Poimina nktcono v flota^H, Leto LXXIL, it. 217 Ljubljana, ponedeljek 25. septembra I939 SLOVENSKI Izhoja vsak dan popoldne izvzemS nedelje In praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din Z50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // •Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— /V Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljnva ulica Um. 5 Telefon* 31-22, 31-23» 31-24, 31-25 in 31*21 Podružnice; MARIBOR, Grajski tra st. 7 // NOVO MESTO, IfubOanska telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulico L telefon st 65; podružnica uprave, Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštno hranilnico v Ljubljani it. 10.35U Varšava v plamenih in ruševinah Od sobote popoldne dalje Nemci mesto neprestano bombardirajo s topovi in z letal — Na tisoče mrtvih in ranjenih, celi deli mesta v ruševinah in plamenih — Posadka se vedno odbija vse napade Varšava, 25. sept. e. Radio Varšava javlja: Strahovit topniški ogenj na Varšavo ne preneha niti za trenutek. Že od sobote popoldne bruhajo nemški topovi neprestano na mesto bombe in granate. Letala, ki se pojavljajo nad mestom, mečejo zažigalne bombe ter rušijo in zažigajo vse brez ozira. Doc im je topništvo osredotočilo svoj ogenj na središče mesta, so letala bombardirala razne zgodovinske spomenike, bolnišnice in delavska predmestja. Na stotine žensk je bilo ubitih med nakupovanjem živil. Po ulicah leži mnogo mrtvih in ranjenih, ki jih ne morejo sproti spraviti na varno. Veliko in narodno gledališče sta v plamenih. Sredi mesta so porušeni celi bloki hiš, prav tako tudi v predmestjih, Varšava gori na vseh koncih in krajih. Kljub strahotnemu položaju, v katerem je Varšava in čeprav je mnogo ljudi že izgubilo svojce, prebivalstvo še ni klonilo in pričakuje nagle pomoči od Francije in Anglije. Zato prosijo vse angleške in francoske postaje, da objavijo te vesti. Poleg letalskih in topniških borb pa se pogosto razvijajo tudi strahovite borbe na nož. Videti pa je, da nemški vojaki v tem pogledu Z olja kom niso kos. Ze 17 dni daje Varšava dokaz svojega junaštva. Ze 17 dni se poleg vojaštva v jarlrS1* V"**' rst. svobodo Varšave tudi vse civil t. „ j ». f 1 , ■ t - < ■ «* L— - ■ ' ] li i * . - Varšavski list »Kurier Poraniv« piše: Kljub stalnemu bombardiranju in uničevanju življenja se Varšava ne vznemirja. Mesto vodi borbo še naprej. Medtem ko ee vojaki bijejo v jarkih, civilno prebivalstvo opravlja svoje posle v mestu, odstranjuje ruševine podrtih hiš in sodeluje pri vseh akcijah, ki so potrebne. Varšava, v kateri je poldrugi milijon ljudi, preživlja težke trenotke, kar zahteva mnogo požrtvovalnosti od prebivalstva. Pri obrambi mesta sodelujejo vsi: eni odstranjujejo ruševine podrtih hiš. drugi prenašajo ranjence, tretji pokopavajo mrliče, a kljub vsem strahotam sta morala in duh poljskega prebivalstva nezlomljiva. London, 25. sept. s. Varšavski radio objavlja nove strašne podrobnosti o bombardiranju Varšave. Nemško težko topništvo še vedno neprestano obstreljuje Varšavo in Modlin- V Varšavi je že več tisoč smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Nobena hiša v Varšavi ni ostala cela in v vsaki hiši so bile smrtne žrtve. Vse zgodovinsko pomembne zgradbe so porušene. Poleg obstreljevanja s topovi je doživela Varšava včeraj tudi dva letalska napada. Napad nemške pehote na vzhodu mesta pa je bil odbit. Poljaki so ponoči na treh mestih izvršili protinapade in ujeli več nemških vojakov. Morala med vojaštvom in prebivalstvom pa je še kljub vsemu izvrstna. Varšava, 25. sept. e. Kraljevi dvorec v Varšavi je v ruševinah. Katedrala sv. Jana- gori kakor škatlica vžigalic. Cerkveni strop se je zrušil. Množica ljudi, zbrana pred cerkvijo, je molila na glas: Bog usmili se nas, Gospod reši nas! — Te besede odmevajo po rovih in ulicah Varšave. Poročilo, ki ga je snoči oddala varšavska radijska postaja, je bilo zaključeno takole: Varšava se bori! Varšava verjame, da bo sovražnik premagan- V tem trenutku poldrugi milijon Poljakov brani svo.io čast. Danes je padlo na stotine ljudi. Družine obžalujejo svoje svojce, a ponos in samozavest polnita srca junaških borcev. Naj streljajo, naj bombardirajo, mi Varšave ne damo! Pariz. 25. sept. e. CHavas) Snoči ob 20. je padlo zopet več granat v mesto. Zadeta je bila Odrešenikova cerkev. Kljub temu je duhovnik nadaljeval službo božjo. Bombe so poškodovale gledališče. Hordaj je najboli prizadet mestni okraj Zolibož. Tudi na Heli se Poljaki junaško bore Pariz. 25. sept. e. (Havas) Agencija Haraš doznava iz Varšave, da je generalni štab poljskih čet v Varšavi v radijski zvezi s četami na polotoku Heli, kjer se polj--ka posadka v modernih obrambnih objektih junaško brani. Nemci napadajo % morja in s kopnega, a poljske čete, ki štejejo samo bataljon mož, so dozdaj odbile vse nemške napade. Čete imajo na razpolago še dovolj municije in živil. Radijska postaja je v stalni zvezi z Varšavo. Odpor Poljakov še ni strt Bern, 25. sept. mp. Nemško vrhovno poveljstvo je v svojem zaključnem obširnem poročilu ugotovilo, da je vojna na Poljskem končana. Vojni poročevalci švicarskih listov na Poljskem s svoje strani pa poročajo, da obstojata na Poljskem se dve organizaciji, ki vodita oborožen odpor. Ena deluje na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci, druga pa na ozemlju, ki so ga zasedli Rusi. Berlin, 25. sept. mp. (DNB). Med Toma-šovom, Zamoščem in Rudko so nemške čete ustavile ostanke poljske južne vojske, ki so skušali prodreti proti jugu. Pri Zamošču so bili poljski oddelki premagani, ostali teOPflngepa poljske vojske pa so krenili proti vzhodu, kjer bodo kmalu naleteli na I vojsko v FrancijL To je bilo odrejeno na Ruse. " podlagi irancoskopoljskega sporazuma od 9. septembra t. L Rusko poslaništvo še čaka v Varšavi Varšava, 25. sept. s. Nemške vojaške oblasti so ponudile članom sovjetskega poslaništva, ki se edini izmed vseh tujih diplomatskih zastopnikov še mude v Varšavi, prost odhod za danes ob 12. V Moskvo sta odšla iz Varšave samo sovjetski poslanik in vojaški ataše, 60 uradnikov poslaništva pa je vse doslej ostalo v mestu. Umik Nemcev iz Brest-Litovskega Berlin, 25. sept. s. Edinice nemške in ruske vojske, ki so se srečale v Brest-Litov-sku, so priredile skupno parado pred nemškimi in ruskimi vojaškimi dostojanstveniki. Po paradi so se nemške čete umaknile iz mesta in ga prepustile Rusom. Boljševiški režim že funkcionira London, 25. sept. s. Iz beloruskega dela Poljske, ki so ga zasedle ruske čete, poročajo, da je bila včerajšnja nedelja povsod normalni delovni dan, ker so Rusi že uvedli svoj koledar in šestdnevni teden. Trgovine so bile vse odprte in tudi tovarne so redno delale. Tovarne so prevzeli posebni delavski odbori, tovarnarji pa so bili zaprti in bodo obtoženi zaradi izrabljanja delavstva. Zemljišča so bila razdeljena in zemljiški gospodarji poslani v koncentracijska taborišča. Rusi internirajo tudi vse poljske oficirje. Na Poljskem je operiralo 5000 nemških letal Pariz, 25. sept. s. Ameriški poslanik v Varšavi, ki je dospel v Pariz, je dejal, da je pri letalskih napadih na Poljsko sodelovalo skupno približno 5000 nemških letal, od teh je bilo 300 sestreljenih. Rekrutacija Poljakov v Franciji London. 25. sept. AA. (Reuter) Poljski poslanik v Parizu je odredil obvezen popis vseh Poljakov v starosti od 17. do 45. leta, ki žive v Franciji, da bi se uvrstili v poljsko Izgon poljskih beguncev iz okolice Bukarešte Bukarešta, 25. sept. s. Rumunske oblasti so odredile, da morajo vsi poljski oficirji in vojaki zapustiti Bukarešto in okolico. Internirani bodo v posebnih taboriščih v Mol-daviji. Izmenjava ratifikacijskih listin o nemško-ruskem paktu o nenapadanju Berlin, 25. sept. AA. (DNB) Državni tajnik v zunanjem ministrstvu VVeizsa-cker in ruski poslanik Skvarčev s.a danes izmenjala ratifikacijske listine nem-škoruskega pakta o nenapadanju, ki je bil sklenjen letos 23. avgusta. Kakor znano, je stopila ta pogodba v veljavo takoj po podpisu. Glasilo Vatikana o položaju na Poljskem Vatikan, 25. sept. AA. (Havas) V razpravi o dei/iarkacijski črti. ki je bila določena med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ugotavlja »Osservatorc Romano«, da sta prišli dve tretjini poljskega ozemlja v rusko posest in da sc morajo Nemci na več mestih umakniti nad 200 km daleč. List pravi, da sc morejo v Moskvi pohvaliti, da so dosegli nekoliko več kakor običajno zmago nad poraženo vojsko. Pri tem poudarja, da si Rusi niso prisvojili samo Bia-listoka in Brest Litovska, temveč tudi Vil-no, del Varšave in celo Lvov. ki ni nikoli pripadal Rusiji, niti tedaj, ko je bila vsa Poljska pod oblastjo ruskega carja. Nadalje pravi »Osservatore Romano«, da je izgubil izgovor, s katerim opravičuje Rusija svoj vpad na Poljsko, namreč za osvobojen jem Belorusov in Ukrajincev, vso svojo vrednost, ker hočejo Rusi sedaj prodirati do Varšave. Tako bo pod rusko oblast prišlo tudi ozemlje, kjer žive izključno Poljaki. Rusija se približuje Angliji in Franciji? Ruski poslanik Majski pri Halifaxu — Sporazumno postopanje Rusije? London, 25. sept. e. V tukajšnjih diplomatskih krogih je izzval veliko zanimanje obisk, ki ga je v soboto popoldne napravil sovjetski veleposlanik Majski pri angleškem zunanjem ministru lordu Halitaxu. To je bil prvi obisk sovjetskega diplomata v zunanjem uradu od 23. julija dalje. S tem razgovorom, ki je trajal delj časa, je bil zopet vzpostavljen direktni stik med angleško vlado in ruskim veleposlanikom. O vsebini razgovorov ni bilo nič objavljenega, vendar trdijo, da je bil obisk napravljen na iniciativo lorda Halifaxa. V zvezi s tem prevladuje v diplomatskih krogih mišljenje, da je bila o namerah Rusije poučena tudi angleška vlada, ki je najbrž s tem računala od onega trenotka dalje, odkar so se v glavnem zaradi Poljske razbila pogajanja v Moskvi glede an-gleško-franoosko-ruskega sodelovanja. Pravo senzacijo je vzbudila tudi objava nekega uglednega poljskega diplomata v belgijskih listih o razvoju dogodkov tik pred nemško intervencijo na Poljskem. Kakor zatrjuje ta diplomat, je bil Beck proti koncu avgusta še pripravljen na sporazum z Nemčijo, a maršal Rvdz Smiglv je bil mnenja, da se ne kaže prenagliti in da je treba najprej vprašati v Londonu, če bi Francija in Anglija nudili Poljski letalsko pomoč v primeru spopada z Nemčijo. Obe zapadni državi sta to pomoč obljubili Ko so se pa sovražnosti pričele, je začel Chamberlain oklevati in na ponovna poljska vprašanja ni dal nobenega konkretnega odgovora. Poročilo poljskega diplomata je seveda vzbudilo razumljivo senzacijo, razne komentarje in ugibanja. Med drugim sedijo, da ni izključeno, da ruska taktika v nemško-poljskem sporu vsaj v glavnem ustreza željam obeh zapadnih velesil. Zato je povsem razumljivo, da Anglija in Francija nista napovedali Rusiji vojne, dasi bi imeli glede na vkorakanje oboroženih ruskih čet na Poljsko povod za to. Znano je tudi bilo, da bi na podlagi angleško-francosko-ruskih pogajanj v Moskvi, mogla ruska vojska intervenirati šele potem, če bi se pokazalo, da se Poljaki sami ne morejo uspešno upirati Nemcem. Utemeljitev ruske intervencije je s tega vidika zelo značilna. Po drugi strani pa menijo, da Anglija in Francija tudi nočeta napovedati Rusiji vojno zaradi tega, ker bi v tem primeru Rusija sodelovala z Nemčijo, d očim daje sedanja taktika zapadnih držav Rusiji vendar svobodo postopanja, ki se na ruski strani kaže v poudarjanju nevtralnosti, do-čim na drugi strani veže Nemčijo, ki je zdaj nasproti Moskvi v podrejenem položaju. Tudi Italija je bila poučena Berlin, 25 sept. e. Po mnenju »Frankfurter Zeitung« se ustvarja nov politični trikot Nemčija-Rusija-Italija. List trdi, da so vsa vprašanja v zvezi z vpadom Rusije v Poljsko in z nemško-ruskim sodelovanjem bila obširno razpravljana med nemško in italijansko vlado ne samo v duhu osi Rim-Berlin, temveč tudi v duhu obojestranskih življenjskih interesov. List piše: Italija stoji na stališču, da ie preureditev poljskega teritorija stvar Nemčije in Kusije. Glede balkanskih držav se lahko sedi. da bo eventualni sporazum Rusije in Turčije nudil podoben Drispevek h kon-. čni r imiritvi. kakor ie bilo to doseženo do italiransko-iugoslovenskem sporazumu. tajnika vojnega ministrstva ie bil imenovan polkovnik Undria. za generalnega policijskega direktorja Šef falangistične organizacije v Madridu Finat. za načelnika generalnega štaba španske vojske general Ca m po s. za šefa utrjevalnih gradbenih del pa general Canovas. Poleg tega sta bila imenovana Imanuel Valdes za državnega podtajnika gospodarskega ministrstva in Carafia za državnega podtajnik finančnega ministrstva. Vojna na morju London, 25. sept. s. Nemška podmornica je včeraj v bnžani angleške obale potopila angleški parnik >Haselside< (4646 ton). 12 mož posadke, med njimi kapetan in prvi oficir, je ^zgubilo življenje. Ostalih 22 je rešila neka ladja, potem ko so bili že 6 ur v rešilnih čolnih na morju. (Mani posadke izjavljajo, da je podmornica torpedirala ladjo brez. vsakega svarila. gtOcKholm, 25. sept. s. Nemška podmorni ca je včeraj ob južni norveški obali potopila švedski parnik -Gertrud BraU (1500 ton). V Švedskih krogih izražajo veliko zaskrbljenost zaradi potopitve levtralnih švedskih in finskih ladij, ki ao vozile v Anglijo blago, ki ni niti v nemškem seznamu kontrabande. VVashineton, 25. sept. br. Po poročilih iz različnih baltiških pristanišč sodijo tukajšnji vojaški krogi, da se ruska mornarica pr'pravija na resne akcije v Baltiškem morju. Rusija in Balkan Med Rusijo in Bolgarijo se vodijo pogajanja za uvedbo letalskega prometa, ki bi se pozneje razširil tudi na druge balkanske države Sofija, 25. sept. e. Po objavi stroge nevtralnosti je Bolgarija pričela urejevati svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do ureditve zračnega prometa in rednih trgovinskih odnosa j ev med obema državama. V zvezi z ureditvijo letalskega prometa med Bolgarijo in Rusijo je direktor letalske družbe v Bolgariji polkovnik Bojdev obiskal sovjetskega odpravnika poslov Prasalova in vojaškega atašeja Benediktova. Službeni krogi iz sovjetskega poslaništva so poskušali temu obisku pripisati popolnoma privaten značaj, toda včeraj ob 2. zjutraj je bilo izdano službeno poročilo, ki pravi, da proučujejo vzpostavitev letalskega prometa med Bolgarijo in Rusijo. Včeraj je direktor letalstva polkovnik Bojdev odpotoval v Moskvo. Vest o vzpostavitvi zračnega prometa med Rusijo in Bolgarijo je bila v Sofiji sprejeta zelo povoljno. Mero-dajni krogi poudarjajo, da bo Rusija na ta način vzpostavila svojo prvo redno mednarodno letalsko progo. Sodijo, da bo le-taLki promet na progi xMoskva-Odesa in Varšava-Sofija, ni pa izključeno, da bo ta proga pozneje spremenjena v progo Mo-skva-Kijev-Bukarcšta-Sofija-Atene in bo tako Rusija prevzela dosedanjo poljsko letalsko progo Varšava-BukareŠta-Sofija-Atene. V zvezi z razvojem letalskega prometa med obema državama sc prično tudi trgovinska pogajanja. Sofija, 25. sept. br. Predsednik bolgarskega sobranja Mušanov je snoči novinarjem izjavil .da bo v kratkem sklenjen nov trgovinski sporazum med Bolgarijo in Rusijo .Ruska vlada je izjavila, da je pripravljena prevzeti ves bolgarski izvoz. Doslej sta šli dve tretjini bolgarskega izvoznega blaga v Nemčijo. Rumunsko-ruska meja je ie zaprta Černovice, 25. sept. e. Po podatkih ru-munskih oblasti je pobegnilo iz Poljske v Rumunijo okrog 350 letal. Nova rumunsko-ruska meja. ki gre od mesta Potin do Podkarpatske Ukrajine, ie se zaprta zs ves promet. Kakor zatrjujejo službeni krogi, ne bo odprta pred zaključkom operacij v Poljski kljub nedavnemu sklepu me>anc rumunsko-ruske komisije, da se odpre. Včeraj dopoldne jc pri Černovicah prišla čez mejo cela karavana poljskih beguncev, ki so odpotovali v notranjost države. V Bukarešto je prispel tudi general Sikorski. bivši predsednik vlade in vojni minister na Poljskem. Iz Bukarešte bo odpotoval v Pariz. Černovice, 25. sept. e. Iz rumunsklh pristojni h krogov se doznava, da zasedanje Galicije po ruskih četah ne bo oviralo razvoja rumunske trgovinske politike. Nasprotno, rumunske oblasti, ki so prišle v stik z ruskimi oblastmi, so dobile zagotovilo in obljube, nanašajoče se na neoviran razvoj trgovskih odnošaje v in svobodne trgovine napram severu. Ko bodo definitivno končane vse vojaške operacije na Poljskem, bo tudi obnovljen normalen promet . Ruski list na Madžarskem Budimpešta, 25. sept. z. Madžarska vlada je dovolila bivšemu ministru podkarpatske Rusije Brodiju Izdajanje i ista v ruskem jeziku Ruska Pravda«. Prva številka je izšla danes. Izredni krediti Turčije Ankara, 25. sept. br. Turska vlada je predložila parlamentu v odobritev načrt zakona o novih izrednih kreditih za oboroževanje. Po tem zakonu naj bi se turška vlada pooblastila, da najame notranje posojilo v znesku 30 milijonov turških lir ("približno 1 milijardo din). V tekočem proračunskem letu se bodo tako izredni krediti za oboroževanje povišali že na 150 milijonov turških lir (6 milijard din). V pričakovanju ofenzive na zapadu Na obeh straneh poročajo o velikih pripravah za večji spopad — Topniška priprava se je ie Demobilizacija v Španiji Pariz, 25. septembra. AA. Havas poroča iz Burgosa: Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji v Burgosu sklenil demobilizacijo letnika 1937. Ta demobilizacija se tiče okoli 50.000 vojakov. V mirnem času bodo ostali pod zastavo letniki 1938. 1939, 1940 Španska vlada ie tako potrdila svoj namen, da ostane nevtralna v evropskem spooadu. Burgos, 25. sept. br. Pod vodstvom generala Franca se je snoči sestal španski ministrski svet. Med drugim je sprejel načrt o reformi zakona glede prisilnih razlastitev, načrte uredb o celi vrsti javnih del in druge ukrepe. Posebno velikega pomena pa so bile spremembe na vodilnih mestih španske vojske. Za državnega pod- K vseh ostalih mestih v notranjosti Franci- Pariz. 25. sept. s. Poluradno poročajo, da je francoska vojska začela z večjimi ofenzivnimi akcijami na ozemlju med Saar-briickenom in Renom. Napadi, ki so jih pred tem Nemci izvedli so bili vsi odbiti s težkimi žrtvami. Francozi uporabljajo proti nemškim utrdbam nov tip prevoznega težkega topa, ki se je doslej posebno dobro obnesel. .Veu' Vorfc, 25. sept. br. Po najnovejših pregrupacijah francoskih čet na zapadnem bojišču sodijo ameriški vojaški krogi, da pričakujeta Anglija in Francija veliko nemško ofenzivo na zapadnem bojišču. London, 25. sept. e. Snočnje obvestilo francoske vrhovne komande se glasi: Lokalna aktivnost francoske artilerije in iz-vidniških oddelkov na vseh točkah fronte. Močna reakcija sovražnega topništva. Naša lovska in izvidniška letala nad sovražno obrambno črto, kjer so jih nemška letala napadla. Po kratki borbi so se naša letala vrnila na svoja oporišča. Curih, 25. sept. e. Dopisnik agencije Tass javlja o veliki aktivnosti nemške vojske v okolici Aachena. Nastane vprašanje, ali je to znak priprav za veliko nemško ofenzivo, sli ps je to znak zs bodočnost, ko bo stavljena ns kocko usoda Belgije. Dozdaj je prispelo z vzhodne fronte na zapadno okrog 3000 letal. Predno bodo Nemci mogli prepeljati vse čete s poljskega bojišča na zapadno fronto, bo trajalo še najmanj tri tedne. V Parizu in v je je ukrenjeno vse potrebno proti eventualnemu bombardiranju iz zraka. Vsi pariški spomeniki so zavarovani z vrečami peska. Pariz, 25. sept. e. Lokalni napadi nemških čet so se razširili na vso francosko fronto, toda vsi napadi so bili odbiti. Ze 48 ur je opažati precej močno aktivnost na posameznih krajih. Ni še mogoče reči, kakšen namen imajo nemške akcije. Sodijo, da Nemci najprej preizkušajo odpornost pozicij, ki jih zavzemajo Francozi na nemškem ozemlju. Dosedaj pa še ni prišlo do spopada v večjem obsegu. Sedanie borbe so le priprava za to svrho. Napadi se razvijajo v dolini Bliese neposredno na vzhodu Saarbruckna, na severni odsek Bitscha in so že dosegli Lauter. Ta aktivnost obsega vso okolico Hornbacha in Lautern-burga v širini 70 km Položaj Francozov ie v celoti povoljnejši, ker francoska artilie-rija dominira nad sovražno. Ugotovljeno je. da je več nemških letal že prispelo na zapadno fronto, toda francoska izvidniška letala dozdaj še niso opazila večjega premikanja čet proti francoski fronti. Dominioni pobijajo Angliji pomoč \rctington, 25. sept. s. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je napovedal, da bo poslala Nova Zelandija Angliji ns pomoč popolnoma opremljeno divizijo. Nadaljevanje no Z. strani Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ž*, »ptnum m Štev. 2»7 Nevtralnost Italije Komentar]! Italijanskega Uska # M levem govora — Iifava angleške vlado Rim, 25. sept. e. Italijanski lita v komentarjih Mussolinijevegs govora poudarjajo, d« je s najbolj kompetentne strani potrjeno italijansko stališče nevtralnosti, ki odgovarja nacionalnim Interesom države in lelji vsega naroda. Poudarjajo tudi, da je v sedanjem času najboljše, kar se more storiti, da se dela v mir« In podpira vsak poizkus za vzpostavitev miru. Od takega stališča Italije bo Imela koristi vsa Evropa, zlasti narodi ob Sredozemskem morju In na Jugovzhodu Evrope. V Rimu poudarjajo, da je bil Mussolinijev govor toplo sprejet na obeh straneh. Dočim v Berlinu cenijo stališče Italije zato, ker je omogočila lokalizacijo konflikta, prevladuje v Parizu mnenje, da je od politike Italije odvisen razvoj celokupne situacije. Tako piše turinska »Štampa«: Italija doslej še ni dala službene Izjave o nevtralnosti, na drugi strani na s svojo vojaško in moralno močjo predstavlja eno nai-odlične.lših sil na kontinetu. Zato tudi zapadni državi v dovoljni meri cenita važnost italijanskih činiteljev. London, 25. sept a Sinoči Je bila objavljena sledeče polofidelna igjava k Musso-linijevemu govoru: Oficielni angleški krogi razumejo in cenijo iskrenost Mussolinijevih nagibov in ministrski predsednik Chamberlain je že izrazil svoje priznanje za MuasoUnljevo prizadevanje, da najde mirno rešitev pred izbruhom vojne. Toda odločitev o vojni napovedi Nemčiji s strani Anglije Je bila nujna posledica nemške invazije na Poljskem, ki je bila primer nezakonitosti v mednarodnih odnošajih, proti katerim se Anglija skuša boriti. Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil že v svojem odgovoru v sredo: Naši cilji v vojni to dobro znani. Rešiti hočemo Evropo večnega strahu pred napadi in omogočiti vsem narodom življenje v svobodi in neodvisnosti. Kakršnekoli bodo nosledice ruske akcije na Poljskem, ostanejo ti nali cilji neiznre-menjeni in jih bomo zasledovali z vso odločnostjo. Amerika in Evropa Otvoritvena seja panameriike konference — Določitev enotnega stališča do položaja v Evropi Panama, 25. sept. br. Včeraj so se zbrali v Panami zastopniki 21 ameriških republik, ki so pristale na sodelovanje na panameriški konferenci, ki je bila sklicana na pobudo panamske vlade, da določi enotno stališče Amerike glede na vojno v Evropi. Predsednik konference 1e imel ob otvoritvi govor, v katerem }e med drugim dejal: Nismo se zbrali, da bi kakorkoli uničili njeno samostojnost in jo zasužnjili ali pa razdelili. Tudi se nismo zbrali, da bi odobrili kateremukoli narodu pravico, da bi spričo svoje premoči izvajal oblast nad drugim narodom In končno se nismo zbrali, da bi sklepali kakšne pakte s tajnimi klavzulami, marveč da zavzamemo svoje stališče do vseh teh političnih in pravnih momentov, ki so diametralno v nasprotju z osnovnimi načeli naših držav in Monroejeve doktrine. Naš namen ni, proglašati kakršnekoli rasne principe ali načela, ki bi bila v nasprotju z versko svobodo, marveč baš nasprotno, izpopolniti in do kraja zajamčiti izvajanle naših dosedanjih načel na pravnem, političnem, kulturnem in socialnem področju. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Roosevelt« Je zagotovljena večina Razprava o nevtralnostnem zakonu bo trajala še več tednov Washington, 25. sept. s. Zunanje politični odbor senata bo predložil predlog za odpravo prepovedi izvoza orožja kongresu predvidoma sredi tedna. Predlog obsega šest točk, ki jih ie navedel v svojem govoru predsednik Roosevelt ter dodatek senatorja Pitmana. Vsebina tega dodatka ni znana, vendar mislijo, da predlaga najstrožjo prepoved prevoza ameriških državljanov in blaga v vojujoče 9e države z ameriškimi ladjami. Doslej se je 51 senatorjev javno izrazilo za Rooseveltove predloge, tako da je večina za Roosevelta menda že zasigurana. 24 senatorjev je Roo-seveltovim predlogom odločno nenaklonje- nih, ostali pa se še niso izrazili. Včeraj je o Rooseveltovem predlogu za odpravo prepovedi izvoza orožja razprav Ijala demokratska večina zunanjepolitične ga odbora senata, danes pa pride predlog pred plenum odbora. Računajo, da bo tra jalo 6 do 12 tednov, da bo predlog šel sko zi vse instance obeh zbornic. Washington, 24. sept. br Prezident Roo sevelt je danes izjavil, da njegovega stališča v borbi za spremembo zakona o nevtralnosti ni razumeti tako. da prezident Roosevelt ne bi bil pripravljen na kompromise glede spremembe sedanjega načrta tega zakona. Nova ureditev živilskih nakaznic — Obroki so ponovno nekoliko zmanjšani — Nakaznice tudi za kruh in moko i>t:rlin, 24. sept. mp. Včerajšnji »Vttlki-scher Beobachter« je objavil najnovejšo uredbo, ki urejuje nabavo živil na nakaznice. Po tej uredbi je količina živil različna za normalno uporabo, za težake, za otroke do šestega ieta in za otroke od 6. do 10. leta. Uvedene so tako imenovane splošne državne živilske nakaznice. Na krušno nakaznico odpade tedensko na osebo 2 kg 400 g kruha oziroma dnevno 343 g. ta količina pa se lahko spremeni v tedensko na 1 kg 900 g kruha in 375 g moke ali' dnevno 27.1 dkg kruha in 53.7 g moke. Težaki imajo pravico tedensko na 3 kg 800 g kruha (dnevno 54.3 dkg) oziroma 2 kg 800 g kruha (dnevno 40 dkg) in 75 dkg (dnevno 10.7 dkg) moke. Otroci do 6. leta tedensko 1.1 kg kruha (dnevno 17 dkg) oziroma 60 dkg kruha (dnevno 8.7 dk£) in 375 g moke (dnevno 5.37 dkg). Na otroke od 6. do 10. leta pride dnevno 17.1 dkg kruha in 5.37 dkg moke. Za bivšo Avstrijo (sedanjo Ostmarko) veljajo posebna določila in dobijo n. pr. težaki tedensko za 37.5 dkg več moke kakor v ostalih delih države. Na državno mesno nakaznico odpade tedensko na osebo za normalno uporabo in za otroke od 6. do 14. leta 50 dkg mesa ali mesnih izdelkov (dnevno 7.1 dkg), težaki 1 kg tedensko (dnevno 14.3 dkg), delavci za najtežja dela pa tedensko 1.2 kg (dnevno 17.1 dkg). Namesto mesa se lahko kupi enaka količina obisti ali velike divjačine. Malo divjačino je mogoče kupiti brez karte. Na nakaznice za maščobe odpade za normalno uporabo tedensko 8 dkg surovega masla, osminko kg margarine ali zeliščne oziroma umetne masti ali jedilnega olja, dalje tedensko 6.5 dkg svinjske masti, slanine ali loja. Vsega skupaj je mogoče dobiti na nakaznico tedensko 27 dkg (dnevno 38.5 g) in vrhu tega Se tedensko 6.26 dkg (dnevno 8.9 g) sira. Težaki imajo pravico na tedensko 8 dkg (dnevno 1.1 dkg) surovega masla, 18.75 dkg margarine itd. (dnevno 2.67 dkg), osminko kg masti itd. (dnevno 1.8 dkg) ali skupno tedensko 39.25 dkg (dnevno 5.6 dkg) in 6.25 dkg (dnevno 8 9 g) BfaSL Na mlečne nakaznice dobe na dan ne-posnetega mleka otroci do 8. leta tričetrt litra, od 6. do 14. leta četrt litra, doječe matere in dojilje pol litra, prav toliko tudi bolehni delavci. ..4." . Na državno nakaznico za marmelado m sladkor dobi oseba na teden lO dkg (na dan 1.4 dkg) marmelade in četrt kg- sladkorja (dnevno 35.7 g). Prijatelji kave lahko dobe na nakaznico tedensko osminko kg nadomestila za kavo aH kavne primesi. Tudi jajca, umetni med in čaj je mogoče dobiti le z nakaznicami. Od 26. t. m. dalje stopi v veljavo nova določba glede nakaznic za milo. Nakaznica velja eno leto in »e lahko nabavi mesečno 75 g toaletnega in osminko kg pralnega mila. Osebe, ki ne perejo same pe-jcife ga oddajajo pericam aH pralnicam, morajo tem izročiti tudi nakaznice za milo. Solidarnost britanskega imperija London, 25. lept. s- Današnji »Times* posvečajo uvodnik enotnosti, ki vlada v angleškem imperiju in nsglsšajo. da je ts enotnost že sama na sebi sigurno jamstvo za končno zmago v vojni. Posebno dobrodošla je Angliji pomoč v letalstvu, ki jo je ponudila Avstralije in drugi dominioni. Kanada se je izpremenila v vojni ar-zenal, ki producira ogromne količine vojnega materiala in dobavlja tudi živež. Avstralija in Nova Zelandija sta stavili na razpolago ves presežek svoje poljedelske proizvodnje. Obvezna delovna služba v Litvi Kovno, 25. sept. br. V Litvi je bil danes uveljavljen zakon o obvezni delovni službi Delovno obvezni so vsi moški v starosti od 16. do 60. leta. Mreža morskih min med Nemčijo in Švedsko London, 25. sept AA. Reuter: Po poročilih nemških radijskih postaj se je mreža podmorskih min med Nemčijo in južno obalo Švedske razširila in se nahaja sedaj na sledečem prostoru: 55. stopinj 5 minut severne širine, 12. stop. 21. min. vzhodne dolžine, — 55. stop. 4. min. severne Širine in 12. stop. 34. min. vzhodne dolžine, — 55. stop. 14. min. severne širine in 13. stop. vzhodne dolžine, — 55. stop. 19. min. severne širine, 12. stop. 55. min. vzhodne dolžine, — 55. stop. 18. min severne širine in 12. stop. 55 min. vzhodne dolžine. To pomeni, da se mreža min nahaja v sledečem ozemlju: vzhodno od polotoka Moen na otoku Zeeland, na katerem se nahaja mesto Kodanj. v smeri proti otoku Wiegend, nato proti Severnemu morju, nekoliko vzhodno od te cona* na pol pota med otokom Wiegend ln južno Švedsko obalo, nato v kraju jugozahodno, med nemško obalo med Warnemundom in otokom Idealan in nekoliko vzhodno od tega. Vsa Itiri polja min se torej nahajajo med teritorija] m mi vodami, jugovzhodne Danske in Nemčije Rudniška v Nemčiji Bochum, 25. sept. AA DNB. V rovu Hsnnover rudnika BochunvHordcl je nastala včeraj eksplozija plinov. Do polnoči so izvlekli osem mrtvih. Zaradi požara, ki je nastal v reševalnih hodnikih, ni bilo mogoče spraviti is rudnika 9 radarjev, tako da ni več verjetno, da bi bili še živi. 14 rudarjev je hudo ranjenih. Gasilska svečanost v Dravijah IJnTJ— 15. ~hTi«biii Novo predmestje Ljubljane, Dravi je, so imele včeraj lep dna. Drave!jci s žaput-čani so praznovali krat novega gnati Bitega orodnega avtomobila, ki je v glavnem delo požrtvovalnih *tJM1> gasilcev, obenem pa je ba včeraj v Dravlje tudi zlet gasilske župe Ljubljana mesto. V počastitev gostov so bile Dravtje včeraj vse okrašene in v sestavah. Popoldne se je domača četa gasilcev podala na Vodnikovo cesto pred solo, kjer je bil sprejem gasilskih čet iz Ljubljane In okolice. Pred šolo se je po sprejemu formirala povorka, v kateri so bile zastopane poleg gasilcev tudi številne narodne noše m fantje na konjih, ki je krenila pred gasilski dam v Dravi jah. Tam je goste sprejela Se večja množica domačinov, ki je občudovala v zelenje ovit novi orodni avtomobil poleg odra. Po razmestitvi čet okrog odra je kaplan g. Kambič opravil krstni obred novega avtomobila. Slavnostni govor je imel podstarešins gasilske župe Ljubljana-meeto draveljski domačin g. Vinko Štrukelj, ki se je v svojem govoru spomnil Nj. VeL kralja Petra II., pokrovitelja jugoslovenakegs gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava in vsega kraljevskega doma, nato pa pozdravu odličnike in druge goste, posebno pa ku-mice novega avtomobila ge štirnovo, Kal-čičevo. Kregarjevo in Šustsršičevo. Obrazložil je izredno požrtvovalnost domačih gasilcev in gasilstvu naklonjenih Dravelj-cev sploh, najiskrenejše pa se je zahvalil sedmerim članom, ki so v večernih urah sami izdelali vso karoserijo ss novi avtomobil brezplačno in s tem prihranili četi nad 40.000 din stroškov. Lepe besede na gasilce je naslovil po govoru g. Štruklja starešina gasilske čete Ljubljana mesto g. Stanko Pristovšek. nakar je razdelil najpo-žrtvovalnejšim članom, ki so delali na avtomobilu, Ivanu Tomafiču, Albinu Brecelj-niku, Francu Berliču, Janku Berliču, Alešu Celarcu. Mihi štiblju in Alojzu Kogov-šku odlikovanja, srebrne križce, s katerimi jih je odlikovala v priznanje njihovih zaslug gasilska zajednica Po končani slovesnosti je bila na vrtu Sojarjeve gostilne prijetna domaČa zabava. Skupščina Zlatorogo-vega stega skavtov Ljubljana, 25. septembra. V beli dvorani »Unionac je bila včeraj ^poldne HI. redna skupščina »Zlatorogove- stega skavtov v Ljubljani«. Skupščino, ki so se je udeležili člani, njih starši in go-;tje v tolikem Številu, da je bila dvorana nabito polna, je vodil načelnik g. Miroslav Zor. S skupščine je bila odposlana udano-stna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II kot najvišjemu zaščitniku skavtov, nakar se je načelnik spomnil umrlega člana stegovega sveta Viktorja Perperja, Čigar spomin so zborovale! počastili s trikratnim vzklikom: Slava! Načelnik je nato pozdravil zastopnika bana g. svetnika Planino in prosv. inšpektorja dr. L. Sušnika zastopnika divizijskoga generala D. Stefanoviča g. majorja Heren-do, zastopnike sorodnih organizacij in druge. Načelnik je v nadaljnjih izvajanjih orisal delo v organizaciji. Steg obstoja že tretje leto, lastna pravila pa je dobila organizacija šele na skupščini 19. februarja letos. Po malem jesenskem zastoju je lani uprava zopet krepko prijela za delo in s pomočjo starejših skavtov ustvarila novo življenje v stegu. Steg je lani za Vse svete položil venec na spomenik v vojni padlim žrtvam, priredil je božičnico s tombolo, za Jurjevo pa izlet, združen s polaganjem jurjevdanske obljube. Največja prireditev je bilo razvitje stegovega in dveh četnih praporov. Razen tega so stegovi člani sodelovali pri raznih prireditvah in v samarijanski službi. Poročilo tajnika Marjana Tratnika govori o živahnem dopisovanju stega ter o statistiki v preteklem poslovnem letu. Vodo-vih sestankov je bilo 237, četnih 139, izletov 88, sej uprave 36 in 3 tabori. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel steg dohodkov 9965 din, Izdatkov pa 9758 din in znaša saldo 207. Stegov inventar je vreden 4692 din in obsega kuhinjsko in sobno opremo ter več drugih predmetov. Njegova knjižnica ima \S1 knjig. Roverski klub »Uskok« druži samo starejše člane, ki so posebno dobri kolesarji. Izdaja v zvezi z litijskimi skavti tudi revijo »Skavtska pota«, namenjeno starejšim članom in vzgojiteljem, Roverski klub »Mango« se je moral boriti z velikimi težavami, ki jih je srečno prebredel. Turjaška četa skavtov je razvila letos svoj prapor in se je pridno udejstve-vala pri vseh prireditvah stega. Tudi Sve-tovlteva Četa skavtov je prestala letos mnogo težav, toda je srečno zavozila v mirnejšo dobo in se bo kmalu krepko razvila. Taborila je na Otočcu pri Novem mestu. Bežigrajsko krdelo volčičev je najmočnejše, saj šteje nad 50 agilnih članov. Volčiči so taborili letos v Mednem. Upravi je bila izrečena razrešnica ter je bil Izvoljen nov odbor. Za prvega starešino je bil Izvoljen podpolkovnik F. Herczog, za drugega pa Jurij Kramer, za pomočnika starešine prof. Kobilica Rudolf, za načelnika Zor Miroslav. Cetovodje in predsedniki edinic so: Trtnlk Marjan, Šalamun Franc, Roš Matija. Slajpah Miroslav ter Zor Miroslav, tajnika Trtnlk Marjan in Erker Franc, blagajnik Podlesnik Rado, gospodar Pllverlč Dušan, knjižničar Grabnar Boris, stegov trgovec pa bo Slajpah Jakob. Fantovski pretep Hud pretep je nastal včeraj v znani Ru. sovi gostilni v Dragomeru, kjer so fantje plesali in seveda preveč pili. Kmalu so se pričeli zaradi deklet hudo gledati, naenkrat pa so si skočili v lase. Ostalo pa ni pri navadnem pretepu, marveč so nekateri potegnili nože s katerimi so planili nad druge. Na bojišču je obležal 241etni pose tnikov sin France Perko. ranjen z nožem v hrbet v bolnico pa so morali prepeljati tudi 201etnega posestnikovega Sina Iz Dregomera Jerneja RemSkarja, ki ga je eden izmed nasprotnikov sunil z nožem v desno stran prsi. Borzna poročila. c urin, 25. septembra. Beograd — Pariz i0, London 17.65, New York 44225, Bruselj 74.87. Milan 22.50. Amsterdam 23525. Berlin 176, Stockhoim 100.25, Oslo 105. Kopenhagen 85.40. Ostali tečaji ne notiralo. Žene za dom in narod LJeNJann, 25. lanska zveza, sekcija aa dravsko banovino, je imela včeraj dopoldne svoj V. občni zbor. Poročila odbomlc •o pričala, da v zveni organizirano slovensko asnstvo s presenetljivim uspehom dela na kulturnem, socialnem in narod-no-obrambnem področju. Zborovanje je otvorila predsednica ga. Mira Engefcnan, ki je poudarila, da je zveza posvetila največjo pozornost narod-no-obrambnemu dem. Narodno -o hrambn o delo je prva zapoved naroda, ki hoče častno m s ponosom uveljaviti svojo pravico do obstoja v krogu drugih narodov. Naš narod meji na mogočne tuje sosede. Na mejah Germanov. Romanov in Slovanov so stale slovenske lene stoletja na braniku, čeprav so Izgubile na tisoče svojih sinov. V sedanjih Časih, polnih negotovosti in presenečenj, morajo tudi slovenske žene z vso mirnostjo in pogumom sprejemati najtežja bremena in delati z vsemi silami, da se prebijemo skozi viharje k lepši bodočnosti. Članice vseh naših dfrućtev naj poakrbe, da bo vsaka žena pojmovala s veo dušo in z vsem srcem, da je njena sreča, sreča njene družine ter bodočih po-kolenj samo v njenem narodu in njeni narodni državi. Ako bo vsaka naša žena to pravilno pojmovala, bo nasla vedno pravo pot. Ta pot, po kateri so usmerjena naša stremljenja in prizadevanja, je pravična, ker želimo in hočemo, da bi svet vsakomur dal in pustil . kar mu pripada, njegovo materinsko besedo, ki nam je najdražja dobrina. Jugoslavenska ženska zveza se Ob vsaki priliki bori za resnico hi pravico. Zato je popolnoma razumljiva njena zahteva, naj se da tudi ženam pravica poln opra v-nostl. Zavedamo se svojih dolžnosti in jih tudi izvršujemo, zato pa zahtevamo tudi svoje pravice. Zaradi težkih časov je bilo nase delo v pretekli poslovni dobi mnogovrstno in selo obsežno. Dela v splošni blagor smo se lotile z vso vnemo in vsem razumevanjem. Vabimo v naš krog vse, ki hočejo kakorkoli našemu narodu koristiti. Ga. Cirila fttebi je poročala, da je 14 v zvezi včlanjenih društev poslalo svoje zastopnice na občni zbor. na kar je ga. Preinfalk poročala o poslovanju tajništva v pretekli poslovni dobi. V zvezi je 20 društev V slovenski sekciji Jugoslovenske ženske zveze je včlanjen'h 20 društev. Ponovno je pristopil v sekcijo ženski odsek združenja poštnih uradnikov. V zvezo bo vstopilo tudi nedavno ustanovljena Kolo žen zadrugark Delo se je vršilo v Štirih komisijah in sicer za tisk, za zaščito otrok, za izseljeništvo ln v gospodin jsko-gospodarskl komisiji. Zveza se je udeleževala občnih zborov vseh včlanjenih in drugih socialnih in dobrodelnih društev. Slanice so priredile več predavanj v dru- in gjtrialfifr delo naH*1 i •tvih in tri javne prireditve. Težišče dela m prizadevanja zveae pa je bilo v socialnem in narodno-ohrambnem delu. Članice so Izvedle nabralno akcijo. Slovenske žene hooejo spričo resnosti položaja obiti vam trenja in deliti skupno za skupne koristi .To svojo voljo so izrazile v spomenici slovenskih žen, ki jo je podp salo 67 ženskih društev in žensko članstvo 185 mešanih organizacij. Združena ženska društva so z nabiralno akcijo labrala 8 UaoČ 540 din. Denar se je naložil v fond, is katerega se bodo črpala sredstva za pomoč našim obmejnim otrokom. Gdč. Levceva je poročala, kako je zveza porabila fond iz nabiralne akc je. Predsednica je sporočila, da je v zvezo pristopila tudi ženska sekcija akademskega društva »Jugoslavije«, nakar so slexgodoviii«ke-gm društva bo v torek 26. t. m. ob 5. po- EDldne v knjižnici Narodnega muzeja v jubljanl (vhod z Bleiweisove ceste). Člani ln prijatelji društva uljudno vabljeni. lj— Za mestne reveže sta darovala m-Stanko in ga Majda Baver. Komenskega Ul. 24, 100 din v počastitev pok. prof. Adolfa Lapajneta, družina g. polkovnika Oskarja in ge. Mare Vidic. Cesta 29. oktobra št. 12, pa je-poslala 100 din v počaščenje pok. generala Adolfa Kilerja, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! lj— XXIII, žrebanje obligacij 6*/t obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske je bilo 15. t. m. v mestnem računovodstvu, ko je bilo izžrebanih 236 številk za skupno vsoto 1,200.200 din. Izžrebane številke so bile objavljene v zadnjem »Službenem listu«. —lj Poziv piscu članka »Spor med hišnimi posestniki in dimnikarji«. Združenje dimnikarjev v Ljubljani poziva J. K., pisca dveh člankov v »Slovenskem Narodu« pod gornjim naslovom, naj v >Sloven-skem Narodu« objavi svoj polni naslov, da bodo dimnikarji vedeli, kdo in kaj je in s kom imajo opravka Nadalje prosimo g. pisca J. K., naj sporoči združenju imena dimnikarskih mojstrov, ki jih sumniči zaradi nepravilnosti, ter imena onih strank, ki se smatrajo prizadete. S tem Mrmrajo dimnikarjev za dravsko vino v Ljubljani. lj— V Ljubljani se aamrii od 16. septembra do 31. septembra; Rovan Jožefa, 71 lat, zasebnica. Galusovo nabr. 11; Cizelj Antonija, 27 let. šivilja. Vodovodna c 22: Ambrožič Marjeta roj. VaaaL 73 let zasebni ca. Poljanski nasip 16; Lang Joža. 49 let. tesar. Pristava pri Trticu; Hlavatv Marija, roj. Bareš. 80 let. zasebnica. Cesta 29. oktobra 20-11; Burgar Marija roj. Pi-rih. 74 let zasebnica. Velika čolnarska ul. 6; Pečnik Martin, 82 let zas. uradnik. Poljanska c 19; Naglic Vida. 35 let. zasebnica. šubičeva ulica S; Lavrič Marija roj. Pust. 88 let. zasebnica, Vodmatski trg 5; Bal oh Klara, 52 let učiteljica, Kladezna ul. 9; Božič Marij« roj. SušterŠič, 54 let, žena žel. zvan. v p-. Gasilska c S; Streki Uršula, roj. Zupančič. 81 let, žena hlapca. Japljeva ul. 2. — V ljubljanski bolnici ao umrli: Mohar Ivan, 80 let, žel. sprevodnik v p.. Mestni trg 9; Belič Alojzij, 17 let. sin posestnika. Vič 29; Mrak Jakob. 2 leti. sin delovodje. Koroška Bela 124 pri Jesenicah; Ferjan Karol, 64 let, pis. pristav banske uprave. Cesta 29. oktobra St. 9.; Premk Silva, 17 let modist vajenka. Vodmatska uL 14; Kajzelj Bogomil. 65 let, bančni uradnik v p., Mumikova ul. IS; Globočnik Marija roj. Kolar, 56 let vdova delavca. Stari trg 3; Furtini Ivanka, 26 let, služkinja, Polje 147 pri Ljubljani; Regent Amalija roj. Daneu, 41 let. žena zidarja, Pod-gora 10 obč\ St. Vid pri Ljubljani; Kušir Marija. 65 let, posestnica. Brezje 6 pri Kamniku; Kržič Marjana. 54 let. zasebnica. Rakitna 24 pri Ljubljani; Benič Jure, 26 let delavec. Rožna dolina. C. IX-27; Sušnik Franc, 61 let, delavec. Praprlče obč. Šmartno v Tuhinju; Štrukelj Ludvik, 18 let. čevljarski vajenec. Sv. Petra c. 81; Zaje Elizabeta. 46 let. služkinja, Bleiwei- pozivom združenje dimnikarjev končuje I sova c. 16; Breskvar Franc, 35 let, knjigo-vsako javno razpravljanje z g. placem.— vez. Cesta 29. oktobra 12. Včerajšnji športni dogodki Tekmo med LJubljano in Slavijo je pokvaril pristranski sodnik in se je končala s pretepom LJubljana, 25. septembra. V hrvaško-slovenski ligi je bilo včeraj na sporedu. V. kolo. Končalo se je precej presenetljivo. V Ljubljani je gostovala Varaždinska Slavlja, z njo pa tudi popolnoma nemogoči sodnik, ki je tako očitno sodil v škodo Ljubljane, da je končno pri gledalcih zavrela kri in je prišlo do izgredov, kakršni so pri nas redki. Znaten delež, in to je najbolj žalostno, so k še večjemu neredu prispevali bas oni, ki bi morali gledati na red. Tak način pomirjevanja je vreden vse ob-soje in če so bili pri tem nekateri poškodovani, so tega krivi sami. Tekma se je končala 7 minut pred regularnim časom. O nji bodo razpravljali pri zeleni mizi in ko bodo Iskali krivca, ki naj ga zadene najstrožja kazen, sodnik ne sme biti prikrajšan. Tekma med Ljubljano in Slavijo je bila prav za prav igra enajstih nasproti dvanajstim. Sodnik je bil nedvomno najboljši igralec gostov in je zanje storil več kakor vsa ostala enajstorica. Do odmora je bilo se vse kolikor toliko v redu in rezultat 2:2 približno ustreza dogodkom na igrišču. Po odmoru, ko je začela Ljubljana prevladovati, pa je moi s piščalko onemogočil sleherno potezo domačih, gostom pa dovolil najrazličnejše prekrške pravil. Ko je v 38. min. prisodil proti domačim prosti strel, čeprav je bilo očito, da bi se morala streljati enajstmetrovka proti gostom, je bilo potrpežljivosti med občinstvom konec. Nastal Je splošen pretep, letelo je kamenje in steklenice in sploh je bilo polno grdih scen. Pri stanju 3:3 je sodnik predčasno odžvižgal. V ostalih tekmah te lige je Hašk v Zagrebu slavil zmago nad Hajdukom s 3:1, v Splitu je Gradjanski oddal tamošnjemu Splitu točko z rezultatom 0:0, v Sarajevu je osješka Slavlja prav tako s S as kom delila točko, izid pa je bil 3:3. V Subotici je Concordia premagala Bačko 3:1. V vzhodni ligi so bili naslednji izidi: BSK—Vojvodina 5:3, 2ak—Zemun 7:1, Gradjanski Skopije— Bask 2:1, Jugoslavija—Bata 3:0. V prvenstvu LNP so bili naslednji rezultati: Svoboda—Kranj 2:2, Mars— Hermes 2:1, Jadran—Reka 2:0, Disk—Bratstvo 6:3. Olimp—Hrastnik 1:0. Amater—Celje 4:0. Železničar—Rapid 2:1, Mura—Maribor 3:1, čšK—Gradjanski 3:1. V kopališču Ilirije so imeli srednješolci prvenstvo v plavanju, šlo je za 3 pokale, ki so Jih darovala SK Ilirija in plavalni pod-savez. Med moškimi je zmagala sigurno I. dri. real. gimnazija, med ženskami prav tako sigurno Mestna ženska gimnazija, v wa-terpolu pa I. drž. real. gimnazija. Na stadionu je bil atletski miting, ki je prinesel po večini povprečne rezultate. Iz t>*fa —c Vpisovanje pri Sokol skem društvu Celju-mstici bo za vse oddelke zaključeno v soboto 30. t. m. Društvo opozarja vse, ki se nameravajo vpisati k sokolski telovadbi, da po tem roku ne bo sprejelo nikogar več. —c Stare jii telovadci obeh celjskih sokolskih društev se bodo sestali v torek 26. t. m. ob 18.30 v telovadnici Sokolskega društva Celja-matice v mestni narodni šoli, da določijo urnik telovadbe. Ns sestanek naj pridejo tudi starejši člani, ki do* slej niso telovadili —c Olimp : Hrastnik 14 (0:0). Na igrišču Olimpa je bila v nedeljo popoldne odigrana podsavezna prvenstvena tekma, ki se je končala s tesno zmago Olimpa. Neodločen rezultat bi bil bolje odgovarjal poteku igre. Olimp je igral požrtvovalno. Obramba se je dobro uveljavila, napad pa ni nudil skupne in smotrne igre Olim-pova enajstorica je bila kombinatoroo šibka in tudi ni imela strelcev pred golom. Hrastničani so pokazali solidno tehnično in kombinatorno znanje, bili pa so premalo odločni pred nasprotn Kovim golom. Gostje so začeli že takoj v začetku krepko napadati in so imeli prvih 30 minut nekaj več od igre. Nato se je Olimp nekoliko znašel in je izvedel nekoj nevarnih akcij. Igra je postala izenačena, vendar pa nobenemu moštvu ni uspele potresti nasprotnikovo mrežo. Po odmoru je začel Olimp krepko napadati, vendar pa gostje niso klonili. V 27. minuti je diktiral sodnik enajstmetrovko proti Hrastniku, ča-ter je streljal, vratar je interveniral, a mu je žoga ušla iz rofc v mrežo. Hrastničani so napeli vse sile, da bi izenačili kar jim po kljub vsem naporom ni uspelo, ker v odločilnih trenutkih niso imeli strelcev. Sodil je g. Erlih iz Ljubljane točno in objektivno. Pred to tekmo je mladina SK Celjo v prvenstvenem srečanju premagalo mladino SK Olimpa s 4:0 (3:0). Na istem igrišču je bila dopoldne odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Štorami Tekma se je končala neodločeno 0:0. Z Zidanega mosta — It orožnltke službe. Pretekli petek je bil premeščen na lastno pro§njo orožniskl narednik g. Vasilij BrankoviČ, ki je služboval na Zid. mostu precej let. v Kotinj v Liko. Med domačini jo bil g. Bronkovič splošno priljubljen. Zlasti so ga čislali So* koli kot svojega zvestega Člana, ki je pridno propogiral sokolsko idejo ter vedno po-scčal vse prireditve. Želimo mu voc najboljše na novem službenem mestu. SPORT Dirka na Večni poli. MotosekcMa Avtomobilskega kluba poroča, da bo priredila tudi letos 15. oktobra svojo motociklistjčno hitrostno dirko na Večni poti. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo 22. oktobra. železniška nesreča na Zidanem mostu Zidani most, 23. septembra Včeraj okoli 1. zjutraj se je pripetila na Zidanem mostu nasproti kurilnice železniška nesreča. Iz Krškega je prihajal proti Zidanemu mostu tovorni vlak, istočasno pa je Z nasprotne strani privozil premi-kalni vlak, ki je imel samo nekaj voz. Vlaka sta trčila skupaj. Le srečnemu naključju se je zahvaliti, da je vlakovodja tovornega vlaka ostal nepoškodovan. Prva dva voza sta se razbila in prevrnila, močno pa so bili poškodovani tudi naslednji trije vozovi. Premikalni stroj je skočil s tira. Kurjač je odskočil iz stroja in se tako rešil, dočim je strojevodio ostol no stroju. Vseh je skočilo s tiro osem voz Na kraju nesreče je ležalo po tleh precej pšenice, masti in klobos, kor je bilo naloženo v tovornem vlaku. Škoda je precejšnja. Naše «lei?Ji$čr: DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 25. septembra: zaprto Torek, 26. zaprto (generalka). Sreda. 27. septembra: Hudičev učene- Premierski abonma Četrtek. 28 Kacljancir, Red. Četrtek. Petek, 29. septembra zaprto. Sobota, 30. Hudičev učenec. Izven. DRAMA Druga premiera v letošnji sezoni bo Sha-wova igra »Hudičev učenec« v režiji dr. Bratka Krefta, z Janom v glavni moški in žaričevo v glavni ženski vlogi. Dejanje, ki se godi za č^sa osvobodilnih bojev v Ameriki, slika nesebično žrtev cd vseh zaniče-v&nega »hudičevega učenca s Riharda Dud-geona. ki je pripravljen ž tvovati svoje življenje za rešitev pastorja Andersona. Premiera bo v sredo za premierski abonma. Uprava Narodnega gledališča naznanja, da sprejemajo se vedno v pisarni dramskega gledališča (blagajnah prijave za letošnji abonma Zamudniki dobe nadoknađene preds:ave. ki so jih vsled začetka sezone morda zamudili. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 30. Srbska kraljica. Otvoritvena predstava. Premierski abonma. Z otvoritveno predstavo »Sabske kraljice« bomo dobili na repertoar učinkovito opero velikega sloga, ki jo je skomponiral Gole-mark. Dejanje slika obisk sobske kraljice pri kralju Salomonu ter njeno ljubezensko zgodbo o njegovim dvorjanom A sadom, ki ga bo pel kot stalni gost Oostič. Dirigent: Stritof, reZlser: Debevec, koreograf: ing. Golovin, ln-eenator: ing. oreh. Pran«. Otvoritvena predstava bo za premierski abonma. OKUŽENA KRI KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danes ob 1C 19. In 21. ari a«prokllrao aadnjlto**! Prvi film, ki obravnava v poljudni obliki problem seksualnega vprašanja. — Za mladino pod lt letom je film neprimeren! _ _ 1 V Ventu v Oetztalskih Alpah so zgradili opazovalnico za premikanje lednikov. Prekrasen orientalski film, ki vsakomur izredno ugaja. Malo je filmskih sižejev s tako eksotično vsebino in dejanjem. CHARLES VANEL DENISE BOSC KINO MATICA — Telefon 21-24 JAMILA po romanu Henryo> Bord>auxa Predstave ob 16.. 19. ln 21. uri DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Film, ki nam v l*jnapetejših prizorih Zakaf sem postala vohunka odkriva opasno delovanje vohunov med vojno! — Francoski vohunski urad »deincieme bureau« Edwitre IVuillere, Erioh v KINO UNION, tel. 22-21 Stroheim ln Jean Galland Danes ob 16.. 19. in 21. uri Dragoceno zastavo kraljice Marije si je pri' borila vrsta članic Ljubljanskega Sokola Lepi uspehi tekmovalk — Svečana predaja zastave Je bila včeraj popoldne v Tivoliju Ljubljana. 25. septembra V telovadnici Narodnega doma in na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju so bile v soboto od 8. rjutraj do 1430 prve tekme za zastavo Nj. Vel. kraljice Marije, ki jo je poklonila kot prehodno darilo vrsti zmagovalki v višjem oddelku. Kakor za meč kralja Aleksandra, tako je tudi za zastavo kraljice Marije določen poseben pravilnik. Pri tej tekmi je zmagala vrsta Članic Ljubljanskega Sokola, tako da hrani matično društvo obe darili, kraljev meč in zastavo kraljice Marije. K tekmi so se prijavili načelnici Saveza SKJ s. Elzi Skolorjevi, ki je tudi vodila tekme: Ljubljanski Sokol, Sokol Ljubljano II, Kranj, Beograd. Zagreb in Novi Sad. Pogrešali smo pri tej tekmi izvrstne telo-vodke Sokola I Tabor in iz Celjo, ki bi nivo tekme gotovo ie bolj povzdignile. Vse vrste so se dokaj dobro pripravile za tekmo, predvsem je bilo na višku vrsta Ljubljanskega Sokola, prav dobro pa so se odrezale tudi tekmovalke iz kranjske župe. Tudi ostale vrste so imele nekaj izbornih tekmovalk. Prvič se je pomerila v težji tekmi vrsta Sokola Ljubljana II. ki zasluži vso pohvalo. Mlade telovadke bodo po nadaljnjem sistematskem vežbanju dosegle Sc prav lepe uspehe. Dopoldne so tekmovalke absolvirale tekme na orodju, na gredi, krogih, do-skočni bradlji, popoldne pa so tekmovale na letnem telovadišču v redovnih in prostih vajah, v teku na 60 m, v metu diska in v skoku v daljino. Najboljše uspehe so dosegle tekmovalke na gredi, manj zadovoljivi so bili uspehi na krogih, dočim smo videli na bradlji prav lepe izvedbe Proste vaje so šle gladko, v prostih panogah pa se je nekaterim telovadkam poznalo, da so imele za seboj premalo vežbanja. To velja zlasti za sestre iz Kranja m Sokola II, v splošnem pa nismo pričakovali v prostih panogah tako lepih rezultatov. Tekmo je poteklo v vzorni disciplini vseh tekmovalk in je proti večeru sestra načelnica razglasila nastopne uspehe: L mesto vrsta Ljubljanskega Sokola 431.2 točke ali 84.54Tr, II. mesto župa Kranj 370.1 ali 72.57%, III. župa Beograd 350.8 ali 70.55%. IV župa Zagreb 355.3 ali 69.67%, V. župa Novi Sad 352.6 ali 69.14%, VI. vrsta Sokola Ljubljana II 270.9 ali 53.12%. Posameznice: 1. Ančka Pribovškova — Ljubljanski Sokol 77.9 točke ali 97.38^. 2 Lidija Rupnikova — Lj. Sokol 73.3 ali 91.63%, 3. Dušica Komačeva — Lj. Sokol 60.7 ali 83.38%, 4. Olga Rovnjeva — Novi Sod 66.6 ali 83.25%. 5. Alis Karpatijeva — Beograd 65 ali 81.25%, 6. Franja Ponik-varjeva — Lj. Sokol 64.3 ah 80.38%, 7. Jelica Vazzazova — Lj. Sokol 61.9 ali 77.38%. 8. Boža Plahutova — Kranj 61 ali 76.25%. 9. Dragica Deličeva — Zagreb 60 ali 75%, 10. mesto pa si delita Slavica Kraljeva — Kranj in Ančka Hafnerjeva — Jesenice 59.3 ali 74.13%. Uspehi na posamezrih orodjih in v prostih panogah so bili naslednji: bradlja: 1. Pribovškova — Lj. Sokol 9.8 točke, 2. Benedikova — Kranj in Deličeva — Zagreb 9.7, 3. Vazzazova — Lj. Sokol 9.6. krogi: 1. Benedikova — Kranj 9 7, 2. Pa-talova — Pančevo in P*:pnikova — Lj. Sokol 9.6. 3. Pribovškova, Vazzazova — obe Lj. Sokol in Deličeva — Zagreb II 9.5. gred: 1. mes'o s; dcliio z 9.9 točke s. Djordjevičeva — Beograd. Kraljeva, Hafnerjevo in Benedikovo, vse župo Kranj, Vazzozovo in Rupnikovo. obe Lj. Sokol. proste vaje: 1 mesto z 10 točkami so zasedle Keržanova in Stegujeva — Lj. Sokol, Hafnerjeva — Jesenice. tek na 60 m: 1. Pribovškova — Lj. Sokol 8.6 sek., 2. Rupnikova — Lj. Sokol in Ja-nackovlčeva — Zagreb 9 8 sek. met diska: 1. Pribovškova — L j. Sokol 28.8* Rupnikova — L j Sokol 28.50 m. 1 Rovnjeva — Novi Sad 25.98 m, 4. Komačeva — Lj Sokol 25.14 m. skok \> daljino- 1. Karpatijeva — Beograd 469 cm, 2. Pribovškova — Lj. Sokol 451 cm, 3. Komačeva — Lj. Sokol 435 cm. Akađetn?ia in izročitev Pop-'Mn'1 ob 15. se je zbralo na telovadi "Ču Ljubljanskega Sokola ^n00 ljudi, ki «o snreieli zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije brigadnega generala Dušana Dodi-Ča z burnimi ovacijami. Pri vhodu na te-Tovad**če so pozdravili zastopnika Nj. Vel. kraljice starosta br. Gangl, savezno načelnica E'*a Skalarjeva. član savezne uprave br Veri j Svaigar, domačin podstarosta Ljub1 lanskega Sokola br. dr. Fran Kondore in zastopnik župe nam. staroste br. inž. Lado Bevc Ob nrihodu kraljičinega zastopnika ie vojaška godbo zaigralo pozdravno koračnico, nakar so odličniki zavzeli svoja mesta v okrašeni tribuni. Po snreienvi kraljičinega zastopnike so ob zvokih sokolske koračnice prikorakale na telovadi^če vse tekmovalne vrste in oddelki Ljubljanskega Sokola, ki so nastopili na akademiji s kraljevim in naraščaj-skim praporom na Čelu. Vsi navzočni so ob igranju državne himne izkazali čast dr-iaval zastavi, ki se je polagoma dvigala na visok jambor, nato pa je sledil nastop tekmovalk in telovadnih oddelkov Ljubljanskega Sokola. Telovadni spored so otvorili naralčojni-ki Ljubljanskega Sokolo z izvrstno uspelo dvanajstorico. ki je občinstvo izredno navdušilo. Po naraščajnikih sta nastopili dve vrsti članic tekmovalk z vojomi na gredi in na bradlji. Obe sta pokarali izvrstne sestave na obeh orodjih in občinstvo zato ni štedilo s priznanjem. Vse telovadke so izpričale, da so kos tudi najtefjim vajam. Na gredi nas je zadivilo s krasno vajo s. Djordjevičeva iz Beograda, na bradlji pa so se odlikovale Hafnerjevo z Jesenic, Hriborjeva iz Ljubljene in Benedikovo iz Strožisča. Občinstvo je priredilo vrlim telovadkam navdušene ovacije. Ljubek je bil nato nastop dvanajstorico naraščajnic Ljubljanskega Sokola z lokL Izvedba je bila skoro brezhibna in so no-raščajnice zaslužile toplo odobravanje gledalcev. V belih telovadnih dresih je nastopila vrsta članov Ljubljanskega Sokolo na bradlji, ki je zo svoje vrhunske izvedbe žela vsestransko odobravanje. Že med nastopom članov na bradlji so prišli na telovadišče zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije, savezna načelnice s. Sko-larjeva in podstarosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Kandare. da izroče zastavo zmagoslavni vrsti Ljubljanskega Sokola. Občinstvo se je zgrnilo okrog tekmovalnih vrst, ki so se postavile pred zastopnika Nj. Vel. kraljice Marije. Savezna načelnica s. Skalarjeva je iskreno pozdravila najprej kraljičinega zastopnika generala Do-diča, potem pa poudarila važnost sokolskega dela žen v telovadnici in pri vzgoji naroda. Kako visoko ceni delo jugosloven-skih Sokolić Nj. Vel. kraljica Marija, je dokaz zastava, ki jo fe poklonila kot prehodno darilo članicam pri tekmah vrst višjega oddelka. Ta zastava naj bo simbol naloge, ki je dana zenam-Sokolicam in naj vzpodbuja k nadaljnjemu vztrajnemu so-kolskem delu. Svoj govor je s. načelnica zaključila s pozdravom Nj Vel. kraljici Mariji, Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Množice so priredile viharne ovacije Nj. Vel. kraljici in vsemu kraljevskemu domu. V imenu Nj. VeL kraljice Marije je izročil general Dodič zastavo savezni načelnici S prošnjo, naj jo izroči zmagovalni vrsti Ljubljan&kego Sokola. Zastopnik Nj. Vel. kraljice Morije je v svojem nagovoru prosil, naj bi ta zastava, ki si jo je priborila vrsta Ljublj. Sokola, vihrala v ponos in dobro naše kraljice in našega sokolstva. Govor zastopnika kraljice je množica sprejela z viharnimi ovacijami Nj. Vel. kraljici Mariji. Savezna načelnica se je iskreno zahvalila za dragoceno darilo in naprosila zastopnika visoke darovateljice, da tolmači čustva hvaležnosti in vdanosti jugoslovenskih Sokolić na najvi'jem mestu. Zastavo je zatem sprejela vodnica zmagovalne vrste Marta Pustiškova, ki jo je poljubila in se zahvalila visokemu zastopniku za dragoceno darilo. Zastopnik Nj. Vel. kraljice je nato Čestital vsem tekmovalkam Ljubljanskega Soko'a in vsem vodnicam tekmovalnih vrst, kar je zbudilo med občinstvom ponovne ovacije kraljici in kraljevskemu domu. Po tej svečani predaji zastave, ki je privabila mnogim solze v oči, je nastopila vrsta Ljubljanskega Sokola na drogu Z izredno posrečenimi vrhunskimi vajami. Ni potrebno posebej poudarjati, da so zopet želi viharno odobravanje za svoje eksakt-no izvršene vaje bratje Forte, Belo in Gre-gorka. Pod vodstvom savezne podnačelni-ce s. Olge Skovranove so prišle na telovadišče burno pozdravljene tekmovalke (48), ki so odlično izvedle tekmovalne proste vaje med viharnimi ovacijami občinstva Na telovadišču so se zopet zbrali vsi telovadni oddelki k snemanju državne zastave, Vi je bila spuščena med igranjem in petjem sokolske himne »Hej Slovani«, ki jo je pela navdušeno vsa množica. Po snemanju državne zastave je bil mimohod tekmovalnih vrst in telovadnih oddelkov Ljubljanskega Sokola pred zastopnikom Nj. Vel. kraljice Marije med ponovnimi burnimi ovacijami tisočglave množice, s čimer je bila končana lepa svečanost, ki bo ostala vsem v trajnem spominu. Ljubljanskemu Sokolu, ki si je v letošnjem letu priboril dve dragoceni darili, meč kralja Aleksandra in zastavo kraljice Marije, iskreno in bratsko čestitamo h krasnim uspehom! KOLEDAR Dan« »: Ponedeljek, 25. septembra katoličani: Kloofa, Uroš. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Jamila. Kino Slogm: Oskrunjen* krt. Kino Union: Zakaj oem postala vohunka? Kino Moste: Tajni kurir Petrofrada ln Trdnjava molka. Kino SiSka: Marinella. Umetniška razstava slikarja Frana M-plovška v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovee, Kongresni trg 12 u-----»'ar. Vlfi — Tržaška centa. Stran A »SLOVENSKI NAROD«. fmtfUVk. m. mptmrton. ia». Stav. 217 Dr. Freud umrl v Londonu Ustanovitelj psihoanalize, s katero se je začelo novo poglavje v moderni psihologiji in medicini Iz Londona je včeraj prišlo poročilo, da je v 83. letu starosti umrl slavni ustanovitelj psihoanalize prof. dr. Siegmund Freud. Kakor slavni ustanovitelj relativi-tetne teorije prof. Einstein, je moral tudi dr. Freud zaradi svojega židovskega po-kolenjja zapustiti Dunaj po priključitvi Avstrije k Nemčiji. T>r. Freud se je preselil v London, kamor je pripeljal tudi svojo ogromno in dragoceno knjižnico, šele* z energično intervencijo predsednika Zedinjenih ''ržav Roosevelta je mogel dr. Freud zapustiti Dunaj po priključitvi. Nekaj tednov po priključitvi Avstrije k Nemčiji so dr. Freuda internirali. Dragoceno knjižnico in arhiv dr. Freu-s je sprejel v varstvo ameriški poslanik z Dunaju, odkoder so ju odpeljali v Lon-Zadnja leta je dr. Freud kljub visoki starosti še vedno znanstveno delal. V največjo oporo mu je bila hči, ki se je sama posvetila tudi psihoanalizi in prirejala očetova znanstvena dola za tisk. Dr. Sieg-mund Freud je bil rojen dne 6. maja leta 1856. na Moravskem v Freibergu. Bil je star štiri leta, ko se je njegov oče preselil na Dunaj. Tu je Freud dovršil ljudsko in srednjo šolo ter univerzo. L. 1881. je bil promoviran za doktorja medicine, 1. 1885. pa se je habilitiraj kot docent za nevro-patologijo na dunajski univerzi, kjer je L 1902 postal izredni profesor, 1. 1920 pa redni profesor. V letih 1885-86 je dr. Freud študiral v Parizu, kjer je nanj vplival zlasti francoski psiholog Charcot. Po povratku na Dunaj se je dr. Freud nekaj let še vedno pečal 8 psihološkimi in nevrološkimi raziskovanj, kmalu pa se je posvetil psihologiji in psihoterapiji ter postavil temelje nove psihološke in medicinske discipline, ki jo poznamo pod imenom psihoanalize. Temelje dr. Freudove psihoanalize tvo-T&jp njegova znanstvena izkustva s področja psihonevroz. Izgradil je nauk o vplivu spolnega činitelja v duševnem dogajanju, nauk o podzavesti in vlogi vezanih in sproščenih iz podzavesti izvirajočih nagonov. Freudova moderna psihologija je Oplodila ne samo medicino, temveč tudi sorodne vede. na primer estetiko psihologijo narodov, sociologijo itd. Večina raziskovalcev na psihološkem, sociološkem in medicinskem področju je uporabljalo v zadnjih desetletjih Freudove izsledke. Prvo delo, ki ga je dr. Freud objavil, je bila studija o histeriji 1. 1895. Sledile so številne psihološke študije o pomenu sanj, o podzavesti, o jazu itd. Precejšnjo pozornost je zbudilo njegovo delo, ki ga je objavil 1. 1930 pod naslovom »Neugodnosti v kulturi«. Dr. Freud je izdajal tudi strokovne časopise, v katerih je razkladal svoj nauk. L. 1909 je predaval na Clark-TJni-versitv«. Ob 701etnici je bil imenovan za častnega meščana Dunaja. L.. 1923 je res- no obolel. Imel je raka v čeljustih. Prof. Pichler ga je dvakrat operiral in mu rešil življenje. Njegov sin dr. Martin Freud je bil do priključka Avstrije k Nemčiji vodja psihoanalitične založbe na Dunaju ki je objavljala Freudova dela in izdajala psihoanalitične revije. Dr. Freudova hči Ana je očetove izsledke z uspehom uporabljala v terapiji nevrotičnih otrok. Pred tremi leti je ves znanstveni in kulturni svet proslavil 80ietnico slavnega učenjaka. Na rojstni hiši v Freiburgu so mu tedaj odkrili spominsko ploščo. Zadnje čase je dr. Freud živel v Londonu s svojo hčerjo Ano. Z njegovo smrtjo je kulturni svet izgubil močno osebnost. Dr. Freuda ni. več, njegovo znanstveno delo pa ' še vedno živi. Psihoanaliza je oplodila moderno psihologijo in moderno medicino in jo bo vedno oplajala. dokler bo obstojalo kulturno človeštvo. Tridesetletnica Sokolske župe Ljubljana 25. septembra 1909 je bila ustanovljena prva sokolska župa na slovanskem jugu — Prvi starosta je bil Adolf Petrin, prvi načelnik dr. Pavle Pestotnik Mestni pogreb d 1 zavod Občina Ljubljana Ljubljana, 25. septembra. Ne praznuje samo matično društvo Ljubljanski Sokol letos svoj 7 5 let ni jubilej, tudi Sokolska župa Ljubljana ima svoje jubilejno leto — 30 letnico ustanovitve prve sokolske župe na slovanskem jugu. Danes je poteklo 30 let, kar so bratje na pobudo Sokola I Tabor sklicali ustanovni občni zbor župe, ki se je imenovala Sokolska župa Ljubljana I. 2e svoj srebrni jubilej pred 5 leti je nameravala župa slovesno proslaviti, toda dva pokrajinska zleta v Sarajevu in Zagrebu sta to namero preprečila. V jeseni leta 1. 1934. je župa nameravala ta jubilej proslaviti s slavnostnim občnim zborom, toda zločinski streli, ki so uničili dragoceno življenje prvega Sokola pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so tudi to interno proslavo preprečili. Prepričani smo bili, da bo omogočena proslava 30 letnice, pa tudi sedanji dogodki so to proslavo onemogočili. Zato je prav, Če vsaj na tem mestu poudarimo pomen tega jubileja. Po znanih septembrskih dogodkih 1. 1908. je sokolska in slovanska misel zmagovito nadaljevala svoj pohod po naših krajih. Sokolska društva so se množila po vsej naši domovini in pokazala se je potreba, da se v okviru Slovenske sokolske zveze ustanove nove upravne enote, ki naj nova sokolska društva povežejo tesneje med seboj in s Slovensko sokolsko zvezo samo. Dne 25. septembra 1909 so se na poziv staroste Sokola II. br. Adolfa Petrina zbrali zastopniki Sokola I Tabor. Sokola II in iz št. Vida nad Ljubljano, ki so na ustanovnem občnem zboru po češkem zgledu sklenili, da se združijo v novo upravno telo >SokoLsko župo Ljubljana I«, ki je dobila ime po najmočnejšem sokolskom društvu. Prvi starosta je bil br. Adolf Petrin. I. nam. staroste br. Josip Pipenbacher, načelnik br. dr. Pavle Pestotnik. predsednik izobraževalnega odseka profesor br. Josip Breznik. V upravi so bili zastopani vsi stanovi od trgovskega sotrudnika do državnega uradnika, posestnika in gostilničarja. Glavna teža dela je pripadla profesorjem — vzgojiteljem. Ustanovni občni zbor je zaključil br. starosta Petrin z besedami, naj delujejo vsi člani za to, da bo sokolska župa Ljubljana I zgledna in da si s tem pridobi čim več novih društev. Te besede so padle na rodovitna tla. še isto leto je pristopilo v župo društvo Litija—Šmartno z odsekom na Vačah, prihodnje leto pa sokolsko društvo Ribnica z odsekoma v Sodra- Brez posebnega obvestila. žici in Velikih Laščah- V tem letu je prevzel mesto župnega starosta br dr. Josip Pipenbacher, ki ga je obdržal do svetovne vojne. L. 1910. S. maja je bil ustanovni občni zbor druge sokolske župe v Ljubljani na pobudo Ljubljanskega Sokola. V. to župo so se včlanila .društva: Ljubljanski Sokol, Domžale, Ig, Šiška, Vič, Vrhnika, odsek v Notranjih goricah in žensko telovadno društvo v Ljubljani. Za starosto je bil izvoljen br. dr. Karel Triller, za načelnika br. dr. Viktor Murnik. Novi župi so dali ime Sokolska župa Ljubljana. Tako je imela Ljubljana dve župi do svetovne vojne in po vojni do 1. 1935., ko sta se združili v enotno sokolsko župo Ljubljano. Obe župi sta tekmovali med seboj v tehničnem pogledu in si pridobivali novih društev, župni starosta br. dr. Pipenbacher je na rednem občnem zboru 1. 1911. ugotovil zadovoljivo stanje v župi, kar je bila zasluga bratov tehničarjev. Odlok deželnega šolskega sveta, ki je prepovedal naraščaju telovadbo v sokolskih društvih, je župno upravo neprijetno presenetil, toda Župa Ljubljana I ni klonila in se je kljub raznim zaprekam krepko razvijala, župa je imela vsako leto svoj župni zlet: 1. 1911. v Kamniku, 1. 1912. v Litiji, 1. 1913. v Ribnici in delni zlet v Medvodah. 1. 1914. pri Sokolu II. Načelnik je bL vsa leta marljivi in sposobni br. dr. Pavle Pestotnik, ki je izšel iz češke sokolske šole. Na njegovo pobudo je bil ustanovljen poseben fond za podporo tistim društvom, ki bi jih elementarne nezgode oškodovale pri njih prireditvah. (Tak fond bi bil potreben tudi v sedanjih časih. Op. pisca). župni prosvetarji so se precej menjavali. Prosvetno delo so vodili: bratje prof. Breznik, dr. Lokar, prof. Reianer in inž. Ma- čkovaek. V sokolski župi Ljubljana je sta- rostoval v prvem letu že imenovani br. dr. Karel Triller, za njim je prevzel starosto-vanje br. dr. Alojzij Kokalj, načelnik pa je bil ves čas br. dr. Viktor Murnik. župne zlete je imela župa dva na Vrhniki, po enega v Šiški, Domžalah in v Mengšu. V juliju 1. 1914. je izbruhnila svetovna vojna in sokolovanje je bilo na mah ustavljeno. Zadnja seja predsedništva župe Ljubljana I je bila 12. maja 1. 1914. Iz zapisnika je razvidno, da je bila župa sredi najin-tenzivnejšega dela. Telovadba je povsod lepo napredovala. Društva so se trudila, da bi dobila od neprijazne avstrijske vlade dovoljenje za telovadbo šolskega naraščaja. Nameravana je bila cela vrsta telovadnih nastopov, zletov itd. župa je priporočala društvom vežbanje redovnih vaj. Sokol II se je marljivo pripravljal za župni zlet 12. julija 1. 1914. Tako je bilo vse v najlepšem teku brez slutnje bližajoče se katastrofe. Izbruhnila je svetovna vojna. Sokolstvo kot izrazito slovanska, posebno pa srbofilska organizacija, je moralo prekiniti delo. po sokolskih lokalih in domovih so bile policijske preiskave. Mnogo bratov so zaprli, nekaj konfinirali, drugi so morali oditi v bratomorno vojno, kjer so prej ali slej našli izhod iz borb — v dobrovoljske divizije. Po končani svetovni vojni jeseni 1. 1918. je sokolsko delo zopet oživelo in se je s podvojeno močjo nadaljevalo, kjer ga je ustavila vojna. Br. dr. Pavle Pestotnik. ki je bil v februarju 1. 1914 izvoljen za župnega starosto v župi Ljubljana I. je sklical prvo sejo župne uprave za 25. januarja l. 1919. V svojem pozdravnem nagovoru je pozival k vztrajnemu delu v svobodni državi. Na drugi seji je bilo sprejeto v župo društvo v Polju, dne 27. aprila 1. 1919. je bil prvi župni občni zbor, ki ga je vodil nam. staroste br. dr. Oton Fettich. Za načelnika je bil Izvoljen jugoslovenski dobro-voljec br. Stane Vidmar, za prosvetarja br. dr. Matija Amhrožič. župni zlet je bil 15. avgusta 1. 1919 v narodno ogroženem Kočevju ob ogromni udeležbi sokolstva in občinstva. Tako je župa Ljubljana I prešla v novo razdobje plodnega dela še z večjim elanom je kasneje nastopila župa Ljubljana, ki si je izvolila za starosto br. dr. Rika Fuxa, za načelnika br. dr. Viktorja Murnika. Svoj izvrstno uspeli župni zlet je imela v proslavo 10 letnice Sokola na Viču dne 5. septembra 1919. že 23. novembra 1. 1919. je sklicala sejo župnega odbora. Na njej so obravnavali združitev obeh žup v enotno sokolsko župo Ljubljano. Na seji je br. dr. Fux poročal, da mora biti po sklepu sabora v Novem Sadu v enem kraju samo 1 župa. Do združitve pa je prišlo šele šest let kasneje 15. februarja 1. 1925. Ostale podrobnosti do današnjega časa bomo nanizali na hitro po časovnem razporedu. Žensko vprašanje je bilo dokončno rešeno pozitivno, članice so stopile enakopravno ob stran članov v sokolske vrste, župa Ljubljana I je imela v 1. 1920. župno načelnico sestro Anuško Jugovo. župa Ljubljana pa sestro Minko Govekarjevo. Obe župi sta imeli vsako leto župni zlet, 1. 1922. pa sta pred vsesokolakim »letom skupno priredili župni zlet. Tri leta nato so razmere toliko dozorele, da sta se obe župi združili. S tem je bila uresničena dolgoletna želja članstva in Jugoalov. sokol, saveza. Dne 15. februarja 1. 1925. je bila skupna župna skupščina in sta obe župi združili z naslednjim Številom društev in članstva: Župa Ljubljana I 22 društev. 4 odseki in 4.026 članstva, župa Ljubljana 15 društev in 2.374 članstva. Nova župa Ljubljana je imela tedaj 41 društev in 6.400 članstva. Za starosto je bil izvoljen br. dr. Viljem Krej-či, za njegova namestnika br. Kajzelj in br. Verij svajgar, za načelnika br. Rvška. župni občni zbor je sklenil, da se 25. september 1. 1909. proglasi za ustanovni dan župe Ljubljana. Delo v novi župi je potekalo normalno, razen manjših trenj v 1. 1929 . ko smo dobili zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Dne 8. decembra 1. 1929. je bila izredna seja župne uprave, ki je formalno sklenila vstop v novo sokolsko organizacijo, savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Po tem zakonu je bila imenovana nova župna uprava s starosto br. dr. Pipenbarher-jem. načelnikom br. Lojzetom Vrhovcem in načelnico s. Mužinovo na čelu, za prosvetarja pa je bil imenovan br. inž. Bevc. Od tedaj župa ni doživela posebnih izprememb. Danes šteje 50 društev in 18 čet, 8.516 članstva. 2.015 naraščaja in 3.110 dere, skupno 13.641 oseb. Župa izpolnjuje vse pogoje za uspešno delo v bodočnosti. Župi k njenemu jubileju bratske čestitke! Iz Škofi« Loke Ob obletnici... Lani 25 t. m je prenehalo utripati zlato srce staroste škofjeloškega Sokola br. Franc? Dolencu st Žalostna vest. ki je prispela iz gradiča Preddvora, je presunila vse, ki so ga poznali. Br. Dolenc se je zapisal v anale sokolske-ga ustvarjanja za vedno Z niim ie stal v neporušljivi povezanosti, tako, da je naša misel takoj hitela k Sokolu, ako smo govorili o br. Dolencu in obratno. Neprecenljive so zasluge, ki si jih je pridobil br. Dolenc za razvoj sokolstva. Ne samo v Skofji Loki, kjer se je največ po njegovi zaslugi dvignil sredi Mestnega trga ponosni Sokolski dom. njegovo ime je poznano po vsej Gorenjski in v jugosloven-skem sokolskem svetu sploh. Njegova sokolska prekaljenost je bila najčistejši vzor sokolskega bratstva in demokratizma. ki ni poznal nikakega preziranja, ki je imel dobro besedo za vsakogar. Smo sredi dogodkov, ki se vrstijo mimo nas z bliskovito naglico, vendar bo drevi spomin loškega sokolstva pohitel k svojemu očetu in vodniku, nepozabnemu učitelju tvorcu! Misli vseh se bodo združevale v pobožnem spominu nanj. ki nam ie bil skozi dolge tri decenije in več vodnik, vzor brata Sokola. Srca vseh škofjeloških Sokolov in Sokolić, vsega naraščaja in dece naše mu kličejo v svetem spoštovanju: Slava njegovemu spominu! Sai mu bo sladak pokoj v zemlji, ki jo je toliko ljubil. Umrla gospa nam je naša srčno ljubljena mama. stara mama in tašča. Ana Amalija Kren roj. Gliba soproga ravnatelja v pokoju po kratki mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 26. t. m. ob ^4. uri popoldne izpred mrliške veže, slajmarjeva ul. št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. LJUBLJANA, GOLNIK, KOVOR, NEGOTIN, dne 24. septembra 1939 Žalujoče rodbine Kren, dr« Neubauer, Bertoncelj MALI OGLASI beseda 50 par. davek posebej Prek J i ci izjave oeseoa Din 1.— davek poaebe> &a pismene odgovore gieat .uani. □glasov Je treba priložit znamka — Popustov ta male oglase ne pn zna rog RAzno rteseda l.— Din iavek posebe; Najmanjši znesek ib Otx> Male oglase »Slov. Narod« •prejema oprava do v. are dopoldne. MAL1NOVEC pristen, naraven, ■ čistini sladkorjem v kuhan — se dobi os malo in veliko v tekarol dr. G PICCOLL Ljubljana, naaprot) cNebotičnlkac CKMati a nabavite oajboijfte moakt joieke. perilo in vsa prasnem joiačlla on PRBflKBRJO, Ljubljana, 3v Petra cesta 14 L I. SLIVE ZA ŽGAN JEK UHO v vagonskih pošiljkah m slive za vkuhavanje v gajbah po 15 kg nudi eksportna tvrdka Milan Mimič in sin, Okučani. 2815 MANUFAKTURO modno blago in trikotažo sprejmemo proti garanciji v komisijo. Ponudbe pod šifro > K ran j« 2818 PRODAM L POGAČNIK NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI rentof liO&S, SUHA OKVA Bohoričeva 5 — Telefon 20-5« LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjasova 16. 2801 ORKHOVA JEDRCA IN med dobite najceneje v »MedaraU. M ubijana, Židovska uL 6. 45. T 95— DIN ~~~ m3 žaganih prima bukovih drv d ee ta vi j eni h na dom, prodaja, dokler traja zaloga, PUTRICH, Dolenjska cesta. Tel. 48-55. 2826 MED V SATOVJU in medico dobite v MEDARNI. Ljubljana, židovska ul. 6. 2824 S LUZB E Beseda 50 par. davek posebej VZGOJITELJICO energično, inteligentno, iščem za dvoje otrok 7 in 8 let. Vilim Conen, Subotica. 2814 GOSPODIČNA 18. letna, inteligentna, z malo maturo in trgovsko šolo, s pisarniško prakso ln vešča strojepisja, išče službo v pisarni ali za blagajničarko. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljana«. 2802 KLIŠEJE JUGOGRAEIKA Najboljši vodnik po radijskem svetu je M NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešniee. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana, K nalijeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 10.— dinarjev! 'A. P. MBLNIKOV. 57 ZAGONETNA SMRT KNE2A KOS TRO VA ROMAN — Ali niste izsledili tam še kaj novega? — je prekinil Rvbakov njene davne spomine. — Kako da ne, — je spregovorila Darja Ste-panovna znova. — Pospravila sem z mize posodo, kar je je bilo odveč, odnesla sem jo v kuhinjo, se vrnila k vratom in prisluhnila. — Odpotovati hočem v Kijev — k prijateljici. Njenega imena se ne spominjam. Izgovarja se tuje. — Mati je vprašala, kako dolgo misli ostati tam, ona je pa odgovorila: Ne vem, kako dolgo. Če bi se pa zadržala, se ne razburjajte! — Njen oče je ves ta čas molčal, samo proti koncu je dejal: — Zdaj nimam denarja za tvoje potovanje. — Ariadna Georgijevna je treščila nekaj ob mizo, planila pokonci in zakričala: — S tem si nikar ne belite glave! — In planila je k vratom tako divje, da sem komaj pravočasno odskočila. Zaklenila se je v svojo sobo, jaz sem pa odhitela sem. — Kako se torej odločite? — je vprašal Rvbakov Murzajeva, ki je ves ta čas sedel mračnega obraza in molčal. — Dalje nego k Rožnovu ne odpotuje, — je za-mrmral Murzajev. — Tam ju oba aretiramo. To bo za nas dodaten dokaz. — Ali naj vložim proti nji kazensko ovadbo pri preiskovalnem sodniku? — Ne, šele pojutrišnjem. Če ne bom bolan, krenem jutri iz mesta, da zaslišim še nekatere priče. — Ne pretvarjajte se, dragi moj, — je pomislil Rvbakov, — saj vem, kakšne priče pojdete zasliševat. Sledili ji boste. — Noče se mi, toda moram se vrniti tja, — je dejala Darja Stepanovna. — Sama sem prosila za to, a zdaj bi bila rada doma. — Ali imate tam kakšne stvari? — je vprašal Murzajev. — Hvala vam, — se je razveselila Darja Stepanovna. — Saj to je bilo že neznosno. In pri tem je propadalo moje gospodinjstvo. Kaj pa če propadejo toalete, ki so bile v omari? Ali me ne bodo ovadili zaradi tatvine? — Bodite mirni, tega se nikar ne bojte, nasprotno, o tem bodo molčali ko grob! Ko se je Murzajev vrnil domov, mu je bilo že tako slabo, da je ostal ves prihodnji dan v postelji. V sredo zjutraj je komaj vstal in odšel h knezu K ost rovu. Oleg Kirilovič ga je pozdravil in mu molče izročil brzojavko. Murzajev je prečital eno samo besedo: »Tamara«. Brzojavka je bila odposlana iz Jukunjeva. — Oprostite, Ivan Grigorjevič, da se šele danes zavedam, kako veliko neprijetnost utegnete imeti v službi zaradi mojega sklepa, — je dejal knez. — Dvomim. Vsai mene to prav nič ne skrbi, ker bom itak prosil za odpust iz državne službe. Zdaj seveda ne, zdaj ni za to primeren čas, pač pa na pomlad. — Zakaj pa? — Zato, ker se je izkazalo, da sem za policijsko službo preveč romantičen. — Čemu se pa hočete posvetiti? — Tega še ne vem, čeprav so moja zasebna sredstva zelo skromna. Nekaj časa bom privatiziral. Najbrž bom študiral teorijo o zločinstvu. V praksi izpita nisem položil — zato dajem prosto pot glasu svojega srca. — Če se posvetite teoretičnemu študiju, je najbolje, če odpotujete v tujino. Nikar si pa s tem ne belite glavo — moj štipendist boste. — O tem se bova morda pomenila drugič. Zdaj ni čas za to. Ker ste dobili brzojavko, lahko storim nove korake. — Prosim. Ni vam treba čakati niti do treh. V četrtek zjutraj so Murzajevu sporočili, da ie preiskovalni sodnik na podlagi obremenilnega gradiva odredil aretirati Ariadno Georgijevno in da odide popoldne k Maharadzevovim na dom, da napravi hišno preiskavo ter zasliši in na mestu aretira obdolženko. Murzajev je prispel tja pozneje, ker je bil bolan in sicer ko je bila mati Ariadne Georgijevne že poučena o vzroku prihoda policije in o zločinu svoje hčere. Sedela je sredi sobe na stolu, povešenih oči, ne da bi razumela, kaj se okrog nje dogaja. Bodisi da je odgovarjala kaj drugega. aH pa je molčala odnosno govorila neumnosti. Ko se je izkazalo, da je Ariadna Georgijevna odpotovala že v ponedeljek zvečer, so jeli preiskovati njeno sobo, kjer pa niso našli nič sumljivega. Treba je bilo še preiskati veliko zaklenjeno omaro, ki je bilo treba v njo vlomiti, ker ključa nikjer ni bilo. Omara je bila prazna. Samo na enem spodnjem robu se je videl madež, kakor da je kanilo tja umazano olje. — Možno je, da je ta madež od spodnjega roba ooleke, ki se je zamazala z oljem v avtomobilu, — je dejal preiskovalni sodnik, ogledujoč madež. Že se je hotel vzravnati, ko je opazil, da je med dnom in bočno steno nekaj belega. Previdno je potegnil iz špranje košček belega papirja. Ko se je ozrl nanj, je dejal: — Gospodje, nov zelo važen dokaz. Berlogino-vo potrdilo z dne 17. septembra, da je prejel od pokojnega kneza 35.000 rubljev. — Ves načrt je temeljito premislila, vse je pripravila, in listek, ki ga je oči vidno vtaknila .v žep. je pozabila uničiti, — je dejal Rybakov. — Morda ji je padel listek iz žepa, ko je v naglici spravljala obleko v omaro. — Mene je sploh razočarala, — je dejal Ra-kovski. — To je bilo čedno, iznajdljivo in vendar neumno bitje! Kako je moglo umoriti kneza, ko bi jo pa bil zasul z vsemi dobrotami sveta? — Iz tega je razvidno, da je hrepenela samo po denarju. Murzajev ves čas hišne preiskave ni izgovoril niti besede, udeležil se je ni, samo gledal je, kaj počenjajo drugi. Pred odhodom je opazil sveto pismo, ki mu ga je bila iztrgala Ariadna iz roke med pogovorom o Berloginu. Ko je opazil, da so bile mnoge strani označene z vloženimi listki in opazkami »do kam je bilo prečitano« — se je jel zanimati, na katerem besedilu svetega pisma se jo mogla ustaviti pozornost človeka, ki si je bil pravkar omadeževal roke s človeško krvjo. Ko je odprl knjigo na eni izmed označenih strani, je presenečeno izbuljil oči. Urejuj« Josip Zuponač // Za „Narodno tiskamo" Fran Jaran II Za upravo In msaratni dal lista Oton Cnristof // Vsi v Ljubljani