, ki množe rodovitnost zemlje in s tem tudi pridelek nasled njih rastlin. To so pravi vzorni travniki, ki pospešujejo najizdatnejše kmetijsko gospodarstvo. Razumni kmetovalci bi morali prav posebno skrbeti za to, da si napravijo in razširijo take travnike in da jih pravilno oskrbujejo.
Kakor dobro vemo, ne dajajo stalni travniki navadno mnogo pridelka. Zato so taki travniki samo v tistih pokrajinah na svojemu mestu, ker niso zemljišča po avoji kakovosti in legi sposobna za pridelovanje druge poljščine. Ako se da kak stalen travnik premeniti v umeten ali začasen, je prav, da ga tako predelamo, saj vemo. da umetni travniki preživljajo lahko dvakrat toliko živine kakor stalni, zlasti, ako porabljamo pridelek kot zeleno krmo. Vsak razumen kmetovalec naj tore] skrbi za to, da si napravi, oziroma razširi umetne travnike, seveda le tam, kjer so krajevne razmere temu ugodne.
Mi razločujemo dve vrsti umetnih travnikov: umetne ali začasne travnike v to obdelane od 2 do 6 let in zemljišča, na katerih v enem letu pridelujemo zeleno krmo.
Začasni travniki so zopet razvrščeni v detclji-ŠČa, ki trajajo 2 do 4 leta in v 4 do 6 let trajajoče travnike, obsejane z različnimi krmskimi rastlinami. med katerimi je pa k večjemu 30% metuljmc (detelje, grašice itd.).
Za deteljišča uporabljamo navadno čisto seme lucerne (meteljke, modike) ali domače detelje. Toda večkrat nam kaže primešati setvi tudi drugih krmskih rastlin n. pr. laške ljulike. V tej zmesi naj bode približno 80% detelje in 20% ljulike.
Za one v travnike obdelane njive pa, ki trajajo nad 4 leta, vzemimo popolno mešanico krmskih semen, v katerih naj bode k večjemu ena tretjina stročnic.
Na tako njive, na katerih hočemo samo v enem leta pridelovati krmo, nasejemo oves, ri, ječmen, krmsko turšico, etrk, proso, krmsko zelje, krmski grah, grašico, gorčico itd. Te rastline sejemo navadno, ko smo že spravili prvi pridelek in jih porabljamo vedno za zeleno krmo.
Na| bo travnik, ki « ga hočemo napraviti, ka-koršenkoli, v prvi vrsti nam je gledati posebno na to. da «t izberemo prava semena. Kadar pa hočemo nasejati mešanice, fe pač najbolje, da si jih napravimo sami, kajti tiste mešanice, katere nam ponujajo navadno aemenotržci. niso vedno zanesljive.
Kadar kmetovalec izbira seme, naj pazi v prvi
vrsti na to. da fe CMo t» kalfivo. PM arotekdl (deteljah) mora MH same brez vaške phiui prt* denicf. Sploh pravimo, da f» tako acme čkto, v katerem so malodane vsa zrna cela in sdrava in fa druge primesi, namreč strtega fe pieeaivega semena. zemlje, peska, plev itd. le izgmljivo malo* Množino semena, ki je potrebujemo sa obsejaoje gotove površine, dobimo, ako mnotimo člslotno odstotke posameznih semen z odstotki kaljivoeti, ter delimo zmnožek s to. Ta znesek nam kal*, koliko uporabne vrednosti je v vsaki posamezni vrsti semcca in čim večja je ta uporabna vrednost, tem manj semena bomo potrebovali ca setev. Sicer jc pa upoštevati, da je pri mešanicah na vsa* način treba več semena, nego pri čistih setvah in sicer radi tega. ker niso vse nasejane rastline enako trpežne, marveč vsihajo nekatere žu po drugem ali tretjem letu. d oči m vztrajajo druge, dokler se ohrani travnik.
Upoštevati je tudi, da čim več semenskih vrst jc v mešanici in čim neugodnejše so zemljiščne razmere, tem več semena potrebujemo. Previdnost nam kaže, da v takih slučajih dodamo rajši nekoliko več semena.
Kot splošno pravilo velja, da je setev dobra, <iko porabljamo za njo 50 do 60 kg mešanice za vsak hektar.
Toda, da sc travnik dobro sponc&e, ni zadosti, da znamo izbirati seme, treba tudi. da izberemo pravo zemljišče in da {e znamo dobro za to pripraviti.
Travnik uspeva najbolje na takih zemljiščih, na katerih smo pridelavali poprej vkopavine (turšico) in ki smo jih obdelali in pognojili v jeseni, da je mogla zmrzal pospešiti rodovitnost zemlje.
Kadar smo zemljo dobro pripravili v jeseni, ni treba za pomladansko setev nobenih drugih del. Najprej je posejati oves, potem v dveh ali treh prenehljajlh druge krmske rastline. Prej jc sejati stročnice in drobna semena, potem druga semena. Seme stročnic zavlačimo v zemljo r njivsko vlačo> katero si pripravimo sami na ta način, da prepre-demo zobe navadne lesene brane s trnjem. Druga semena pritisnemo v zemljo z valjarjem.
Ako sc setev popolnoma ne posreči, zase jemo pozneje prazne prostore, bodisi tudi a semenom ene same vrste.	*
Kedar sledi travnik dobro pognojenim okopavi-nam, ni nam treba v prvem letu nič gnojiti, v drugem letu pa moramo pognojiti travnik a supcrfoa-£ati In kalijevo soljo ter jo gnoje rahlo zabranati.
Prva leta bo jako ugajalo, ako povaljamo spomladi travnike s težkim valjarjem, da stiskiemo zemljo, ki se je po zimi vzdignila.
Da ee naglo razvijejo eetve na zemljiščih, na katerih pridelujemo v enem letu krmske rastline, treba, da jim obilno gnojimo, potem smo gotovi tudi obilnega pridelka. Sicer je treba taka zemljišča globoko in skrbno obdelovati.
Da si naši kmetovalci priskrbe že za prihodnjo pomlad dobav mešanice krmskih rastlin, naj pristopijo k Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici, Via Contavalle 7. I. To društvo deluje kot zadruga. Eden delež zr.aša lir 25.—, pristojbina 3 lire. Kdor pošlje denar po pošti, na} doda 5c enu liro za poštne stroške in vročitveno pristojbino. Ker ima društvo samo enega uradnika, naj zadružniki in tisti, ki se oglasijo za pristop, prihajajo v društveni urad, če jim je le mogoče ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah, da najdejo istega v uradu in njemu ostane potrebni čas za razna društvena u-pravila pri uradih, za društvena poizvedovanja ln razne poti, katerih ne bo mankalo, ko se razvije društveno delovanje.
Vsak zadružnik dobi tiskovino, po Kateri naroči svoje kmetijske potrebščine. Čas predzn-n»be i« določen do konca novembra.
Slov. kmet. društvo, rcg. zadr. z ora. jam- v Gorici.
Za tiskouni sklad „Edinosti"
Neimenovan 2 L, da bo za nekatere kruh, za nekatere polenta; V Križu pri Tomaju nabrala vesela družba, obhajajoča krst Miroslava Macarola, 50 L. Slovenski akademiki v Parizu: Joža Didić, Sava Jovanovič, Kr.tnik, Božidar Lavrč. Dimitrij Lapajne in Dušan Lapajne po L 3'40, skupno 17 L. Stubelj, Šmarje 10 L, N. N. 10 L. Občina Velike Žablje 50 L. Dosedaj izkazanih L 18.115*24; v današnjem izkazu L 139'—. Skupno L 18.254'24.
Za pogorelce Harodneon doiro
Gospodični Mihelj Zorka in Filomena Paljk nabrali v občini Velike 2ablje L 131*45. (Darovali so: po 10 L: Vrtovec Jos. 98; po 5 L: Mihelj V. 47, Dra-og Bratina, Bizaj Jos., Troha Anton. Bačer Terezija. Stoke!) Florjan, Poljšak Rudolf, Troha Ro-zalija. Samec Andrej, Vrtovec Marija 70. Makovec Andrej, Slejko Andrej, Furlan Fran, Paljk Alojzi}, Troha Leopold, po 4 L: Paljk Andre}, Makovec Kristjan, Štokelj Vinko; po 3 L: Pikec Fran; po 2 L: štokelj Anton št. 2. 2igon Ivan. Bandftj Amalija. Slejko Fran, Stokelj Mihael. Troha Mafija 76. Troha Avgusta 78. Mrkelj Filip, Mrk t Vincencija. Paljk Leopold 89, »Slovenec« s^ »Hriba«; po I L: Troha Albert, Mihelj Albert. Grmele Amalija. Pikec Viktorija. Paljk Fran, Dobravlje, Bandelj Miroslav, Vrtovec Štefan, Durnik Marija 85, Makovec Zofija; po 45 stot: Stokelj Marija.
Dosedaj izkazanih L 7549*80; v današnjem iz kazu L 131*45. Skupno L 7681*25.
Jugoslovenl, zbirajte pridno za Tiskovni sklad Jdlncsn
a3k v pokoju se ie zjokal nad nami; in da ga
ni za rv.m. ^-toječa soproga pravočasno potegnila od okna, bi bdi skočil menda iz samega navdušenca, gotovo .pa iz tretjega nadstropja na to rca£o strumno četo. OdkazaH so se nam voatTvi; častnikom prv? In drugi razred, navadnemu vojafet-vu posebni -cddelkl « napisom r % morž ali 6 kon$. KcmaJ tu smo rpoznafl. da fe S-ela naša četa samo tri navedae vojake, vei d ru-£: se hiti s&sniH v razrede. Kdo bi ni'jn to tudi zajnerii? Suno li ved-el!, kie konča navadni vo^k in kje začenja častn;čc? Nc-I No tore?!
AH uvi.ievaie čedaj, gospo J č-itatel? — Jaz vas na tem mestu imenujem fcat gospoda Urbana Jereba, da vas ne bom oaz' val vedno !e s c tateljem — moj trud? Soro-li inog«! na-?ln-?t; svrjo trtico s »civilisti«, 4co ?mo tvorili s'ohvjO, korakal- vojaški po mostiu in pr:šli do častniških sedežev ln vo^a&kih stojišč? Sem jo-1 smel krsuli z vojnimi vjemiki, ko ^mo si pa biti nakopa" na jfa/vo vse sovraštvo zdravnika pri naborah komisijah, ki nam ni privoččil vojaške suknje, ki nam ni zaupal ne bajoneta, re puške? ClvUrVifr izključuje vc^ne ^a ujetnika, k:.*cor fcvigučutfe vojni ujetnik (Sviiola,
2« vem, kaj hočefte rečš, gospod Jereb! Da naj ne znotum atvvar! a .»tališča sodelujočih oseb, marveč tizfi goedara rajSš skozi zeml'e-pisne naočnike! Ime krala, kjer so se cddtfra-vafi gJai'.ufl dogodki, Ibcdi tudii amo Črtice. Enolmc«: o^e»b r*j se umrc&ne enolcosff kraja. Semi-fc ugajal, gospod Jereb? 2« satn <sem bij
prlef ttodS na to ?de?o. Td dni in tri noči sem
razmišljal, kako Iztfsnem iz enotnosti kraja primemo ima svoji črtici. Zaman, enoj up je padel v v ido ia ms pri tem cškropčt hšače skoco do kolen. Le poslušajte, gospod Jereb f
Bita ie le temna noč, ko je prišla naša četa db c. Medpotoonst sem izaedcl, da tvori naš cilj 5kup*na hsr:k — b!via vojaška hdnišnrca. Po d2ti«em čakanju nam je bil odkazan prostor, nekdan-'a spaferoa dvema hotniSk'nia e treinikoen-a. >Se se<fe(J diši po kloioforimi«, sen* ogovoril svojega tovaniia. »JCoze?, tu diši po pogorišču, pred par urami je morala goreti ta baraka!«, mi je ©ivrail. Najbrie je povedal resnico, a njegovega kozla le nisem mogel požreti kar take, meni-n'č tebi-nfč. čakaj!« sesm si mfsiil. predno sem stloje zaspal. »Koj jutri ti napravim- tožbo. Med tovariši imam odvelnika, sodh kav drža-vnega) pravdnika, za-pisnikar:.a; inženir in bančni uradnik bosta moji priči; križ •mam s čuva^em^ v ndhrbtnricu dve sr.ieči; in globo-, najmanje dva si ataka, {koriii so namreč zeio dragi), ki fo boš moral plačali ket obtoženec — zapijemo vsi skupaj. Žal mi je, da me nisi razžalil potom tiska« Scer celo za sestavo porotne klopi in sodnega dvora Je v naša sredi dSovolj sposobnih ljudi.« — Dva dni «mo ostali v označenem prostoru, potem so oas pa prestcvifafi zd^ sem, zda) t)a. Ko sem premesti £• petič svoje U'umliig«. semr stopi* k odvetniku po svet. »Kako *>. da um vel^a tu šuitimrj»favxkievna odpoved?« »Vei, barske 90 ppenrčaiaef«, mi će odgovadl to mm
zabvalcl za portoriko« s katero sem, piačal njegovo pofasn&o. Torej, v premičninah enro bi-vatL Mi sami« amo biiV pobi preaodčnin — ma^h ilvaKc, ki so se preantkale *rez dan te po noči po našemi telesu in Sd so s svojimi pohodi ustvarjale iz nas sam« premačnine. Mo) tova-rit ua. desni je trdil, da je stM nekoč <v temni noči prepevati taSoo flvaSico: »Pa ml ga iin-gan>o!« Dootavfl je še, da (a prihajala pevka nanuvnost od mene* k»eir M je bila cepila moj« krvk Tak iump! Premečn5n.e med samimi premičninami. Kje )» torej enotnost kra^a? Ce bi hotel apraviS vsa naša) blvafcšča v naslov, bi dobila črtica tako vtiikansko i^avo, da bi belo ciesdnčič najbolje, postajati |o na)	Vse-
bi rta bi; se izpremenila v naslov in naslov bi postal vsebina.
Mene samega cačen^a ta stvar Jeziti. Z vsakim cdsia\&jcm, da, z vsako vrstico raste bolj in bejj moj* C*tte» k ie vedno ni krščena. Da se me o&teva z liberalcem, brezvercem« £ra-masooont, ne rečem nič; fco se pa spravi masa na nw#o firtćoo-fečerko, potem bo kuda! Se-day ie	Toda, te par odatatvkov, in moja
bč» doseže ioCoobvean« staiosL Ka) potem? fine iBMftt, brez pomlad Ksderiooii umolkne učHebica, 1» morata ^ m^ bčš, ka^ti
uateU.
Vaš obraz« gocpd IMte ai več tako strog. Povrniti ete «§M teofa Ma to toteve. Vrnete JMBI^	^ooi^Js oa P®®®'®*
Iboia to v— m ili 111 nlmdtoiH » . VeSa?
Dobro! Sčasoma prepričam tudi tebe, dragi Jereb, da ni bođ umesten tvof očitek: o lepem očetu, ld pošilja svoje dete v svet brez imena in brez priimka, in ki ga ni sram njegovega nezakonskega nofatvai. Ka*7 Se vedno se nisi dal prepričaš:? Da imam v enotnosti brane še en in sicer najprimernejši izhod iz svoje zagate? Dovoli mit. dat te uženem tudi s tega sta^&ča! Le poslušaj!
Dokler nam je fcćJ redn.:k naš nahrbtnik, ni bilo čuta nobene pritožbe iz naših ust Cim bol? se Je sušil nahrbtnik, tem večp Je postajal obseg našega pasu. Nekateri so sicer trdili, da izvira naša debelost od žuljev, ki so se nam bili pojavili na različnih mestih vsled ležanja na trdih derjtah; toda, te nerado voljne ž e smo takoj zavrnili z opazko« da se o tako delikatnih delih človeškega telesa ne sme govoriti v spodobni družbi.
Vsak nahrbtnik, pai boda 6e tako nabasan, se slednjič izčnpfja'. To ie bil vzrok, da smo polagoma zapuščal; privatno mizo tn se zbirali okrog državnih kotlov, iz katerih smo dobivali zjrutraj juho, popoldne tU. Da je bila v te<31 ori7 u hrana zares čudovito enota*, se motei dragi Uiban. To enotnost hočem celo nekoliko cptearti* ka^ti vedi, da sem se tedaj nauččS kuhati. K oknu sem se poattnrQai ki opatova! sam kuharja. Kdor ima dober želodec, mu (tako učenje prav nič oe Škoduje.
Tu K zaupam	kafro aa skuhata dobra
M» So okusen rtž. iMtso vrii v vodo; fazi pa, da ti »o £>aide v kotel Alti natmantše zrno soli.
Ko se prikazujejo cinki, posnemt in vff J'b v poseben lonec za — gospoda nadkuhar£a, do-lij v kotel še nekaij uirzle veće rn fulia je gotova. Pri rilu je ie manj dela. Rif vrzi v vodo. Ce tf Je pa/cfiSa pri tem, vreča v kotel. Jo lahko odstrajnaš, aii pa tudi ne. Pazi zrxpet na sol kakor pri Juhi, pofkažt rižu o pravem času in iz — gotove daljave dva ipairadin/tka, mSsll si zraven 5e sir, la ga nosi kuhar v desnem žepu svojega predpasnika kot popoldanski prlgrileflc s seboj: in |e priprav^en- Ti pa« kmalu potem — končan. Riž, pripravljen na ta način, je stara narodna ]edL V pr^em st<£etHi pred Kr. r. so ga kuhali ravno taJcot; za<tr» >e pa svetoval pesnik Ho rac svojrim prfaiteleoi. na] se vzdrže riža. Risum tenealis, amrcć! k teh dveh receptov, dragi Urban, si spoznal, da te bila pri iuhi, kakor pri riu, pri Ikovlu kakor prf večejp, glavna stvar — voda. Vod« <pa nočem spraviti na čelo tenun sp^su. »Juha, riž!-Vsakdo bi rekel: če je že v oaslovu toliko neslane vode, kako vodena ln neslana mora tki še-te vsebina! Crtico bi s'cer iahko krst J, a dvomim, da bt držal krst, opravljen 2 vodo brez slehernega božjega blagoaiova. Tudi >az sem mislil reš'ti s hrano svojo črtico poganstva, a kmalu sem se moral uverter. da mi je tudi io upanje padlo v — Juho, ta mi po&kropiao hlače do pasu a — vodo.
Verjemi n*. dragi- Urban, da s^m se spoti Ni ml mari potnih kap&c. da sem ie teb« prepričat Km? Sa vedno se ne zadxwoljuM « ooramfco. ko sem ae b3 nosi ta v i ie na raaoa
Stran IV.
»EMN6ST« to*. 214/
? Trii u, do« 24. uktoSra
%Bod' mola. bod' mola,
TI bom letnikov dair...
Js'a vasi stojč fantič io so raiburjem. 2iva-l.cn razgovor je oied njimi. Ta se hudu?e in maha z rokami ter pravi svojim tovarišem, da »ta tn ta le teka in taka«, da fo je videl ž njim, .«; tistim; drugi se zgraža, tretji jemlje hudiča. v usta, četrti se zanlčljivo krohote, drugi fantje pa jo ubere-o po vasi naprej in po]6 ubrano staro narodno pesem. Od daleč je razločno slišati še zadnje vrstice:
»Jaz sem neha! te ljubit* pojdi, pojdi se solštJ« — i Kaj pa je?
Spregovoriti nam jo resno besedo v važnem vprašanju, ki tivo zadeva našo narodno stvar. In ta resna beseda, vella našim sloven-iJc^m dekletom. •Kaj pa ie?
Zvestoba naših deklet do slovenskega naroda je od nekdaj slovela, in po le j zvestobi naj bi slovensko dekle tudi slovelo, dok!or bo obeto>aI svet, kakor to v preroškem duhu (poje naša pesem:
y Dokler človeški rod biva, po ssemijt hod', bode slovelo slovensko đeklć!« Ali naj sloves in ta slava slovenskih deldet izgine, in sicer pomendrana "In poteptana od .njih lastnih nog? Kaj pa te?
Slovenski narod .vidi ma svoto vel'žco žaiost, »da so mnogo slovensko deklć vdava tujcu, da mu v zakon, podaja rok6 rn gre ob njegovi : oki od doma v tuji svet, kjer odmre domači fcj&i in svjesnu narodu. In ona, ki je poklicana zibati slovenske otroke, ziblje in vzgaja svojemu narodu *>vra«rne ilujce!
Vsak človek ima svoj pomen v svojem na-redu, a posebnega pomena je Se — mati! Kjer pade mati, ne p;ade sama, ker ona voda za sabo v padec in odpad ves svoj rod! —
Kaj nagilblje otfovenska dekleta, da sc v davalo tuicem? Ali rv ma naš narod tudi še do-r.ol? lastnih vrlnh fantov, ki bi bili z našimi nevestami roditelji sknv-enskega rodu, graditelj sloven^flcUi domov?
Res, da na Vi fam'.ie nimajo on« prlEznjenosti • n laskav osti. kakor to nosi tujec na svojem jeziku, a. zato ima}o bodi odkrita ln poaleno srce. Ne znajo govorrtj o žametfiKfib licih in rubinastih ustnicah, ne obr;ubuje?o b>;e ov In tlatJi gradov, ampak presto govore iz svoje preste duše, kakor >im veli srce. In četudi »ubogi, nud'ro z odkritem srcem in s pridno roko le to, kar si upajo:
Bod' moja. bod' m o; a:, Td bom lešnikov dal!« lin le bi to bilo premalo, pristavlja naš slo-v^rjki fant Se velikodušno:
*Ko iboš Jtfste Jotojjk.ja, Ti 'bom d-ugih nabrali* To se pravt: .kar bom zmogel v svo^Ii mal'h razmerah, ti bom dal z ljubeznijo, da bo5 za-dovcl na! Iz malega raste veliko tam, kjer dejavne roke in poštena srca druži vroča in izveste t;.ubezenl
Pa zdi se, da visoke obljube ln. sanjavi dbetl U tuičcvib ust bolj mikajo to in eno slovensko dekle! In konec pesm:? Bridka izkušnja ga je jtem in onem dekletu že potrdila: vDekiičice, noričicc, ki »lantcm« vso verjamete, rvam beli grad obetajo, pa črne bajte nimagol« Res, koVko ?e že slovensk.Th deklet, ki bi s solzami v očeh potrdile to resnico!
Bridka boJ krči slovenskemu fanbu srce, fc.0 s> zapoie:
^Zv edel sem nekaj novega od svojega dekleta za:]" A^-jc-i'ga, da ona si zbira »druzegac ... In k&Vor bolesten izliv srci se glasb v tiho noč trpko o&tanje:
»Lyub'ca/ moja, (kaj ci stVJa, da ti »druz'ga* fubat greš!«... A to ni ie očitaječi glas posameznika, ampak to je klfc vsega naneda, flci lozi nad Izgubo slovenskega dekleta v ob;emu tu^ca'1 —-Slovenski naro^ potrebuje vseh svojih budi, odpad vsakega >č>oveka je zanj težka izguba. K»cr /h fe malo, tam je vsaik preštet, ta za vsakim, ki fe odpadel, zijA bricSka praznfna. Če potrebu« naš narod danes bol« kakor kda^ iprei -vrlih mož, .pc.tem .potrebuje danes tudi vr!:h narednih žen, kt so rodne njive našega a odu tn poroštvo naše boljše prrli odn jo^ti I
Slovenska dekleta, v resni in sTovesni uri v^m je bila govorjena ta besedaf Ka*j pravite r.a to?
En sam .odgovor pričakuje ud sfovenslfli narod, in ta odgovor se glasi :
»Le tebi bom zvesta, j predrag? rao) dom, a tujcu nevesta ni-kol* ne bom!«
»Gori&k« Straža«
DVE POSTELJI is brezovega Ima, vzmeti Sve nočni omarici s rdečkastimi mramori za L 1800. Via Michelangelo fit 13, vogal via Petrarca, Na ogled predpoldne.	SI
ŽELEZNI*KI vpokojenec iiče mesto vratarja* čuvaja ali kaj slične ga. Govori slovensko, nemško in italijansko. Naalov pri upravi.	452
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
mu Borca vogal Bi. MazM — Istia paliti.
Delniška glav ntca In rezervni zaklad K C. SI. 23S,<MMUMS
Izitaj* kfil2Kfo8 vso biiLii is noojalBifet transakcije. - ■ .. Uradna ur« od 9-13
MALI OGLASI
se računalo po stotink bes* 4*. — N«faan]la
pristojbina L 2___Debele Črke 40 stotink beseda
Najmanja pristojbina L 4^—. Kdor Uče službo placa polovična ceno.
V IDRIJI se proda takoj lepa hifla s fotografskim ateljciit na dobrem prometnem prostoru. Ekzi-stccca zajamčena. Mesto Šteje 6.000 prebivalcev. Edini fotografski atelje v mestu. Z malo izpre-m era bo je hiSa primerna tudi za trgovca. Cenjene ponudbe na Josipa Pelikan, fotograf v Celju, Jugoslavija.	- 449
PRODA SE 2 postelji, 2 vzmeta. 1 umivalnik za 2 osebi. Via Ga 11 eri 23, II. nadstr.	456
IVAN KACIN. Gorica, via S. Antonio 24, izdeluje harmonije ameriškega zistema, ugla3u)e in pre• navita orgije, glasovirje itd. PiiCalke za orglfe, strune za glasovirje vedno v zalogi. Kupufe gla-sovirje, harmonija, vijoline itd.	44S
ZIMSKE moike euknje se predajo. Coroneo St. 13, IL nadstr, desno.	454
PRODA SE Zelena vrv. Cacilia 2/1.
453
DVE POSTELJI, enaki, iz trdega lesa, novi vzmeti, so prodajo po nizki ceni v ulici Maasimo d'Aze-glio 3, L nadstr.	453
MLADENIČ, 24 let star z dobro aluibo želi znanja z gospodično od 18 do 22 let staro. Resne ponudbe s sliko pod »Bodočnost«, Poste Restante, Trat, CentraL
KROJAČNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Aseisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	395
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R, ca Šibke in malokrvne otroke,
—	Kroglice B. za malokrvne ženske. — Švedska kapljice. — Mazilo za garje (specijaliteta.) — Praska mast. — Tinktura in oblil za kurja očesa.
—	Fluid za živino. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Požtne potiljatve.	434
MODI5TKA se priporoča cenj. damam v mestu In v okolicL Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
FOTOGRAF A. JERKIč, Trsi, «L Roma 24. Gorica IL 36 mm dvoriSču.	P 71)
SOBO s hrano išče gospa s 16letno hčerko pri boljši družini ali pa meblirano ali prazno stanovanje z 2—3 sobami in kuhinjo. Ponudbe pod »Soba* na upravo Edinosti.	450
ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje cene Pertot, urar. Ulica S. Francesco št. 15. II. 264
LEPO KMETSKO posestvo 10 minut od mesta Maribor, 24 oralov zemljišča, obstoji iz polja, trav-nikov in gozda, hiSa, gospodarsko poslopje, hlevi in živina, se takoj proda. Dalje: trgovske h!ic v sredini mesta in lepe stanovanjske hiSc. Pojasnila daje realitetna pisarna »Havlik«, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, tel. 132, priložiti znamko.	437
JOSIP STRUCKEL
Trst, vojsl Via Nuova-S. (attrina.
Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za inoSke in žensk* — Blage za suknje, žamet. ba> haot, svile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vsa po anižanih konkurenčnih cenah.
Rlunione Adrlollca dl sicurta u Trstu
(Lastna oalači.'.	Ustanovljena leta IS3&
Zawrov. proti škodi, povzročen! po oenju, streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih dIošč proti razbitju. Zavarovanla proti tatvini t vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju In po suhem. Življenjska zavarovanja v nalraz!!čn?Jilh kombinacijah — Zastopstva v vseh deželnih gtavnili mestih ic važnejših krajih.
(218)
z inalim posestvom aH tudi brex tega, pripravno za irjovfno« en četrt ur? od postaje Pre-strar.ek v Slavini pri Postojni prodam. — Pojam i la daje Jernej Fatur, Selcc St. 2 poŠta Presiranek. Hiša stoji zraven farne cerkvc ir. trirazredne šolo.
JADRANSKA BANKA
Uel. glav.: K 3;«,000.000. Rezerve K 10.CKJ.U00 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj, LJubljana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik. TRST. Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoča pošlo. Sprejema vlogi«
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l;sV a v baneogiro prometu po •'/,.
Vloge, kt se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (sales). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : id. Cassa dl Msparmlo, ul. S. NIcolo
Telefon : štev. 14B3, 1793, 2670
Blagajna posluje od 9 do 13
DvHrti iiiiiip
v Trst«
registrovana zadr, s ntoinejonim janistvem
Ulica Phr Lulgl da Polestrina it. 4.1.
sprejema hranilne vlose
od L 1 daijc.
Navadne vloge obrestuje po
4 1! © :-■
X 0--
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila
po najugodn- jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do l.
a I

k^atijCsfcs«
S potrtim srcem n man,amo vs«-m sorodnikom, prijateljem in znancem pre-zalostno t est, da je naš pretlr. gi soprog, oče ozir. ded
JURIJ JAKLIČ
a
v S2. letu svrje tarosti preminul.
Pogreb j redragega poke jnika se bo vršil v ponedeljek. 25. t. m., ob 9. url zjutraj, i/ hiše žalosti Vrdeia 627 v Sv. Ivansko cerkev, kjer se bo darovala maša zadušnica.
SV. IVAN, 23. oktobra 1920. (220)	Žallijotl ostali.
NAZNANILO.
Čast mi je ( bvestiti vse svo e sorodnike in znance, pr jat Ije in sovražnike, odjemalce ob-h narodnosti, da sem pre zel z današnjim dnem vodstvo vse n dobro poznane društven go t ine „Dol?»"*k»ga kon s umnega
društva p i S - Jakobu" Campo S. G acomo 5 (n«.j>r iot» ce»kvei, kjer bom točil na boljša vipavska, istrska, dalmatinska in domaČa, črna in bela vina po najzrnemejših cenah in bo na razpolago s. občnstvu z vsakovrstnimi mrzlimi in toplimi jedili opremljena kuh nja. Postrežba čista in točna. Pri poročam društvom, klub< m, prijateljskim skupinam ter sploh si. občinstvu prostorno dvorano za seje, prijateljske sestanke, čajeve večere, domače zaba< e in gledat, predstave.
Priporočam se za najobilnejši obisk (2i6 ValontlN Brezovac« voditelj
Ooltiko nastanjeualno društvo mesto Celle
stališča ;n motril zadevo z raznih vidikov? Tebi \e težko ustreči! K.aj težko, naraviKKst nemogoče je! Tvoji nasveti meje ie na sitna-renje tnpiaičenjC- Kako moreš ibfcti -vendar ia;k? Gobovo me imaš že od preje v želodcu. Caka}, da neki J'ko premislim! 2e iniam! Ne motim se! Bilo je par mesecev pred — polomom. VoziS sent se z bczovlakcnu Stal sem v veSekan-ki gneć? na esri somi nc^i, tn še ia ni b'Ja nvofa. Njen lastnik, moj sesed, bt me bil rad večkrat <>pozocil na; mojo zmota, a vedno m j, je zmaaijkala sapa. Pa-Ue* sem s'e-Jn;iC do sedež«, a sedel sem le aa eni izmed 'treh črk. V ŠpMju si vstopil ti, dr a {J! Urban. Nos je izdajal, da 6*i bdi obiskal r.a;»nanj tri ilajeiske zJ\£arr'ce. Rad bi bi5 ti pr&et na moje mesto. S posedi si tue pro^J. s smradljivo smo tko si Sir groziL Nič na pomagalo. Kon-ftruo si me te-aneljito obd«laJ: »Mestni fckric, ki kradeš Bo^u čafc, šefu pa p^tpir in sviačnckd Pe^aza ti Je moral konjederec u^treJiU. iker se Je bil oa?e-zel — od tebo ^nrkasvostl Le počakaj, prvo .priliko poratrvni, stopim med tvoje kritike ia poteiik gor\e td!« »Siop^ kamor heče«, samo na mojo iv>go nel«, s-i mlsi'1 so hlinil, da veljd.30 vsi oč tki mojemu »o>cdu. Ali. ni bik> tako, Urban? Spoznal si m© in se hočeš maščevati. Res si na s svoftmi prigovori napravil Irđio£o tieda, • jaz ti odpu^ča<nt!
Na tem mestu pa »javljam .vsem drugim, da 1« W v resnic* ves mo| trud brezuspešen. Naslova črtici otseni mogel iztekale; -kako tudi, lio niti osebe, ki <=o povzročile pap&ane do-g jdke, ebo poznal ki P.e >pcziiaJo (pravega na-#vo»?mu rtvnac.u.
Vsled pravnoveljavnega sklepa ob nega zbora tega društva se prodajo prostovo!(no sledeči objekti, ki so društvena last:
1.	Zemlj šče vi. št. 365 d. o. Mesto Celje, obsegajoč st vfoeni prostor v sredini mesta Ceija s šemalno vojašni o (dvonadstrt p 10 ca 70 mt. dolgo poslopje, ležeče ob prometni cesti, pripravno /a industrijo ali tovarno), skupna cenilna rednost«K 1,000.000.—
2.	Zem jišče vi. št. 249 d. o Mesto Celje z Jožefom Im dvorom, dvoje en< nadstropnih stanovanjskih hiš, zraven stavbiiče primtrno za tovarne oz. industrijo sploh v izmeri 4 ha 13 a 52 m5, ležeče v severnem delu mesta Celje tik državne železnice, cenilna vrednost K 1,250.000.-.
3.	Zemljišče vi. št. 183 d. o. Spodnja Hu-dinja, obsegajoče 4 ha 64 a 80m2 travnikov, primerno za stavbišče oz. industiijsko podjetje, ležeče 12 minut severno mesta Celje, cenilna vrednost K 450.000.—.
Ponudbe na društvenega predsednika g. dr. Avgust Schurbi, odvetnika v Celju.
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih In pisanih, Žepulh robcev, možkih nogavic itd.
K. tVEHKEL. M tono V. L UL m. 24.
¥eliko izb@ro ur šn zlatanlne
dobite v novi trgovini	(2-ji)
ALBERTPOUH, Emmfi
Ki
Z ato In sr^rns Krona se kupujejo do noiuiSjifi csnon
—
A. De Nosi S 6. Sferzo
Mavrlcija VVackvitza nasledniki
Trst, uL Tirre bionca 32. Telefon 29-83
Velika izbira majoličnih ia železnih peci znamke „Premier", ekonomskih ogojišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega 2eieza razne velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.	(24
Edino mazilo	Edino mazilo
ki ohranjuje usnja in ga vzdržuj« mehko. SkladISte v Trstu, ulica Torre bianca Stav« 12 - Telefon štev. 1C
hP H BB Sktj n itvaeje ii vtzaijc pravi seaiki uzorci |f| ||| I Seldel & Neumann In mmmmmm »Slnger4 Oast & Oasser
„	__ . ..... Tvrdka ustanovljen l. 187«
FRANCESCO BEDHAR
popravi las]*.	rj^j ^ Campanll« 19
Hranilnico in posojilnico v Pretflokl
registroraua zadrnga z neomejeno zavezo
vabi na
izredni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, 14. novembra 1920 ob 4 pop. v Predlokl v prostorih posojilnice
s sledtčim dnevnim redom:
1.	Čitanje revizijskega poročila.
2.	Predložitev računskega zaključka za leto 1918. 1919.
3.	Voitev načelništva.
4.	Volitev nadzomištva.
5.	Morebitni predlogi in nasveti.
NAČELNIŠTVO.
Ako bi bil občni zbor ob določenem času nesklepčen, vrSI se glasom zadružbnlh pravit na Is em prostoru in z istim dnevnim redom črez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno, ne glede na Število navzočih članov.	(217)
r
t«
tfi
CROACIA"
Zavarovalna zadruga v Zagreba.
Ustanovljena leta 1884.
PiUiavlntiul.laNtoiBl.ll.B.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki ln akviza-tor j l »e sprejemajo pO najugodnejših pogoj !1I.
Ljubljansko kreditna M
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podrolnioa:
m brtvili. Mrki, In)., Mit. IM. Urita Nij,
Mtiki Umiti I ilHtm Rncm X 4S.0M
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 3V.V abrftfaunln na žiro-račune proti	"MlfilJII
Za na odpoved vezane vlofe plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in dajt v najem varnostne celice.
Tel. št. 5-ia Blagajna je odprta od 9*13.
¥1
PELLEGRINO CINCELLI


Trst - ulica Makanton 5tv. 9 • Trst
(HiSa ustanovljena leta 1826.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Bo* In Chevreaujc, lak, podlago in vsakovrstni predmeti za Ctvlje itd. Vse po ugodnih cenah	Postrežba točna.

Najboljše mazilo za Čevlja
Podružnico v Trstu, ul. del Toro št. 10. — Telefon 31-32
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Telefan: Pri,i,ii*,,!'M-57
Brzojavke : DREOSSI, Trst. Postno hran. -'un II— 55
□ □
ZALOGA:
Stanovanj« SO-11
(20)
Železnln, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje 2n poljska potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna ln pohištvo. — Verige,
žeblji, železna Žica.
Plošče iz litega železa za ognfišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. -- Kuhalniki in Štedilniki na petrolej. — Lesene gratfje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamnf.