------38 ------ Politične stvari. Potrebščine evropskih držav 1819. leta v primeri z letom 1865. V časniku ,, Polit. Frag.'^ smo te dni brali sestavo državnih stroškov evropskih držav od leta 1865. in 5a leta 1879. Temu pregledu, ki kaže, koliko je vsaka ržava v imenovanih letih denarja potrosila, pa je dodan tudi pregled, koliko je vsaka država dolgov ttnela leta 1879. tudi v primeri z letom 1865. Ker utegne naše bralce zanimati ta pregled, podamo ga jim v sledečih vrsticah z dostavkom, da Šte-fcvilke pomenijo milijone goldinarjev. 1 Po tej sestavi je imela stroškov: T 1865. leta: 1879. leta: Nemčija 318 V2 660% Avstro Ogerska 520 V„ 602 V^ Francija 945 '" 1192 Angležka 675 855 Rusija 516 V« 1075 Italija 363 565 Španija 262 V^ 301 Nizozemska 79 102 Belgija 68 108V, Danska 15 23 Svedija 21 45 Norvegija 11 28 Portugalska 45 70 Grška 10 V^ 217^ Turčija 124 130 Švica 75 17 V drugi vrsti vidimo dolgove tudi v milijonih ?;oldinarjev naštete v primeri lanskega leta z 1. Ib65. mela je dolgov: 1865. leta: 1879. leta: Nemčija 1252V2 2201'/« Avstro Ogerska 3095 42127^ Francija 5560 8250 Angleška 8085 7787 7^ Rusija 2030 6000 Italija 1830 4085 Španija 2100 6250 Nizozemska 1870 1320 Belgija 250 622 Danska 95 102 7^ Švedija 45 120 Norvegija 19 52 V« Portugalska 400 825 Grška 727, 200 . Turčija 480 2500 Švica 15 14 Iz gori navedenega pregleda državnih stroškov je razvidno, da so se stroški najbolj pomnožili v Nemčiji in Rusiji, in da vzrok te pomnožitve je posebno vojaščina bila. Kar se tiče dolgov, ao se le na Angleškem in Nizozemskem zmanjšali, v vseh vojnih državah, kakor na Francoskem, Nemškem, Ruskem, Avstro-Ogerskem in na Laškem so se zel6 poviksali. Te suhe številke pač dajejo mnogo povoda k vprašanju: ali more vse to tako naprej iti kakor dozdaj in kako dolgo?